Skupaj za odporne obalne ekosisteme in skupnosti Končna publikacija projekta ECO2SMART Insieme per ecosistemi e comunità costiere resilienti Pubblicazione finale del progetto ECO2SMART www.ita-slo.eu/eco2smart Shoreline Naslov: Skupaj za odporne obalne ekosisteme in skupnosti. Titolo: Insieme per ecosistemi e comunità costiere resilienti. Končna publikacija projekta ECO2SMART Pubblicazione finale del progetto ECO2SMART Avtorji: dr. Liliana Vižintin, dr. Darka Jezeršek Žerjal, Autori: Liliana Vižintin, Darka Jezeršek Žerjal, Rachele Dandolo, Alessandro Rosa, Eleonora Camastra, Rachele Dandolo, Alessandro Rosa, Eleonora Camastra, Luca Saccone Luca Saccone Urednica: dr. Liliana Vižintin, Znanstveno-raziskovalno Redattrice: Liliana Vižintin, Centro di Ricerche Scientifiche središče Koper Capodistria Fotografije: arhiv projektnega partnerstva Foto: Archivio dei partner del progetto ECO2SMART Prevodi: projektno partnerstvo Traduzioni: partenariato di progetto Lektura: Nina Novak Revisione linguistica: Alkemist d.o.o. Tehnična urednica: Alenka Obid Redattrice technica: Alenka Obid Oblikovanje in prelom: Peter Florjančič Design e impaginazione: Peter Florjančič Glavni urednik založbe Annales ZRS: Tilen Glavina Caporedattore della casa editrice Annales ZRS: Tilen Založnik: Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Glavina Annales ZRS Editore: Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Za založnika: Rado Pišot Annales ZRS Annales ZRS / Centro di Ricerche Scientifiche Capodistria, Spletna izdaja, dostopna na Per l’Editore: Rado Pišot https://doi.org/10.35469/978-961-7195-97-2 in www.ita-slo.eu/eco2smart Edizione online, disponibile all’indirizzo https://doi.org/10.35469/978-961-7195-97-2 e www.ita-slo.eu/eco2smart Koper, september 2025 Projekt ECO2SMART spodbuja aktivno ozaveščenost državljanov glede zmanjševanja vpliva podnebnih Capodistria, settembre 2025 sprememb in tveganj naravnih nesreč z uporabo ekosistemskih rešitev. Na osnovi tega je njegov cilj krepiti ECO2SMART promuove la consapevolezza attiva dei cittadini odpornost obalnih območij, vključenih v projekt. sulla riduzione dell’impatto dei cambiamenti climatici e dei rischi di catastrofi attraverso soluzioni basate sugli Partnerji projekta: ecosistemi. Su questa base, mira a la resilienza delle aree LP/VP: Mestna občina Koper – Comune città di Capodistria, costiere coinvolte nel progetto. PP2: Znanstveno-raziskovalno središče Koper, PP3: Comune di Monfalcone, Partner del progetto: PP4: Università degli Studi di Padova, LP/VP: Comune città di Capodistria, PP5: Shoreline Società Cooperativa, PP2: Centro di Ricerche Scientifiche Capodistria, PP6: Consorzio di Bonifica Veneto Orientale. PP3: Comune di Monfalcone, PP4: Università degli Studi di Padova, Objava je sofinancirana v okviru Programa Interreg VI-A PP5: Shoreline Società Cooperativa, Italija-Slovenija 2021–2027 iz sredstev Evropskega sklada za PP6: Consorzio di Bonifica Veneto Orientale. regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. La presente pubblicazione è cofinanziata nell’ambito del Vsebina te publikacije ne izraža nujno uradnih stališč Programma Interreg VI-A Italia-Slovenia 2021-2027 dal Evropske unije. Odgovornost za vsebino te publikacije Fondo europeo di sviluppo regionale e da fondi nazionali. pripada avtorju, ki je naveden v kolofonu publikacije. I contenuti della pubblicazione non riflettono © necessariamente le opinioni ufficiali dell’Unione Europea. Ta publikacija je zaščitena z avtorskimi pravicami, vendar jo La responsabilità del contenuto di questa pubblicazione je mogoče reproducirati na kakršen koli način brez plačila ricade sull’autore indicato nella testata della pubblicazione. ali predhodnega dovoljenja za namene poučevanja in raziskovanja, ne pa tudi za nadaljnjo prodajo. © Questa pubblicazione è protetta da copyright, ma può essere riprodotta in qualsiasi modo senza pagamento o previa autorizzazione per scopi didattici e di ricerca, ma non per la rivendita Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 252214275 ISBN 978-961-7195-97-2 (PDF) Skupaj za odporne obalne ekosisteme in skupnosti Končna publikacija projekta ECO2SMART Insieme per ecosistemi e comunità costiere resilienti Pubblicazione finale del progetto ECO2SMART Koper/Capodistria 2025 KAZALO Uvod 4 Predstavitev projekta ECO2SMART in projektnega partnerstva 4 Izzivi, priložnosti in pomen čezmejnega sodelovanja 8 Ekosistemski ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe in zmanjševanje tveganja nesreč 9 Uvod v koncepte EbA in Eco-DRR 9 Metodologija 10 Rezultati 11 Zaključki 17 Pilotne dejavnosti v projektnih regijah 19 Pilotno območje v Venetu, Italija 19 Pilotno območje v Furlaniji - Julijski krajini, Italija 22 Pilotno območje v obalno-kraški regiji, Slovenija 26 Skupna strategija in akcijski načrt za spodbujanje aktivnega vključevanja deležnikov v pobude za prilagajanje 29 Skupna strategija in akcijski načrt za aktivno udeležbo 29 Analiza 32 Zaključki 34 Krepitev dolgoročnega čezmejnega sodelovanja; vzpostavitev enotnega posvetovalnega omizja za ekosisteme obalnih mokrišč severnega Jadrana 35 Usposabljanje in ozaveščanje 38 Uvod 38 Metodologija 39 Rezultati 41 Zaključki 44 Zaključne misli 46 2 INDICE Introduzione 4 Presentazione del progetto ECO2SMART e del partenariato 4 Sfide, opportunità e l’importanza delle azioni congiunte 8 Misure ecosistemiche per l’adattamento e la riduzione dei rischi di catastrofi 9 Introduzione ai concetti di EbA ed Eco DRR 9 Metodologia 10 Risultati 11 Conclusioni 17 Azioni pilota nelle regioni del progetto 19 Sito pilota in Veneto, Italia 19 Sito pilota in Friuli-Venezia Giulia, Italia 22 Sito pilota della regione carsico-litoranea, Slovenia 26 Strategia e piano d’azione congiunti per promuovere il coinvolgimento attivo nell’adattamento dei portatori di interesse 29 Strategia e piano d’azione comune per la partecipazione attiva 29 Analisi 32 Conclusioni 34 Rafforzamento della cooperazione transfrontaliera a lungo termine; l’istituzione di un Tavolo di Concertazione Unico delle Aree Umide Costiere del Nord Adriatico 35 Formazione e sensibilizzazione 38 Introduzione 38 Metodologia 39 Risultati 41 Conclusioni 44 Considerazioni finali 46 3 Uvod Introduzione Predstavitev projekta ECO2SMART in Presentazione del progetto projektnega partnerstva ECO2SMART e del partenariato Namen projekta z naslovom »Spodbujanje aktivne Lo scopo del progetto dal titolo “Promuovere la consa- ozaveščenosti državljanov za krepitev odpornosti; pevolezza attiva dei cittadini per rafforzare la resilienza; na ekosistemih temelječe prilagajanje in prepreče- l’adattamento basato sugli ecosistemi e la prevenzione vanje tveganja nesreč« ali na kratko ECO2SMART, del rischio di catastrofi” (ECO2SMART), implementato ki se izvaja v sklopu programa Interreg VI-A Italija- nell’ambito del Programma Interreg VI-A Italia-Slovenia -Slovenija 2021–2027, je krepitev ozaveščenosti in 2021-2027, è quello di rafforzare la consapevolezza e la vključujočega sodelovanja lokalnih skupnosti pri partecipazione inclusiva delle comunità locali nella pro- sooblikovanju ukrepov za prilagajanje podnebnim gettazione congiunta di misure di adattamento ai cam- spremembam in zmanjševanje tveganja naravnih biamenti climatici e di riduzione del rischio di catastrofi nesreč z uporabo ekosistemskih pristopov. Pro- naturali utilizzando approcci ecosistemici. Il progetto si jekt se izvaja od septembra 2023 do novembra svolge da settembre 2023 ad novembre 2025. 2025. Il Comune di Capodistria è il partner capofila del proget- Mestna občina Koper je vodilni partner v projektu to ECO2SMART. Fanno parte del partenariato del proget- ECO2SMART. Projektno partnerstvo vključuje še to anche il Centro di Ricerche Scientifiche Capodistria, il Znanstveno-raziskovalno središče Koper, občino Comune di Monfalcone, l’Università di Padova, la Società Tržič – Monfalcone, univerzo v Padovi, zadrugo Cooperativa Shoreline e il Consorzio di Bonifica Veneto Shoreline in konzorcij za melioracijo vzhodnega Orientale. Al progetto partecipano come partner asso- Veneta. Kot pridruženi partnerji v projektu sode- ciati anche il Centro biotecnico di Naklo, il Comune di Du- lujejo tudi Biotehniški center Naklo, občina Devin ino Aurisina e la DOPPS - la Società per l’Osservazione e Nabrežina ter DOPPS - Društvo za opazovanje in lo Studio degli Uccelli della Slovenia. proučevanje ptic Slovenije. 4 Projektne dejavnosti se osredinjajo na obalna Le attività del progetto si concentrano sulle aree costie- območja severnega Jadrana v Sloveniji, Venetu in re dell’Alto Adriatico in Slovenia, Veneto e Friuli-Venezia Furlaniji - Julijski krajini. Prav obalna območja in tu Giulia. Le aree costiere e le popolazioni che vi risiedo- živeče prebivalstvo veljajo za zelo ranljive zaradi no sono considerate altamente vulnerabili ai crescenti naraščajočih tveganj, ki so posledica podnebnih rischi posti dai cambiamenti climatici, come ondate di sprememb, kot so pogostejši in dolgotrajnejši calore più frequenti e prolungate, una maggiore ten- vročinski valovi, povečan trend ekstremnih vre- denza a eventi meteorologici estremi, l’innalzamento menskih pojavov, dvig morske gladine in sesta- del livello del mare ed eventi composti che portano a vljenih dogodkov, ki vodijo do poplavljanja. Vse to inondazioni. Tutto ciò comporta una maggiore insicu- vključuje večjo negotovost, posledice pri zdravju rezza e conseguenze per la salute e la sicurezza econo- in ekonomski varnosti prebivalstva. Te se poznajo mica della popolazione. Queste si ripercuotono anche tudi v pomembnih sektorjih gospodarstva, kot sta su importanti settori dell’economia, come l’agricoltura kmetijstvo in turizem, ki sta za obalna območja še e il turismo, che rivestono particolare rilevanza per le posebej pomembna. zone costiere. Projekt ECO2SMART temelji na znanju, ki so ga Il progetto ECO2SMART si basa sulle conoscenze svilup- projektni partnerji razvili v sklopu projekta ECO- pate dai partner del progetto ECO-SMART, anch’esso -SMART, ki se je v letih od 2020 do 2022 prav tako implementato nell’ambito del Programma di coopera- izvajal v sklopu programa sodelovanja Interreg zione Interreg Italia-Slovenia dal 2020 al 2022. I risultati Italija-Slovenija. Rezultati tega projekta so bili po- di questo progetto sono stati, infatti, riutilizzati, inte- novno uporabljeni, dopolnjeni in razširjeni. grati ed estesi. 5 Učinki projekta bodo doseženi s številnimi projek- Gli impatti del progetto saranno conseguiti attraverso tnimi dejavnostmi, in sicer: una serie di attività progettuali, vale a dire: • dejavnosti za krepitev zmogljivosti deležnikov • attività di rafforzamento delle capacità delle parti (organizacija študijskih obiskov, priprava e-ka- interessate (organizzazione di visite di studio, prepa- taloga dobrih praks za prilagajanje s pomočjo razione del catalogo elettronico di buone pratiche di ekosistemov); adattamento basato sugli ecosistemi); • implementacija ukrepov za obnovo zelene in- • attuazione di misure di ripristino delle infrastruttu- frastrukture za omilitev podnebnih tveganj in re verdi, per ridurre i rischi climatici, arricchendo al obogatitev skupnost s številnimi sokoristmi, ki contempo la comunità con una serie di co-benefici temeljijo na okrepljenih ekosistemskimi storit- basati sul potenziamento dei servizi ecosistemici de- vami lokalnih ekosistemov; gli ecosistemi locali; • organizacija izobraževanj in nadgradnja sple- • organizzazione di corsi di formazione e aggiorna- tnega izobraževalnega portala z novimi orodji mento del portale di formazione online con nuovi in vsebinami; strumenti e contenuti; • komunikacija in dejavnosti za ozaveščanje in • attività di comunicazione, sensibilizzazione e infor- informiranje (priprava člankov v časopisih, mazione (redazione di articoli su quotidiani, organiz- organizacija in sodelovanje na strokovnih kon- zazione e partecipazione a convegni professionali, ferencah, priprava raziskovalnih prispevkov, preparazione di documenti di ricerca, pubblicazione objava videoposnetkov, komunikacija prek di video, comunicazione attraverso i social network družbenih omrežij in spletne strani projekta); e il sito web del progetto); • spodbujanje proaktivnega vključevanja ciljnih • promozione dellinclusione proattiva dei gruppi di skupin deležnikov in zainteresirane javnosti parti e del pubblico interessato nei processi parte- v postopke participacije za pripravo ukrepov cipativi per lo sviluppo di misure di adattamento za prilagajanje, ki bi bili usmerjeni v reševanje volte ad affrontare le sfide dei cambiamenti climatici lokalnih izzivov podnebnih sprememb (fokusna a livello locale (focus group di esperti e stakeholder, skupina strokovnjakov in deležnikov, delav- workshop per l’ampliamento della rete del progetto, nice za širjenje projektnega omrežja, skupna strategia e piano d’azione congiunti, firma dell’ac- strategija in akcijski načrt, podpis sporazuma cordo di cooperazione, creazione di gruppi di lavoro o sodelovanju, vzpostavitev skupnih omizij za congiunti per affrontare le sfide della gestione delle soočenje z izzivi upravljanja obalnih mokrišč). zone umide costiere). Zdravi ekosistemi z bogato biotsko raznovrstno- Gli ecosistemi sani e ricchi di biodiversità sono per noi stjo so naš pomembni zaveznik. Z ekosistemskimi un alleato importante. Gli approcci ecosistemici, basa- pristopi, ki temeljijo na obnovi in ohranjanju ti sul ripristino e sulla conservazione della biodiversità biotske raznovrstnosti in habitatov, pomembno e degli habitat, contribuiscono in modo significativo a prispevamo k omiljenju posledic podnebnih spre- mitigare gli effetti dei cambiamenti climatici, a ridurre memb, zmanjševanju ranljivosti ekosistemov in la vulnerabilità degli ecosistemi e delle comunità locali lokalnih skupnosti in zagotavljanju številnih koristi e a fornire molteplici benefici alla popolazione. Queste za prebivalstvo. S temi ukrepi tudi prispevamo k misure contribuiscono anche a raggiungere gli obiettivi doseganju ciljev trajnostnega razvoja, ohranjanju di sviluppo sostenibile, a preservare il patrimonio cul- kulturne in naravne dediščine ter identitete obal- turale e naturale e l’identità delle aree costiere. nih območij. Il ripristino delle infrastrutture verdi nelle aree naturali, Obnova zelene infrastrukture v naravnih, urba- urbane e agricole e altre misure di adattamento basate nih in kmetijskih območjih ter drugi ukrepi za na sugli ecosistemi possono mitigare gli impatti dei cam- ekosistemih temelječe prilagajanje lahko omilijo biamenti climatici e aumentare la resilienza delle comu- posledice podnebnih sprememb in povečajo od- nità. Pertanto, l’obiettivo di lungo termine del progetto pornost skupnosti. Zato je dolgoročni cilj projekta ECO2SMART è proprio quello di contribuire alla con- ECO2SMART prav prispevanje k ohranjanju in servazione e al ripristino di ecosistemi importanti per obnovi ekosistemov, ki so pomembni za zaščito proteggere le coste e le comunità costiere dai crescenti obale in obalnih skupnosti pred vse obsežnejšimi impatti dei cambiamenti climatici, come l’innalzamento posledicami podnebnih sprememb, kot so dvig del livello del mare, le ondate di calore e le inondazioni. morske gladine, vročinski valovi in poplavljanje. Le attività del progetto pilota si svolgono in aree natu- Pilotne aktivnosti projekta potekajo v naravnem, rali, agricole ma anche in ambienti urbani. Sono volte a kmetijskem in tudi v urbanem okolju. Poudarjajo sottolineare l’importanza della conservazione della bio- pomen ohranjanja biotske pestrosti v različnih diversità in diversi ambienti per affrontare i problemi okoljih za reševanje specifičnih problematik, ki se specifici che i cambiamenti climatici stanno causando 6 zaradi podnebnih sprememb pojavljajo v teh oko- in essi, come il degrado delle barene nelle zone umide ljih, kot so degradacija muljastih otočkov v obalnih costiere, la riduzione della biodiversità e delle praterie mokriščih, zmanjšanje biotske raznovrstnosti in di fanerogame marine negli ecosistemi marini costieri, morskih travišč v priobalnih morskih ekosistemih i problemi di riparazione e le ondate di calore nei centri ter težave s popravljanjem in vročinskimi valovi v urbani. urbanih središčih. Una strategia e un piano d’azione congiunti per aumen- Skupna strategija in akcijski načrt za povečanje tare il coinvolgimento attivo della popolazione locale e aktivnega vključevanja lokalnih prebivalcev in de- dei portatori di interesse saranno sviluppati sulla base ležnikov bosta razvita na osnovi izkušenj projek- dell’esperienza del partenariato di progetto nel coin- tnega partnerstva pri vzpostavljanju sodelovanj z volgimento delle parti interessate attraverso il focus deležniki v sklopu fokusne skupine in delavnic, ki group e i workshop organizzati su questo tema. Questa so bile organizirane na to temo. Ta strategija želi strategia mira a promuovere la cooperazione congiun- spodbuditi skupno sodelovanje pri načrtovanju, ta nella pianificazione, nell’attuazione, nella gestione e implementaciji, upravljanju in evalvaciji teh ukre- nella valutazione di queste misure, al fine di rafforzare pov. Namen je krepitev sposobnosti prilagajanja la capacità di adattamento e quindi la resilienza delle in s tem odpornosti lokalnih skupnosti. comunità locali. Projekt ECO2SMART temelji na dobrem sodelova- Il progetto ECO2SMART si basa sulla buona collabora- nju projektnih partnerjev in nadgrajuje dejavnosti, zione tra i partner del progetto e sulle attività già svi- ki so že bile razvite v sklopu projekta ECO-SMART, luppate nell’ambito del progetto ECO-SMART, favoren- gradi torej na trajnosti in prenosljivosti rezultatov do così la sostenibilità e la trasferibilità dei risultati e ter njihovi ponovni uporabi. To sodelovanje bo il loro riutilizzo. Questa cooperazione sarà rafforzata okrepljeno tudi s podpisom pisma o nameri za anche dalla firma della Lettera d’intenti per la futura nadaljnje sodelovanje pri usklajevanju na naravi cooperazione per il coordinamento dell’adattamento ai temelječega priganjanja na podnebne spre- cambiamenti climatici basato sulla natura nell’ambito membe znotraj programskega območja programa dell’area del programma Interreg Italia-Slovenia. Interreg Italija-Slovenija. 7 Izzivi, priložnosti in pomen Sfide, opportunità e l’importanza čezmejnega sodelovanja delle azioni congiunte Podnebne spremembe so skupen izziv, zato je čez- I cambiamenti climatici rappresentano una sfida comu- mejno sodelovanje ključno za učinkovito blaženje ne, pertanto la cooperazione transfrontaliera è fonda- njihovih posledic in prilagajanje nanje. Obalno ob- mentale per mitigare efficacemente i loro effetti e per močje programskega območja programa Interreg adattarsi ad essi. L’area costiera del programma Interreg med Italijo in Slovenijo je zaradi svojih geografskih, tra Italia e Slovenia è particolarmente sensibile agli im- okoljskih in družbeno-gospodarskih značilnosti patti dei cambiamenti climatici a causa delle sue carat- še posebej občutljivo na vplive podnebnih spre- teristiche geografiche, ambientali e socioeconomiche. memb. Hkrati ta specifičnost ponuja edinstvene Allo stesso tempo, questa specificità offre opportunità priložnosti za razvoj inovativnih, na ekosistemih uniche per lo sviluppo di soluzioni innovative basate su- temelječih rešitev, ki so osnovane na ohranjanju gli ecosistemi, fondate sulla conservazione della natura, narave ter sodelovanju in izmenjavi znanja. sulla cooperazione e sullo scambio di conoscenze. Med glavnimi izzivi čezmejnega sodelovanja izsto- Tra le principali sfide della cooperazione transfrontalie- pajo različne ovire, med drugim omejene instituci- ra si evidenziano diversi ostacoli, tra cui le capacità isti- onalne zmogljivosti, pomanjkanje znanja, otežen tuzionali limitate, la carenza di conoscenze, la difficoltà dostop do podatkov in finančnih virov za soočanje di accesso ai dati e alle risorse finanziarie per affrontare s podnebnimi izzivi. To lahko vodi do neusklaje- le sfide climatiche. Tutto ciò può portare a una mancan- nosti pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za pri- za di coordinamento nella pianificazione e nell’attua- lagajanje na podnebne spremembe. Poleg tega so zione delle misure di adattamento. Inoltre, in questo v tem prostoru tudi jezikovne in kulturne razlike, contesto esistono differenze linguistiche e culturali che ki lahko vplivajo na komunikacijo in razumevanje possono influenzare la comunicazione e la comprensio- prioritet posameznih deležnikov. ne delle priorità dei singoli portatori di interesse. Programi čezmejnega sodelovanja ponujajo pri- I programmi di cooperazione transfrontaliera offrono ložnost za skupno ukrepanje in usklajen trajno- l’opportunità di agire congiuntamente e di promuovere stni razvoj. So priložnost za razvoj in preizkušanje uno sviluppo sostenibile coordinato. Essi rappresen- skupnih rešitev, ki temeljijo na ohranjanju narave tano un’occasione per sviluppare e testare soluzioni ter vključujejo lokalne skupnosti v sooblikovanje comuni basate sulla conservazione della natura, coin- in soupravljanje teh rešitev. S tem se omogoča volgendo le comunità locali nella co-creazione e nella izmenjava dobrih praks in znanja, kar pospešuje gestione condivisa di tali soluzioni. Questo approccio učenje in izvajanje ukrepov, oblikovanih na pod- facilita lo scambio di buone pratiche e conoscenze, ac- lagi lokalnega znanja in potreb. celerando l’apprendimento e l’attuazione di misure ba- sate sulle conoscenze e sulle esigenze locali. Krepitev odpornosti lokalnih ekosistemov je ključ- nega pomena za prilagajanje podnebnim spre- Rafforzare la resilienza degli ecosistemi locali è fonda- membam. Pomembno vodilo za zagotavljanje mentale per l’adattamento ai cambiamenti climatici. Il trajnih učinkov projektov je vzpostavitev trajnih principio guida per garantire gli effetti sostenibili del mrež sodelovanja, ki presegajo časovni okvir po- progetto è la creazione di reti di cooperazione duratu- sameznih projektov. S tem lahko dejansko prispe- re, che vadano oltre la durata dei singoli progetti. Solo vamo k dolgoročni odpornosti regije. Projekti za in questo modo si può effettivamente contribuire alla kapitalizacijo rezultatov predhodnih projektov so resilienza a lungo termine della regione. I progetti di ca- v tem kontekstu še posebej pomembni, saj pod- pitalizzazione sono in questo contesto particolarmente pirajo dolgoročno sodelovanje. Krepitev zaupanja importanti in quanto supportano tali collaborazioni du- med partnerji pa je temelj za dolgoročno sodelo- rature. Il rafforzamento della fiducia tra i partner co- vanje in skupno upravljanje naravnih virov. stituisce la base per una cooperazione duratura e una gestione condivisa delle risorse naturali. V kontekstu projekta ECO2SMART so bili ti vidiki še posebej poudarjeni. Projekt je pokazal, da je Nel contesto del progetto ECO2SMART, questi aspetti z vključevanjem različnih deležnikov, uporabo sono emersi in modo particolarmente evidente. Il pro- znanstveno podprtih pristopov in spoštovanjem getto ha dimostrato che, attraverso il coinvolgimento di lokalnih posebnosti mogoče razviti rešitve, ki so diversi portatori di interesse, l’uso di approcci scientifica- trajnostne, vključujoče in prilagojene specifičnim mente fondati e il rispetto delle specificità locali, è possi- potrebam čezmejnega prostora. bile sviluppare soluzioni sostenibili, inclusive e adattate alle esigenze specifiche dello spazio transfrontaliero. 8 Ekosistemski ukrepi Misure ecosistemiche per za prilagajanje na l’adattamento e podnebne spremembe in la riduzione dei rischi di zmanjševanje tveganja catastrofi nesreč Uvod v koncepte EbA in Eco-DRR Introduzione ai concetti di EbA ed Eco DRR Naraščajoča pogostnost in intenzivnost ekstre- mnih vremenskih pojavov, kot so poplave, vročin- L’aumento della frequenza e dell’intensità dei fenomeni ski valovi, dolgotrajne suše, obalna erozija in vdor climatici estremi quali alluvioni, ondate di calore, siccità slane vode, močno ogrožajo odpornost območij prolungate, erosione costiera e intrusione salina, sta in njihovih ekosistemov. V tem kompleksnem kon- mettendo a dura prova la resilienza dei territori e tekstu se kot ključni orodji uveljavljata koncepta dei loro ecosistemi. In questo scenario complesso, na ekosistemih temelječe prilagajanje podnebnim emergono come strumenti fondamentali i concetti di spremembam (ang. Ecosystem-based Adaptation Ecosystem-based Adaptation (EbA) e Ecosystem-based – EbA) in na ekosistemih temelječe zmanjševanje Disaster Risk Reduction (Eco-DRR), riconosciuti a livello tveganj nesreč (ang. Ecosystem-based Disaster internazionale come strategie sinergiche, sostenibili Risk Reduction – Eco-DRR), ki sta na mednarodni e orientate alla multifunzionalità per fronteggiare gli ravni prepoznana kot sinergični, trajnostni in več- impatti dei cambiamenti climatici. namenski strategiji za soočanje z vplivi podnebnih sprememb. L’EbA promuove l’uso sostenibile della biodiversità e dei servizi ecosistemici per aumentare la capacità di EbA spodbuja trajnostno rabo biotske raznovr- adattamento delle comunità e dei sistemi naturali ai stnosti in ekosistemskih storitev za povečanje cambiamenti climatici. L’Eco-DRR, invece, punta a ridurre prilagoditvene sposobnosti skupnosti in naravnih i rischi naturali attraverso azioni di conservazione, sistemov na podnebne spremembe, Eco-DRR pa ripristino e gestione degli ecosistemi. Entrambi gli si prizadeva za zmanjševanje naravnih tveganj z approcci si fondano sul concetto di soluzioni basate sulla ukrepi za ohranjanje, obnovo in upravljanje eko- natura (Nature-based Solutions: NbS) e si distinguono sistemov. Oba pristopa temeljita na konceptu per la loro capacità di affrontare simultaneamente na naravi temelječih rešitev (ang. Nature-based sfide ambientali, sociali ed economiche. Solutions – NbS) ter se odlikujeta po sposobnosti hkratnega obravnavanja okoljskih, družbenih in Tali approcci si possono dimostrare efficaci nella pre- gospodarskih izzivov. venzione dei danni, nella tutela degli habitat naturali, nella promozione della coesione sociale e nell’efficienza Ti pristopi se lahko izkažejo za učinkovite pri nell’uso delle risorse. Nel contesto del Nord Adriatico, preprečevanju škode, varovanju naravnih habita- caratterizzato da ecosistemi delicati, pressioni antro- tov, spodbujanju družbene kohezije in učinkoviti piche e vulnerabilità strutturali, le misure EbA ed Eco- rabi virov. V kontekstu severnega Jadrana, ki ga DRR rappresentano leve strategiche per rafforzare la zaznamujejo občutljivi ekosistemi, človekov pritisk resilienza climatica e la governance territoriale, stimo- in strukturna ranljivost, so ukrepi EbA in Eco-DRR lando percorsi di innovazione ambientale e pianifica- strateški vzvodi za krepitev podnebne odpornosti zione integrata. in teritorialnega upravljanja, hkrati pa spodbujajo okoljske inovacije in celostno načrtovanje. 9 Metodologija Metodologia Metodologija, uporabljena v projektu ECO2SMART La metodologia adottata nel progetto ECO2SMART per za prepoznavanje, ocenjevanje in spodbujanje identificare, valutare e promuovere le misure ecosiste- ekosistemskih ukrepov, je bila participativna, miche è di tipo partecipativo, intersettoriale e fondata medsektorska in utemeljena na teritorialnih do- su evidenze territoriali. Il processo si è articolato in di- kazih. Proces je potekal v več fazah. verse fasi. V začetni fazi je bila izvedena analiza podnebne Nella fase iniziale è stata realizzata un’analisi delle vul- ranljivosti s sistematičnim kartiranjem tveganj za nerabilità climatiche, con una mappatura sistematica glavne kmetijske, urbane in obalne ekosisteme na dei rischi per i principali sistemi ambientali agricoli, ur- območju zgornjega Jadrana. Ta analiza je omogo- bani e costieri del territorio alto-adriatico. Questa ana- čila prepoznavanje specifičnih težav, povezanih lisi ha permesso di individuare criticità specifiche legate s posedanjem tal, dvigovanjem morske gladine, alla subsidenza e all’innalzamento del livello del mare, zasoljevanjem tal, izgubo biotske raznovrstnosti alla salinizzazione dei suoli, alla perdita di biodiversità in degradacijo obalnih ekosistemov. e al degrado degli ecosistemi costieri. Sočasno je bilo izvedeno obsežno vključevanje Contestualmente, è stato attivato un ampio coinvol- deležnikov, in sicer s strukturiranim vprašalni- gimento degli stakeholder attraverso un questionario kom, ki je bil poslan več kot 80 subjektom, med strutturato somministrato a oltre 80 soggetti tra enti njimi javnim ustanovam, združenjem, kmetijskim pubblici, associazioni, operatori agricoli, tecnici e acca- izvajalcem, strokovnjakom in akademikom. Po- demici. Tale consultazione ha permesso di raccogliere svetovanje je omogočilo zbiranje zaznav, izkušenj, percezioni, esperienze, aspettative e ostacoli legati pričakovanj in ovir, povezanih z uvajanjem rešitev, all’adozione di soluzioni basate sulla natura, eviden- ki temeljijo na naravi, ter poudarilo naraščajoče ziando sia un crescente interesse, sia barriere struttu- zanimanje in tudi strukturne ovire, kot so pomanj- rali come la carenza di strumenti normativi flessibili e kanje prožnih pravnih okvirov in tehničnih virov. risorse tecniche dedicate. Osrednja faza je bila namenjena oblikovanju ka- Una fase centrale ha riguardato la definizione di criteri kovostnih meril za prepoznavanje dobrih praks, qualitativi per l‘identificazione di buone pratiche ispira- ki so bila oblikovana na osnovi mednarodnih ti a framework internazionali (es. FEBA) ma adattati al smernic (npr. FEBA), toda prilagojena lokalnemu contesto locale. I criteri selezionati riguardano l’efficacia kontekstu. Izbrana merila vključujejo učinkovitost nella riduzione del rischio, la qualità ecologica dell’in- pri zmanjševanju tveganj, zagotavljanju okoljske tervento, i benefici socioeconomici, l’inclusività del pro- kakovosti, družbeno-gospodarske koristi, vklju- cesso decisionale e la sostenibilità nel tempo. Questo čujočega odločanja in dolgoročne trajnosti. Ta schema ha guidato la selezione e la classificazione delle shema je usmerjala izbor in razvrščanje lokalnih buone pratiche locali, successivamente documentate in dobrih praks, ki so bile nato dokumentirane v te- un catalogo tematico delle buone pratiche. matskem katalogu. Infine, è stato messo a punto un modello operativo per Na koncu je bil razvit operativni model za obli- la costruzione di piani di adattamento locali, concepi- kovanje lokalnih načrtov prilagajanja, zasnovan to per essere adattabile, partecipativo e integrabile nei tako, da je prilagodljiv, participativen in združljiv processi di pianificazione territoriale esistenti. z obstoječimi procesi prostorskega načrtovanja. 10 Rezultati Risultati Izvedena analiza je podala celovito stanje območja L’analisi condotta ha restituito una fotografia articolata zgornjega Jadrana, pri čemer je razkrila razširjeno del territorio dell’Alto Adriatico, evidenziando una dif- izpostavljenost podnebnim tveganjem in hkrati fusa esposizione ai rischi climatici e, al contempo, un velik potencial za uvajanje ekosistemskih rešitev. notevole potenziale per l’adozione di soluzioni ecosiste- Zbrani podatki kažejo, da so lokalne skupnosti vse miche. I dati raccolti mostrano come le comunità locali bolj ozaveščene o nujnosti ukrepanja, vendar se siano sempre più consapevoli dell’urgenza di interve- soočajo z ovirami, kot so upravna razdrobljenost, nire, ma incontrino ostacoli legati alla frammentazione slaba usklajenost med okoljskimi in urbanistič- amministrativa, alla scarsa integrazione tra politiche nimi politikami ter pomanjkanje tehničnih in ope- ambientali e urbanistiche, e alla mancanza di strumenti rativnih orodij. tecnici e operativi. Projekt je poudaril strateški pomen dialoga med Il progetto ha messo in luce il valore strategico del dia- lokalnimi oblastmi, raziskovalno sfero in civilno logo tra enti locali, mondo della ricerca e società civile, družbo in pomen skupne rabe orodij. V nadalje- nonché l’importanza della condivisione di strumenti vanju so podrobneje predstavljeni glavni rezultati comuni. Nei paragrafi seguenti vengono approfonditi i glede teritorialnega konteksta, smernic, prepoz- principali risultati in termini di contesto territoriale, linee nanih dobrih praks in prilagoditvenega modela. guida, buone pratiche identificate e modello adattivo. 11 Analiza stanja na terenu in vključenih Analisi della situazione sul territorio e degli deležnikov stakeholder coinvolti Analizirano območje zajema pomemben del zgor- Il territorio analizzato comprende una porzione signifi- njega Jadrana, ki ga zaznamuje raznolikost okolij: cativa dell’Alto Adriatico, caratterizzata da una pluralità nižinske kmetijske površine, gosto poseljena di ambienti: aree agricole di pianura, sistemi urbani ad urbana območja, lagune in obalna območja. Vsa alta densità, zone lagunari e costiere. Tutti questi con- ta okolja so izpostavljena različnim, toda medse- testi risultano esposti a rischi differenti ma intercon- bojno povezanim tveganjem, kot so zasoljevanje nessi, come la salinizzazione dei suoli agricoli, la subsi- kmetijskih zemljišč, posedanje tal, dvig morske denza, l’innalzamento del livello del mare e il degrado gladine in degradacija habitatov. degli habitat. Raziskava je pokazala veliko zanimanje deležnikov L’indagine ha evidenziato un forte interesse da parte za ukrepe EbA in Eco-DRR, ki jih prepoznavajo degli stakeholder per le misure EbA ed Eco-DRR, rite- kot ključna orodja za krepitev lokalne odporno- nute strumenti chiave per costruire resilienza locale. sti. Vendar pa aktivno vključevanje omejujejo Tuttavia, il coinvolgimento attivo risulta limitato da una pomanjkanje zmogljivosti, toge prakse, ki ne carenza di capacity building, da prassi rigide che non upoštevajo ekosistemskih pristopov, in težaven contemplano approcci ecosistemici e dalla difficoltà di dostop do finančnih virov. Sodelovanje v projektu accesso a fonti di finanziamento. La partecipazione al je pokazalo, da so skupnosti pripravljene na mo- progetto ha dimostrato che, laddove si attiva un per- bilizacijo, kadar se vzpostavi proces komunikacije corso di ascolto e co-progettazione, le comunità sono in skupnega načrtovanja. pronte a mobilitarsi. 12 Opredelitev smernic za prepoznavanje Definizione delle linee guida per l’identificazione dobrih praks delle buone pratiche Za zagotovitev usklajenosti in ponovljivosti je bil Per garantire coerenza e replicabilità, è stato elaborato pripravljen niz skupnih smernic, ki omogočajo un insieme di linee guida condivise che consentono di prepoznavanje, ocenjevanje in prenos dobrih identificare, valutare e trasferire pratiche virtuose. I cri- praks. Predlagana merila upoštevajo tehnične in teri proposti tengono conto sia degli aspetti tecnici ed ekološke vidike ter tudi družbene in institucio- ecologici, sia delle dinamiche sociali e istituzionali. Le nalne dinamike. Smernice temeljijo na večdimen- linee guida prevedono una valutazione multidimensio- zionalni oceni, ki vključuje pet ključnih načel: nale, fondata su cinque principi cardine: a) Okoljska trajnost: vsak ukrep mora zagotavljati a) Sostenibilità ambientale: ogni intervento deve ga- pozitivne in dolgoročne ekološke učinke. Spre- rantire risultati ecologici positivi e duraturi nel tem- jeti ukrepi morajo spodbujati ohranjanje in po. Le misure adottate devono favorire la conserva- obnovo ekosistemov. zione e il ripristino degli ecosistemi. b) Sodelovanje: uspešnost ukrepov je odvisna od b) Partecipazione: il successo degli interventi dipende aktivnega vključevanja lokalnih skupnosti in dal coinvolgimento attivo delle comunità locali e de- deležnikov. To načelo vključuje različne lokalne gli stakeholder. Questo principio implica l’inclusione akterje v načrtovanje in izvajanje ukrepov. dei vari attori locali nella progettazione e nell’attua- c) Prilagodljivost: rešitve morajo biti dinamične zione delle misure. in prilagodljive različnim scenarijem ter spre- c) Flessibilità e adattabilità: le soluzioni devono essere membam podnebnih in družbeno-ekonom- dinamiche e adattabili a diversi scenari e modifiche skih razmer, da bi dolgoročno ohranile svojo delle condizioni climatiche e socioeconomiche, in učinkovitost. modo da rimanere efficaci nel lungo termine. d) Integracija: ukrepi za prilagajanje in zmanjše- d) Integrazione: le misure di adattamento e riduzione vanje tveganj morajo biti vključeni v obstoječe dei rischi devono essere integrate nelle politiche okoljske, prostorske in kmetijske politike, da ambientali, urbanistiche e agricole esistenti, così da ne ostanejo osamljeni posegi, temveč so del non rappresentare interventi isolati ma una parte di širšega načrta za razvoj območja. un più ampio piano di sviluppo territoriale. e) Družbeno-gospodarske koristi: ukrepi morajo e) Benefici socioeconomici: gli interventi devono ge- ustvarjati dodatne koristi za lokalne skupnosti, nerare co-benefici per le comunità locali, come la kot so nova delovna mesta, izboljšanje kakovo- creazione di posti di lavoro, il miglioramento della sti zraka in vode in krepitev družbeno-gospo- qualità dell’aria e dell’acqua, e il rafforzamento della darske odpornosti ranljivih prebivalcev. resilienza socioeconomica delle popolazioni vulne- Ta načela so bila oblikovana na podlagi meril in rabili. standardov kakovosti, predstavljenih v okviru Questi principi sono stati definiti partendo dai criteri FEBA (ang. Making Ecosystem-based Adaptation di qualificazione e degli standard di qualità presentati Effective), in prilagojena lokalnemu kontekstu nel framework FEBA (“Making Ecosystem-based Adapta- severnega Jadrana. Okvir FEBA je bil uporabljen tion Effective”), adattandoli al contesto locale del Nord kot osnova za zagotovitev, da so ukrepi EbA in Adriatico. Il framework FEBA è stato utilizzato come Eco-DRR ne le okoljsko učinkoviti, temveč tudi traj- base per garantire che le misure EbA ed Eco-DRR fos- nostni in vključujoči, saj upoštevajo posebnosti sero non solo ecologicamente efficaci ma anche so- območja in njegovih skupnosti. Merila omogočajo stenibili e inclusive, rispondendo alle specificità del izbor praks z visokim transformativnim učinkom territorio e delle sue comunità. I criteri consentono ter spodbujajo procese učenja in družbenih ino- di selezionare pratiche ad alto impatto trasformativo, vacij. Okvir omogoča tudi celostno razumevanje stimolando processi di apprendimento e innovazione projektov, kar je koristno za načrtovalce, uprav- sociale. Il framework permette inoltre una lettura tra- ljavce in strokovnjake. sversale dei progetti, utile per pianificatori, ammini- stratori e tecnici. 13 Katalog dobrih praks Il catalogo delle buone pratiche Katalog dobrih praks, pripravljen v okviru pro- Il catalogo delle buone pratiche redatto nell’ambito del jekta, je namenjen zbiranju, vrednotenju in širje- progetto ha lo scopo di raccogliere, valorizzare e rende- nju konkretnih primerov ukrepov EbA in Eco-DRR, re fruibili esempi concreti di interventi EbA ed Eco-DRR ki so že bili preizkušeni na terenu. Je operativno già sperimentati sul territorio. Costituisce un tool ope- orodje za podporo pri zasnovi in sooblikovanju rativo per supportare l’ideazione e la co-progettazione novih ukrepov ter spodbuja njihovo ponovljivost di nuove misure, favorendo la replicabilità e la contami- in prenos med različnimi področji. nazione tra ambiti diversi. Dobre prakse so razvrščene v tri glavna tematska Le buone pratiche sono organizzate secondo tre ambiti področja: tematici principali: a) Kmetijsko okolje: ukrepi za trajnostno upravlja- • Agricolo: interventi per la gestione sostenibile delle nje namakalnih voda, obnovo ekološke struk- acque irrigue, il ripristino della struttura ecologica ture tal ter uporabo kmetijskih in gozdarskih del suolo e l’adozione di tecniche agroforestali. tehnik. • Urbano: soluzioni per la gestione delle acque meteo- b) Urbano okolje: rešitve za upravljanje padavin- riche, la forestazione urbana, l’incremento della per- ske vode, urbano pogozdovanje, povečanje meabilità e la valorizzazione delle aree verdi. prepustnosti tal in vrednotenje zelenih površin. • Costiero-lagunare: opere di ripristino degli habitat, c) Obalna zavarovana okolja, lagune: obnove ha- barriere naturali contro l’erosione, gestione morfo- bitatov, naravne pregrade proti eroziji, morfo- logica delle foci e tutela della biodiversità acquatica. loško upravljanje rečnih ustij in varstvo vodne Per ciascun caso vengono presentati obiettivi, soggetti biotske raznovrstnosti. attuatori, risultati attesi, vincoli e fattori abilitanti. L’ap- Za vsak primer so predstavljeni cilji, izvajalci, proccio mira a promuovere l’integrazione delle misure pričakovani rezultati, omejitve in ključni dejavniki ecosistemiche nelle politiche pubbliche e nei progetti uspeha. Pristop spodbuja vključevanje ekosistem- infrastrutturali. skih ukrepov v javne politike in infrastrukturne projekte. 14 Nadaljnji razvoj skupnega modela Follow up del modello comune dei piani di prilagajanja adattamento Skupni model prilagajanja, razvit v okviru projekta Il modello comune di adattamento sviluppato nel pro- ECO2SMART, je bil zasnovan kot skupni in struktu- getto ECO2SMART è stato concepito per fornire un qua- riran metodološki okvir, ki lokalnim upravam po- dro metodologico condiviso e strutturato che potesse maga vključiti ekosistemske ukrepe v prostorske orientare le amministrazioni locali nell’integrazione načrte prilagajanja. Model temelji na analizi pod- delle misure ecosistemiche nei piani di adattamento nebne ranljivosti, aktivnem vključevanju deležni- territoriale. Il modello si basa sull’analisi delle vulnera- kov in izboru ukrepov, ki upoštevajo posebnosti bilità climatiche, sulla partecipazione attiva degli sta- severnega Jadrana, vključno z obalnimi, kmetij- keholder e sulla selezione di misure che rispondano alle skimi in urbanimi območji. Je operativno orodje specificità locali del Nord Adriatico, includendo le zone za izboljšanje odpornosti območij, izpostavljenih costiere, agricole e urbane. Esso si configura come uno podnebnim spremembam. strumento operativo per migliorare la resilienza delle aree esposte ai cambiamenti climatici. Metodološki pristop vključuje več faz, med njimi kartiranje ranljivosti, prepoznavanje specifičnih L’approccio metodologico si articola in diverse fasi, tra tveganj za posamezne tipe območij in vključe- cui la mappatura delle vulnerabilità, l’identificazione dei vanje na naravi temelječih rešitev (NbS), v širše rischi specifici per ciascun tipo di territorio, e l’integra- strategije prilagajanja. Te faze so bile zasnovane zione delle soluzioni basate sulla natura (NbS) all’inter- tako, da zagotavljajo kontekstualizacijo ukrepov no di strategie di adattamento più ampie. Queste fasi in njihovo usklajenost z lokalnimi potrebami ob sono state progettate per garantire che gli interventi upoštevanju ekoloških in družbeno-gospodarskih siano contestualizzati e in grado di rispondere alle ne- značilnosti vključenih območij. cessità locali, con una particolare attenzione alle carat- pri določanju najustreznejših rešitev za območje ruolo fondamentale nella definizione delle soluzioni più severnega Jadrana, saj je omogočil primerjalno appropriate per il Nord Adriatico, fornendo un’analisi analizo iz podobnih okolij. Ta začetni pregled je comparata di casi studio implementati in contesti simili. Pregled znanstvene literature je imel ključno vlogo volte. La review della letteratura scientifica ha svolto un teristiche ecologiche e socioeconomiche delle aree coin- omogočil prepoznavo najučinkovitejših ekosis- temskih ukrepov, kot sta obnova obalnih ekosis- Il lavoro di review della letteratura, condotto all’inizio temov in trajnostno upravljanje vodnih virov. del progetto, ha permesso di identificare le misure più efficaci di adattamento basate sugli ecosistemi, come il 15 Analizirani so bili številni znanstveni članki iz baz ripristino degli ecosistemi costieri e la gestione sosteni- podatkov, kot je Scopus, s posebnim poudarkom bile delle risorse idriche. Sono stati analizzati numerosi na študijah, ki obravnavajo prilagajanje konkret- articoli scientifici provenienti da database come Scopus, nim izzivom podnebnih sprememb, kot so obalna con un focus particolare su studi che trattano l’adatta- erozija, poplave, suša in vdor slane vode. Med mento alle specifiche sfide del cambiamento climatico, najrelevantnejšimi ukrepi, ki so izšli iz pregleda, quali l’erosione costiera, le inondazioni, la siccità e l’in- sta obnova naravnih habitatov, kot so mokrišča in trusione salina. Tra le misure più rilevanti emerse dalla poloji, in vzpostavitev naravnih pregrad proti ero- revisione, si trovano il ripristino degli habitat naturali, ziji, ki so se izkazale za zelo učinkovite pri blaženju come le zone umide e le barene, e la creazione di bar- vplivov neurij in dviga morske gladine. riere naturali contro l’erosione, che si sono rivelate al- našajo tudi pomembne družbenogospodarske Queste soluzioni hanno dimostrato di essere non solo koristi, kot so izboljšanje kakovosti vode in zaš- ecologicamente vantaggiose, ma anche capaci di gene- čita kmetijskih virov. Vendar pa je pregled poka- rare benefici socioeconomici significativi, come il miglio- Te rešitve niso le ekološko koristne, temveč pri- le mareggiate e dell’innalzamento del livello del mare. tamente efficaci nel contrastare gli impatti negativi del- zal tudi, da sta glavni oviri za njihovo izvajanje ramento della qualità dell’acqua e la protezione delle ri- upravna razdrobljenost in pomanjkanje ustreznih sorse agricole. Tuttavia, la review ha anche evidenziato finančnih sredstev. che la difficoltà principale nell’applicare queste soluzio- V okviru skupnega modela prilagajanja je bila ni riguarda la frammentazione amministrativa e la man- canza di risorse finanziarie adeguate. Nel contesto del faza izvajanja usmerjena v povezovanje najboljših modello comune di adattamento, la fase di implemen- praks iz literature z lokalnimi potrebami in obsto- tazione ha richiesto l’integrazione delle migliori pratiche ječimi javnimi politikami. Ugotovljeno je bilo, da individuate nella letteratura con le necessità locali e le ukrepe EbA in Eco-DRR kljub številnim uspešnim politiche pubbliche già esistenti. È emerso che, sebbene primerom pogosto ovirata pomanjkanje prožnih esistano numerosi esempi di successo, le misure EbA ed pravnih okvirov in težaven dostop do financira- Eco-DRR sono spesso ostacolate da una carenza di stru- nja. Predlagani model poskuša te vrzeli zapolniti z menti normativi flessibili e dalla difficoltà di accedere a oblikovanjem bolj vključujočih javnih politik in ra- finanziamenti. Il modello proposto ha cercato di colma- zvojem ciljno usmerjenih finančnih mehanizmov re queste lacune, suggerendo la creazione di politiche za ranljiva območja. pubbliche più inclusive e la messa a punto di meccani- V zaključkih izročka je poudarjeno, da je partici- smi di finanziamento mirati per le aree vulnerabili. skupnostmi ter kmetijskim in urbanim sektorjem, l’approccio partecipativo è cruciale per il successo del modello. La partecipazione degli stakeholder locali, in- omogoča razvoj rešitev, ki so bolj prilagojene cluse le comunità costiere e i settori agricoli e urbani, lokalnemu kontekstu, ter zagotavlja, da so pri- čevanje lokalnih deležnikov, vključno z obalnimi Le conclusioni di questo report hanno sottolineato che pativni pristop ključen za uspeh modela. Vklju- lagoditvene politike sprejete in podprte s strani permette di sviluppare soluzioni più adatte al contesto locale e di garantire che le politiche di adattamento si- prebivalstva. V tem smislu se skupni model prila- ano accettate e sostenute dalla popolazione. In questo gajanja odlikuje po svoji prilagodljivosti in inkluziv- senso, il modello comune di adattamento si distingue nosti, saj je v njem upravljanje podnebnih tveganj per la sua capacità di essere adattabile e inclusivo, in- vključeno v proces odločanja, ki vključuje vse zain- tegrando la gestione dei rischi climatici in un processo teresirane strani. Čeprav je bil model razvit tako, decisionale che coinvolge tutte le parti interessate. da je ponovljiv na območju severnega Jadrana (na območjih Natura 2000 in tudi zunaj njih), so se pri Tuttavia, sebbene il modello sia stato sviluppato con l’o- njegovi praktični uporabi pojavili določeni izzivi. biettivo di essere replicabile in aree Natura 2000 e non Glavne težave se nanašajo na raznolikost lokalnih Natura 2000 del Nord Adriatico, sono emerse delle sfide predpisov, ki otežujejo enotno izvajanje ukrepov legate alla sua applicazione pratica. Le difficoltà princi- na vseh območjih, in na pomanjkanje dolgoročne pali riguardano la variabilità delle normative locali, che vizije v politikah prostorskega načrtovanja. Za rendono difficile implementare misure uniformi in tutte premagovanje teh ovir je bila predlagana uvedba le aree, sia Natura 2000 che non, e la mancanza di una fleksibilnega pristopa, ki omogoča prilagoditev visione a lungo termine nelle politiche di pianificazione modela posebnostim posameznega območja ter territoriale. Per superare questi ostacoli, è stata sugge- spodbuja vključevanje ukrepov EbA in Eco-DRR rita l’adozione di un approccio flessibile che consenta di v načrte urbanega, podeželskega in obalnega adattare il modello alle specificità di ciascun territorio, razvoja. favorendo l’integrazione di misure EbA ed Eco-DRR nei piani di sviluppo urbano, rurale e costiero. 16 Zaključki Conclusioni Menimo, da smo s projektom nazadnje poudarili Infine, il progetto ha evidenziato da una parte l’impor- pomen stalnega spremljanja in posodabljanja tanza di un continuo monitoraggio e aggiornamento modela, da bi zagotovili dolgoročno učinkovitost del modello, per garantire che le misure adottate siano sprejetih ukrepov in njihovo odzivnost na nove efficaci nel tempo e rispondano alle nuove sfide clima- podnebne izzive. Poleg tega se poudarja tudi pot- tiche, dall’altra, la necessità di effettuare controlli perio- reba po rednem spremljanju, med projektom in dici di monitoraggio anche dopo il termine del progetto po koncu tega, da bi zagotovili njegovo kontinui- per garantirne la continuità e il raggiungimento di risul- teto in dosegli zadovoljive rezultate. V tem konte- tati soddisfacenti. In questo contesto, il follow-up del kstu bo nadaljnje spremljanje skupnega modela modello comune di adattamento sarà essenziale per prilagajanja ključno za izpopolnjevanje prilagodit- affinare le strategie di adattamento e migliorare la resi- venih strategij in krepitev odpornosti severnega lienza del Nord Adriatico agli impatti del cambiamento Jadrana na vplive podnebnih sprememb. climatico. Viri: Fonti: Doswald, N., in Osti, M. (2011). Ecosystem-based appro- Doswald, N., & Osti, M. (2011). Ecosystem-based approaches aches to adaptation and mitigation – good practice to adaptation and mitigation – Good practice examples and examples and lessons learned in Europe. UNEP-WCMC. lessons learned in Europe. UNEP-WCMC; Federal Agency for Bundesamt für Naturschutz (BfN) Federal Agency for Nature Conservation (BfN). https://bfn.bsz-bw.de/frontdoor/ Nature Conservation, Bonn, Nemčija. ISBN 978-3- deliver/index/docId/491/file/Skript306.pdf 89624-033-0 https://bfn.bsz-bw.de/frontdoor/deliver/ index/docId/491/file/Skript306.pdf. Friends of Ecosystem-based Adaptation (FEBA). (2017). Ma- king ecosystem-based adaptation effective: A framework for FEBA (Friends of Ecosystem-based Adaptation) (2017). defining qualification criteria and quality standards (FEBA te- Making Ecosystem-based Adaptation Effective: A Fra- chnical paper developed for UNFCCC-SBSTA 46; M. Bertram, mework for Defining Qualification Criteria and Quality E. Barrow, K. Blackwood, A. R. Rizvi, H. Reid, & S. von Sche- Standards (FEBA technical paper developed for UN- liha-Dawid, Authors). GIZ; IIED; IUCN. FCCC-SBSTA 46). Bertram, M., Barrow, E., Blackwood, K., Rizvi, A. R., Reid, H., in von Scheliha-Dawid, S. (avtorji). McVittie, A., Cole, L., Wreford, A., Sgobbi, A., & Yordi, B. (2018). GIZ, Bonn, Nemčija, IIED, London, Združeno kraljestvo, Ecosystem-based solutions for disaster risk reduction: Les- IUCN, Gland, Švica. 14 pp. sons from European applications of ecosystem-based adap- tation measures. International Journal of Disaster Risk Re- McVittie, A., Cole, L., Wreford, A., Sgobbi, A., in Yordi, duction, 32, 42–54. https://doi.org/10.1016/j.ijdrr.2017.12.014 B. (2018). Ecosystem-based solutions for disaster risk reduction: Lessons from European applications of QR video buone pratiche Veneto, QR video buone pratiche ecosystem-based adaptation measures. International FVG, QR video buone pratiche Slovenia, QR Catalogo delle Journal of Disaster Risk Reduction, 32, 42–54. https:// buone pratiche doi.org/10.1016/j.ijdrr.2017.12.014. 17 18 Pilotne dejavnosti v Azioni pilota nelle regioni projektnih regijah del progetto Pilotno območje v Venetu, Italija Sito pilota in Veneto, Italia Glavni cilji pilotne akcije, razvite v okviru projekta L’azione pilota sviluppata nel progetto ECO2SMART ECO2SMART, so bili oblikovanje in izvajanje ukre- ha avuto come obiettivo principale l’elaborazione e pov za prilagajanje podnebnim spremembam ter l’implementazione di misure di adattamento ai cam- zmanjševanje tveganj z uporabo ekosistemskega biamenti climatici e di riduzione del rischio, attraverso pristopa, usmerjenega v obnovo prehodnih la- un approccio ecosistemico orientato al ripristino degli gunskih ekosistemov. Ti ekosistemi so ključni za ecosistemi lagunari transitori. Questi ecosistemi sono zaščito obalnega pasu, vezavo ogljika in ohranja- fondamentali per la protezione della fascia costiera, il nje biotske raznovrstnosti. sequestro del carbonio e la conservazione della biodi- versità. Poseg je bil izveden na območju Natura 2000 s kodo IT3250033 »Laguna Caorle – Ustje reke Til- L’intervento si è svolto nel Sito di Interesse Comunitario ment (ita. Tagliamento)« v Venetu, natančneje pri IT3250033 “Laguna di Caorle – Foce del Tagliamento”, ustju Baseleghe, in je zajel štiri lagunske muljaste in Veneto, presso la foce di Baseleghe, e ha coinvolto otočke oziroma poloje (ita. »barene«) (dva naravna quattro barene (due naturali e due artificiali) per circa in dva umetna) na skupni površini približno 15 15 ettari complessivi. Le barene, superfici piane sogget- hektarjev. Ti lagunski poloji so ravne površine, te a sommersione mareale, rappresentano hotspot di ki jih občasno zaliva plima. So žarišča biotske ra- biodiversità e offrono servizi ecosistemici cruciali, ma znovrstnosti in zagotavljajo ključne ekosistemske sono minacciate da urbanizzazione, erosione e innalza- storitve, vendar so ogrožene zaradi urbanizacije, mento del livello del mare. La Laguna di Caorle, meno erozije in dviga morske gladine. Laguna Caorle, studiata rispetto a quella di Venezia, presenta un con- ki je manj raziskana kot Beneška laguna, ponuja testo ideale per interventi sperimentali, con un’elevata idealno okolje za eksperimentalne posege, in variabilità ambientale e una tendenza all’accrescimento sicer zaradi svoje visoke okoljske raznolikosti in morfologico. naravne težnje k morfološkemu razvoju. Le attività sono state realizzate dal Consorzio di Bonifi- Te pilotne dejavnosti so izvajali Konzorcij za me- ca Veneto Orientale, dall’Università di Padova (Diparti- lioracijo vzhodnega Veneta, univerza v Padovi mento ICEA) e dalla cooperativa ShoreLine. Il Consorzio (oddelek ICEA) in zadruga Shoreline. Konzorcij je ha fornito supporto operativo, mentre i partner scien- nudil operativno podporo, znanstveni partnerji tifici si sono occupati di analisi ecologiche e rilievi. Fin pa so izvajali ekološke analize in terenske meritve. dalle fasi iniziali è stata condotta una ricognizione sullo Že v začetnih fazah je bila opravljena ocena stanja stato delle barene per valutarne struttura, vegetazione teh polojev, vključno s strukturo, vegetacijo in e morfologia. morfologijo. Le barene naturali risultano ecologicamente mature, Naravni poloji so se izkazali za ekološko razvite, ben colonizzate e stabili, mentre quelle artificiali, pur dobro porasle in stabilne, medtem ko so umetni, meno evolute, mostrano una progressiva tendenza čeprav manj razviti, pokazali postopno naravno alla naturalizzazione. In alcune aree (circa 3,3 ettari), la preobrazbo. Na približno 3,3 hektarja so razisko- colonizzazione di specie arbustive non tipiche è stata valci zabeležili prisotnost netipičnih grmovnih attribuita all’uso di materiali a granulometria grosso- vrst, kar je posledica uporabe grobega materiala lana durante la realizzazione, che ha alterato le quote pri gradnji, ki je spremenil višinske razmere, ki so altimetriche ideali per la vegetazione alofila. Tuttavia, se izkazale za neprimerne za halofilno vegetacijo. in molte altre porzioni si sono osservati segnali positivi Vendar pa so bile v številnih drugih delih opažene come deposizione naturale di sedimenti fini, formazio- pozitivne spremembe, kot so naravno odlaganje ne di nuovi margini lagunari e colonizzazione sponta- drobnih sedimentov, oblikovanje novih lagun- nea da parte di vegetazione erbacea. skih robov in spontana zaraščenost z zelnato vegetacijo. 19 Za spremljanje razvoja habitatov so bile izvedene Per monitorare l’evoluzione degli habitat sono stati ef- podrobne geomorfološke in botanične meritve. fettuati rilievi geomorfologici e floristici dettagliati, con Največ pozornosti je bilo namenjene južnima focus sulle barene naturali a sud e quelle artificiali ad naravnima in zahodnima umetnima otočkoma za- ovest, per confrontare i sistemi naturali con quelli re- radi primerjave naravnih in obnovljenih sistemov. staurati. È stata inoltre avviata una sperimentazione Poleg tega je bila izvedena ekološka raziskava na ecologica su 18 microaree di suolo nudo per testare 18 mikroobmočjih z golimi tlemi, kjer so razisko- tecniche di stimolazione della vegetazione (non tratta- valci testirali tehnike za spodbujanje vegetacije te, solcate, forate), replicate nel 2025 per valutare solu- (netretirane, z brazdami, luknjami), ki bodo pono- zioni a basso impatto per l’aumento della funzionalità vljene leta 2025 za oceno sonaravnih rešitev za ecologica. povečanje ekološke funkcionalnosti. Le attività di monitoraggio hanno incluso censimen- Spremljanje je vključevalo georeferencirane po- ti georeferenziati della vegetazione, rilievi GPS ad alta pise vegetacije, natančne GPS-meritve, digitalne precisione, modelli digitali del terreno (DTM), e voli con modele terena (DTM) ter posnetke z droni za drone per batimetria e analisi della copertura vegetale. batimetrijo in analizo vegetacijske pokritosti. Po- I dati sono stati analizzati con metriche di biodiversità datki so bili analizirani z uporabo metrik biotske (indice di Shannon) e modelli statistici avanzati (HMSC), raznovrstnosti (Shannonov indeks) in naprednih per studiare relazioni tra specie, ambiente e caratteri- statističnih modelov (HMSC) za proučevanje stiche del suolo. A supporto, sono stati eseguiti caro- povezav med vrstami, okoljem in lastnostmi tal. taggi per analisi granulometriche, contenuto di carbo- Podporne analize so vključevale tudi vrtanje jeder nio organico e potenziale redox. ogljika in redoks potencial. I risultati mostrano che i suoli restaurati contengono za granulometrične analize, vsebnost organskega meno carbonio rispetto a quelli veneziani, indicando Rezultati kažejo, da obnovljena tla vsebujejo uno stadio ecologico ancora immaturo. Tuttavia, la bas- manj ogljika kot tista v Beneški laguni, kar kaže sa salinità in alcune aree ha favorito l’espansione della še nerazvito ekološko stanje. Vendar pa je nizka vegetazione anche a quote più elevate rispetto a quel- slanost v nekaterih območjih omogočila širjenje le indicate in letteratura. La cooperativa Shoreline ha vegetacije tudi na višjih nadmorskih višinah, kot inoltre effettuato immersioni per la mappatura di fane- jih navaja literatura. Zadruga Shoreline je izvedla rogame marine (Cymodocea nodosa e Zostera marina), tudi potapljanja za kartiranje morskih cvetnic specie indicatrici della qualità ambientale, i cui campio- (Cymodocea nodosa in Zostera marina), ki so poka- ni saranno analizzati per valutarne stato e potenziale zatelj kakovosti okolja. Vzorci bodo analizirani za espansivo. oceno njihovega stanja in potenciala širjenja. L’evoluzione osservata nelle barene artificiali conferma Razvoj umetnih polojev potrjuje ugodne trende v tendenze favorevoli verso condizioni più naturali. In smeri oblikovanja naravnejših razmer. Na števil- molte aree si registra un consolidamento morfologico e nih območjih je mogoče opaziti morfološko utrje- una colonizzazione coerente con le dinamiche delle ba- vanje in zaraščanje v skladu z dinamiko naravnih rene spontanee, rendendo superflui interventi mecca- polojev, kar zmanjšuje potrebo po mehanskih nici di spianamento, considerati insostenibili dal punto posegih, ki so okoljsko nevzdržni. V prihodnosti di vista ambientale. In prospettiva, l’innalzamento del bi lahko dvig morske gladine spodbudil postopno medio mare potrebbe favorire una graduale evoluzione višinsko prilagoditev, ki bi omogočila naselitev altimetrica verso condizioni più adatte all’insediamento značilne vegetacije. vegetale tipico. Druge raziskave, ki niso bile opravljene v sklopu Studi esterni al progetto ECO2SMART confermano che projekta ECO2SMART, potrjujejo, da so ekosistemi le barene in quest’area si trovano in fase di accresci- polojev na tem območju v fazi rasti, zahvaljujoč mento, grazie alla presenza diffusa di sedimenti fini in razširjeni prisotnosti drobnih sedimentov v la- laguna. Questo rafforza l’importanza della quota alti- guni. To poudarja pomen nadmorske višine kot metrica come parametro progettuale chiave, in quanto ključnega parametra, ki vpliva na vegetacijsko influenza la tipologia vegetale e la funzionalità dell’ha- sestavo in funkcionalnost habitata. Bolj prilago- bitat. Una gestione più flessibile delle pompe sedimen- dljivo upravljanje sedimentnih črpalk bi lahko tarie potrebbe migliorare la distribuzione dei sedimenti izboljšalo porazdelitev sedimentov in spodbudilo e favorire una colonizzazione più equilibrata. In caso bolj uravnoteženo zaraščanje. V primeru težav, di criticità, come l’insediamento di specie incoerenti, si kot je naselitev neustreznih vrst, je mogoče raz- possono valutare azioni correttive come la rimozione misliti o korektivnih ukrepih, kot so selektivno selettiva o l’adeguamento altimetrico, anche se in alcu- odstranjevanje ali prilagoditev višine, čeprav je v ni casi è preferibile lasciare che i processi naturali guidi- nekaterih primerih usmerjanje razvoja habitata no l’evoluzione dell’habitat. bolje prepustiti naravnim procesom. 20 Pilotna akcija je pomembno prispevala k pozna- L’azione pilota ha fornito un contributo significativo alla vanju stanja in dinamike lagunskih habitatov v conoscenza dello stato e delle dinamiche degli habitat laguni Caorle. lagunari della Laguna di Caorle. Projekt ECO2SMART je bil potrjen kot strateška Il progetto ECO2SMART si conferma come iniziati- pobuda za celostno in trajnostno upravljanje va strategica per una gestione integrata e sostenibile obalnih ekosistemov, saj združuje znanost, ob- degli ecosistemi costieri, unendo scienza, restauro, novo, upravljanje in prilagajanje podnebnim spre- governance e adattamento climatico. Il monitoraggio membam. Neprekinjeno spremljanje in ukrepanje continuativo e l’adozione di misure basate su evidenze na osnovi znanstvenih dokazov sta ključna za scientifiche sono essenziali per rafforzare la resilienza krepitev ekološke odpornosti in dolgoročno ohra- ecologica e garantire la conservazione a lungo termine njanje obalne biotske raznovrstnosti. della biodiversità costiera. 21 Pilotno območje v Furlaniji - Julijski Sito pilota in Friuli-Venezia Giulia, krajini, Italija Italia Ekosistemi morskih cvetnic Gli ecosistemi di fanerogame marine V okviru projekta ECO2SMART je pilotna akcija na Nell’ambito del progetto ECO2SMART, l’azione pilota programskem območju Furlanije - Julijske krajine nell’area di programma del Friuli-Venezia Giulia ha pre- predvidela ukrep morske obnove z dejavnostjo visto un intervento di restauro marino, attraverso l’atti- presajanja vrste Cymodocea nodosa. vità di traspianto di Cymodocea nodosa. V kontekstu podnebnih sprememb in vse večje In un contesto segnato dal cambiamento climatico e dal- ranljivosti morskih in obalnih območij je obnova la crescente vulnerabilità delle aree marino-costiere, il travnikov morskih cvetnic dobra praksa na ekosi- ripristino delle praterie di fanerogame marine rappre- stemih temelječega prilagajanja (EbA) in zmanjše- senta una buona pratica sia di adattamento ecosiste- vanja tveganja nesreč (Eco-DRR) (Unguendoli idr., mico (EbA) sia di riduzione del rischio di catastrofi (Eco- 2023; Angus in Hansom, 2021). DRR) (Unguendoli et al., 2023, Angus & Hansom 2021). 22 Morske trave oz. cvetnice spadajo med najdrago- Le fanerogame marine sono infatti tra gli ecosistemi co- cenejše obalne ekosisteme z vidika ekosistemskih stieri più preziosi in termini di servizi ecosistemici poi- storitev, saj opravljajo ključne ekološke funkcije: ché svolgono funzioni ecologiche fondamentali: offro- nudijo zavetje, hrano in območja za razmnoževa- no rifugio, cibo e aree di nursery per numerose specie nje številnim morskim vrstam in tako prispevajo marine, contribuendo così al mantenimento di una bio- k ohranjanju visoke biotske raznovrstnosti. S diversità elevata. Attraverso la loro struttura tridimen- svojo tridimenzionalno strukturo, sestavljeno iz sionale fatta di foglie, rizomi e radici, stabilizzano i se- listov, korenik oz. rizomov in korenin, stabilizirajo dimenti e riducono la forza delle correnti, contrastando sedimente in zmanjšujejo moč tokov, s čimer pre- l’erosione costiera. Inoltre, intrappolano e accumulano prečujejo obalno erozijo. Poleg tega ujamejo ter sedimenti e nutrienti, contribuendo al miglioramento kopičijo sedimente in hranila, kar prispeva k izbolj- della qualità delle acque (Costanza et al., 1997). Un al- šanju kakovosti morske vode (Costanza idr., 1997). tro ruolo cruciale è il loro contributo alla mitigazione Imajo tudi ključno vlogo pri blaženju podnebnih del cambiamento climatico: le praterie marine agiscono sprememb: morski travniki delujejo kot rezervo- come serbatoi di “carbonio blu”, sequestrando carbo- arji »modrega ogljika«, saj tega shranjujejo v ra- nio nei tessuti vegetali e, soprattutto, nei sedimenti ma- stlinskih tkivih in predvsem v morskih sedimentih, rini, dove può rimanere intrappolato per secoli (Duarte kjer lahko ostane ujet stoletja (Duarte idr., 2005). et al., 2005). Travniške površine morskih cvetnic so torej po- Le praterie di fanerogame marine rappresentano, memben habitat, vendar so izpostavljene hitremu quindi, habitat chiave, ma sono soggetti a un rapi- propadanju. Ocenjena globalna izguba od leta do degrado. La perdita globale stimata ha raggiun- 1879 znaša 29 %, z letno izgubo 1,5 % (Waycott to il 29% dal 1879, con una perdita annua dell’1,5% idr., 2009), kar je predvsem posledica človekovih (Waycott et al. 2009), dovuta principalmente a pres- pritiskov, kot so onesnaževanje, urbanizacija sioni antropiche quali inquinamento, urbanizzazione obal, industrijski ribolov, in vplivov podnebnih costiera, pesca industriale, e agli impatti del cambia- sprememb. mento climatico. 23 Presajanje kolenčaste cimodoceje Il traspianto di Cymodocea nodosa (Cymodocea nodosa) L’azione pilota è stata realizzata nel Comune di Duino Pilotna akcija je bila izvedena v občini Devin Nab- Aurisina, partner associato del progetto. In particolare, režina, ki je pridruženi partner projekta. Poseg je l’intervento si è svolto in prossimità del complesso di potekal v bližini kompleksa Porto-Piccolo v zalivu Porto-Piccolo, nella baia di Sistiana. Quest’area un tem- Sesljan. To območje je nekoč gostilo zgodovinski po ospitava una prateria storica che attualmente è in morski travnik, ki pa je danes močno ogrožen in je forte regressione e quasi del tutto scomparsa. skoraj popolnoma izginil. L’attività di traspianto ha previsto la raccolta di rizomi di Dejavnost presajanja je vključevala zbiranje kore- Cymodocea nodosa, da parte degli operatori subacquei, nik (oz. rizomov) vrste Cymodocea nodosa, ki so ga da praterie donatrici in buono stato ecologico. Le talee opravili potapljači, na »donatorskih« travnikih, ki sono state successivamente pulite manualmente per so v dobrem ekološkem stanju. Potaknjenci so bili prepararle alla messa a dimora. nato ročno očiščeni in pripravljeni za zasaditev. Una volta individuato il sito per il traspianto, per faci- Ko je bila določena lokacija za presajanje, so za litare le operazioni, è stato delimitato il perimetro di lažjo izvedbo na morskem dnu označili kvadratni un quadrato sul fondale marino, all’interno del quale perimetrični prostor, znotraj katerega so pota- gli operatori subacquei hanno inserito le talee nel sedi- pljači potaknjence vstavili v sediment in jih pritrdili mento, fissandole con supporti a forma di U per garan- z U-oblikovanimi nosilci, da bi zagotovili njihovo tirne la stabilità fino al completo radicamento. stabilnost do popolne ukoreninjenosti. Il successo dell’attecchimento sarà monitorato attra- Uspešnost ukoreninjenja se bo spremljala z re- verso controlli periodici subacquei, che permetteranno dnimi podvodnimi pregledi, ki bodo omogočili di verificare l’integrità delle talee, la loro crescita e l’i- preverjanje celovitosti potaknjencev, njihove rasti nizio della ricolonizzazione spontanea dell’area oltre i in začetka spontane ponovne kolonizacije obmo- limiti del trapianto. čja zunaj meja presaditve. 24 Glavni cilj posega je spodbuditi obnovo habi- L’obiettivo principale dell’intervento è quello di favorire tata morskih cvetnic, torej da se potaknjenci po il ripristino dell’habitat di fanerogame marine ovvero uspešnem ukoreninjenju spontano razširijo zunaj che le talee, una volta attecchite, possano espandersi označenega območja in sprožijo naravni proces spontaneamente al di fuori dell’area delimitata, inne- ponovne kolonizacije lokacije. scando un processo di ricolonizzazione naturale del sito. Posebno zanimiv je vidik ponovljivosti metode v Un elemento di particolare interesse risiede nella re- različnih obalnih kontekstih, saj je konkretno ope- plicabilità della metodologia a diversi contesti costieri, rativno orodje za prihodnje obnovitvene ukrepe offrendo uno strumento operativo concreto per future na drugih delih obale. azioni di restauro in altri tratti del litorale. Čeprav so morski travniki ključni ekosistemi, jih še Le praterie di fanerogame marine, pur essendo ecosi- naprej ogroža hitro propadanje. Za zajezitev tega stemi essenziali, continuano a essere minacciate da un trenda so potrebni konkretne politike in ukrepi za rapido declino. Per contrastare questa tendenza, sono okoljsko obnovo. necessarie politiche e interventi concreti di restauro ambientale. Projekt ECO2SMART dokazuje, da lahko rešitve, ki temeljijo na naravi, ustvarijo okoljske, gospo- Il progetto ECO2SMART dimostra come le soluzioni ba- darske in družbene koristi ter so trajnosten in sate sulla natura possano generare benefici ambientali, ponovljiv pristop k reševanju izzivov podnebnih economici e sociali, costituendo un approccio sosteni- sprememb in krepitvi odpornosti obalnih skup- bile e replicabile per rispondere alle sfide del cambia- nosti. Obnova morskih habitatov namreč ne mento climatico e rafforzare la resilienza delle comuni- izboljšuje le kakovosti ekosistemov, temveč tudi tà costiere. Il recupero degli habitat marini, infatti, non zagotavlja obalno zaščito in s tem koristi za dob- solo migliora la qualità degli ecosistemi, ma offre anche robit lokalnega prebivalstva. protezione costiera, e quindi benefici per il benessere delle popolazioni locali. Viri: Fonti: Angus, S., in Hansom, J. D. (2021). Enhancing the resili- ence of high-vulnerability, low-elevation coastal zones. Angus, S., & Hansom, J. D. (2021). Enhancing the resilience of Ocean & Coastal Management, 200, 105414. high-vulnerability, low-elevation coastal zones. Ocean & Coa- stal Management, 200, 105414. Costanza, R., d‘Arge, R., de Groot, R., idr. (1997). The value of the world‘s ecosystem services and natural Costanza R., d’Arge R., de Groot R. et al. (1997) - The value of capital. Ecological Economics, 25(1): 3–15. the world’s ecosystem services and natural capital. Ecologi- cal Economics, 25(1): 3-15. Duarte, C. M., Middelburg, J .J., in Caraco, N. (2005). Major role of marine vegetation on the oceanic carbon Duarte C.M., Middelburg J.J., Caraco N. (2005) Major role of cycle. Biogeosciences, 1, 173–180. marine vegetation on the oceanic carbon cycle. Biogeoscien- ces, 1, 173-180. Unguendoli, S., Biolchi, L. G., Aguzzi, M., Pillai, U. P. A., Alessandri, J., in Valentini, A. (2023). A modeling appli- Unguendoli, S., Biolchi, L. G., Aguzzi, M., Pillai, U. P. A., Ales- cation of integrated nature based solutions (NBS) for sandri, J., & Valentini, A. (2023). A modeling application of coastal erosion and flooding mitigation in the Emilia- integrated nature-*-based solutions (NBS) for coastal ero- -Romagna coastline (Northeast Italy). Science of The sion and flooding mitigation in the Emilia-Romagna coastli- Total Environment, 867, 161357. ne (Northeast Italy). Science of The Total Environment, 867, 161357. Waycott, M., Duarte, C. M., Carruthers, T. J. B., Orth, R. J., Denninson, W., Olyarnik, S. V., Calladine, A., Fo- Waycott M., Duarte C. M., Carruthers T.J.B., Orth R.J., Dennin- urqurean, J. W., Heck, K., Hughes, A. R., Kendrick, G. son W., Olyarnik S.V., Calladine A., Fourqurean J.W., Heck K., A., Kenworthy, W. J., Short, F. T., in Williams, S. (2009). Hughes A. R., Kendrick G.A., Kenworthy W.J., Short F.T., Wil- Accelerating loss of seagrass across the globe threa- liams S. (2009) Accelerating loss of seagrass across the globe tens coastal ecosystems. Proceedings of the National threatens coastal ecosystems. Proceedings of the National Academy of Sciences. 106(30):12377–81. Academy of Sciences. 106(30):12377-81. 25 Pilotno območje v obalno-kraški Sito pilota della regione carsico-regiji, Slovenija litoranea, Slovenia Pilotna investicija v Mestni občini Koper Investimento pilota nel Comune di Capodistria – nova zelena ureditev za večjo poplavno – ripristino di una zona verde per una maggiore varnost in kakovost bivanja sicurezza contro le inondazioni e una migliore qualità della vita Zelena infrastruktura je vse bolj prepoznana kot ključen element sodobnega urbanega prostora. Le infrastrutture verdi sono sempre più riconosciu- Neposredno prispeva k višji kakovosti življenja, te come un elemento chiave dello spazio urbano mo- varuje zdravje prebivalcev, blaži vplive podnebnih derno. Contribuiscono direttamente ad una maggiore sprememb in spodbuja ohranjanje naravnih virov. qualità della vita, tutelano la salute dei cittadini, mitiga- V mestnem okolju ima posebno vlogo – prepleta no gli effetti dei cambiamenti climatici e promuovono in povezuje grajeni in naravni prostor ter ustvarja la conservazione delle risorse naturali. Nell’ambiente trdne temelje za trajnostni razvoj. S tem postaja urbano svolgono un ruolo particolare: intrecciano e nepogrešljiv del mestnega načrtovanja, ki vklju- collegano lo spazio costruito e quello naturale, crean- čuje okoljske, družbene in podnebne izzive sedan- do basi solide per uno sviluppo sostenibile. Diventano josti in prihodnosti. così parte imprescindibile della pianificazione urbana, rispondendo alle sfide ambientali, sociali e climatiche del presente e del futuro. 26 Na območju Semedelske bonifike je bila v sklopu Nell’ambito del progetto ECO2SMART è stato realizzato projekta ECO2SMART izvedena pilotna investicija, nell’area della Bonifica di Semedella un investimento ki na inovativen način združuje obnovo zelene pilota che unisce in modo innovativo il ripristino del- infrastrukture z ukrepi za varovanje pred popla- le infrastrutture verdi con misure di protezione contro vami. Je zgleden primer, kako lahko z uporabo le inondazioni. Rappresenta un esempio virtuoso di naravnih rešitev in okrepljenimi ekosistemskimi come, attraverso soluzioni basate sulla natura e servizi storitvami učinkovito odgovarjamo na podnebne ecosistemici rafforzati, sia possibile rispondere effica- spremembe in zmanjšujemo vpliv naravnih cemente ai cambiamenti climatici e ridurre l’impatto tveganj. dei rischi naturali. Osrednji del investicije je zadrževalnik padavinske Al centro dell’intervento c’è un bacino di ritenzione delle vode, ki bo pomembno prispeval k zmanjšanju acque piovane, che contribuirà in modo significativo alla poplavne ogroženosti v osrednjem delu mesta. riduzione del rischio di alluvioni nella parte centrale della Območje Bonifike je zaradi svoje nižje lege (de- città. L’area della Bonifica, per la sua posizione depressa, presije) še posebej ranljivo. Ob močnejših pada- è particolarmente vulnerabile. In caso di forti precipita- vinah in sočasno visoki plimi padavinska voda ne zioni e contemporanea alta marea, l’acqua piovana non more prosto odtekati v morje, kar močno pove- riesce a defluire liberamente verso il mare, aumentando čuje tveganje za poplave. Poleg tega gre za gosto notevolmente il rischio di allagamenti. Inoltre, si tratta di urbanizirano območje z velikim številom javnih una zona densamente urbanizzata, con numerose infra- objektov, kot so šola, športni center, stadion in strutture pubbliche come scuole, centri sportivi, lo sta- drugi, kar dodatno poudarja nujnost tovrstne dio e altri edifici di rilievo, il che sottolinea ulteriormente rešitve. la necessità di una soluzione di questo tipo. Nova ureditev tako neposredno prispeva k var- Il nuovo ripristino verde contribuisce direttamente alla nosti ljudi, objektov in vsakdanjega mestnega živ- sicurezza delle persone, degli edifici e della vita urbana ljenja. Ta pa ni le funkcionalna, saj je zasnovana quotidiana. Questo non è solo funzionale – è proget- večnamensko in trajnostno. Čeprav gre v osnovi tato in modo multifunzionale e sostenibile. Sebbene si za vodnogospodarski objekt, bo zadrževalnik s tratti principalmente di un’opera idraulica, il bacino di skrbno načrtovano krajinsko ureditvijo preobliko- ritenzione sarà trasformato, grazie a una progettazione van v kakovostno parkovno površino, ki bo služila paesaggistica accurata, in un’area verde di qualità che naravi in ljudem. Poleg osnovne naloge – zadr- servirà sia la natura che le persone. Oltre alla funzione ževanja in nadzora padavinske vode – prostor principale – trattenere e gestire le acque piovane – lo omogoča igro, rekreacijo, sprostitev in druženje. spazio offrirà opportunità per il gioco, la ricreazione, il Pri zasnovi so bile upoštevane lega v neposredni relax e la socializzazione. La progettazione tiene conto bližini mestnega središča, naravne danosti pros- della posizione in prossimità del centro città, delle ca- tora in potrebe lokalne skupnosti. Uporabljeni ratteristiche naturali del luogo e delle esigenze della so trajnostni materiali, zasaditev pa temelji na comunità locale. Sono stati utilizzati materiali sosteni- lokalnem, avtohtonem rastlinju, prilagojenem bili, mentre la vegetazione è composta da specie locali specifičnim mikroklimatskim razmeram. Taka e autoctone, adattate alle specifiche condizioni microcli- izbira omogoča naraven videz, podpira biotsko matiche. Questa scelta garantisce un aspetto naturale, raznovrstnost in zmanjšuje potrebo po intenziv- sostiene la biodiversità e riduce la necessità di manu- nem vzdrževanju. tenzione intensiva. Zadrževalnik vode s parkom je zgleden primer Il bacino di ritenzione delle acque, insieme alla zona ver- reurbanizacije in revitalizacije degradiranega ur- de, rappresenta un esempio virtuoso di riqualificazione banega prostora. Gre za območje, ki je bilo kljub e rivitalizzazione di uno spazio urbano degradato. Si neposredni bližini mestnega jedra dolgo časa tratta di un’area che, nonostante la vicinanza al centro zapostavljeno in slabo izkoriščeno. Z novo uredi- cittadino, è stata a lungo trascurata e poco valorizzata. tvijo je prostor dobil novo vsebino, jasen namen Con la nuova sistemazione, lo spazio ha acquisito una in javno funkcijo, ki bo prispevala k višji kakovosti nuova funzione, un chiaro scopo e una destinazione bivanja. Ureditev povečuje uporabno vrednost pubblica che contribuirà a migliorare la qualità della območja, krepi njegovo identiteto in ustvarja nov, vita. L’intervento aumenta il valore d’uso dell’area, ne prepoznaven mestni ambient. rafforza l’identità e crea un nuovo ambiente urbano ri- conoscibile. 27 Tovrsten ukrep v mestu pomembno prispeva h Un intervento di questo tipo contribuisce in modo si- krepitvi odpornosti skupnosti na podnebne spre- gnificativo al rafforzamento della resilienza della co- membe. Njegova osnovna funkcija – zadrževanje munità urbana ai cambiamenti climatici. La sua fun- padavinske vode ob ekstremnih vremenskih zione principale – trattenere le acque piovane in caso dogodkih – bistveno zmanjšuje tveganje pred di eventi meteorologici estremi – riduce sensibilmente poplavami. Hkrati ureditev s svojimi zelenimi il rischio di inondazioni. Allo stesso tempo l’area ver- površinami prinaša številne dodatne koristi za de offre numerosi benefici aggiuntivi per l’ambiente urbano okolje: izboljšuje kakovost bivanja, blaži urbano: migliora la qualità della vita, mitiga gli effetti učinke urbanih toplotnih otokov, spodbuja biot- delle isole di calore urbane, promuove la biodiversità sko raznovrstnost ter ponuja prostor za zdrav, e offre uno spazio per uno stile di vita sano, sosteni- trajnosten in aktiven način preživljanja prostega bile e attivo. Questo tipo di investimento non si limita časa. Tovrstna naložba ne gradi le na področju alla sicurezza, ma crea una zona verde urbana moder- varnosti, temveč ustvarja večplastno, sodobno in na, multifunzionale e in armonia con la natura, capace sonaravno urbano ureditev, ki odgovarja na izzive di rispondere alle sfide del futuro – a beneficio di tutti prihodnosti – v korist vseh prebivalk in prebival- gli abitanti della città. cev mesta. 28 Skupna strategija Strategia e piano d’azione in akcijski načrt za congiunti per promuovere spodbujanje aktivnega il coinvolgimento attivo vključevanja deležnikov v nell’adattamento dei pobude za prilagajanje portatori di interesse Skupna strategija in akcijski načrt za Strategia e piano d’azione comune per la partecipazione attiva aktivno udeležbo V okviru ukrepov za prilagajanje podnebnim spre- Nel quadro delle azioni di adattamento ai cambiamenti climatici e di prevenzione dei disastri naturali, il pro- membam in preprečevanje naravnih nesreč je getto ECO2SMART ha sviluppato una strategia e un projekt ECO2SMART razvil skupno strategijo in ak- piano d’azione congiunti con l’obiettivo di promuovere cijski načrt za spodbujanje aktivne udeležbe drža- la partecipazione attiva dei cittadini e dei portatori di vljanov in deležnikov pri sooblikovanju pobud, ki interesse nella co-creazione di iniziative basate su ap- temeljijo na ekosistemskih pristopih ter so hkrati procci ecosistemici (EbA – Ecosystem-based Adaptation inovativne in vključujoče (EbA – na ekosistemih / Eco-DRR – Ecosystem-based Disaster Risk Reduction), temelječe prilagajanje/Eco-DRR – na ekosistemih innovative e inclusive. temelječe zmanjševanje tveganja nesreč). Ta pobuda se popolnoma umešča v okvir evrop- Questa iniziativa si inserisce pienamente nel quadro delle politiche europee per il clima, in particolare nel- skih podnebnih politik, zlasti v Strategijo EU za la Strategia dell’UE per l’adattamento ai cambiamenti prilagajanje podnebnim spremembam iz leta climatici del 2021, che punta a costruire un’Europa resi- 2021, cilj katere je zgraditi odporno Evropo do liente entro il 2030. In linea con tali obiettivi, il progetto leta 2030. V skladu s temi cilji projekt postavlja v pone al centro l’adozione di soluzioni basate sulla natu- ospredje uporabo rešitev, ki temeljijo na naravi, ra, finalizzate al rafforzamento della resilienza climatica za krepitev podnebne odpornosti in varstvo eko- e alla tutela degli ecosistemi, promuovendo un approc- sistemov, pri čemer spodbuja pristop od spodaj cio dal basso verso l’alto fondato sul coinvolgimento di- navzgor, ki temelji na neposrednem vključevanju retto delle comunità locali. lokalnih skupnosti. Aktivno vključevanje državljanov in ključnih akter- Il coinvolgimento attivo dei cittadini e degli attori chiave è infatti un elemento cruciale per affrontare gli impatti, jev je namreč ključno za soočanje s posledicami ormai inevitabili, dei cambiamenti climatici. Rafforzare podnebnih sprememb, ki so neizogibne. Krepitev la capacità di risposta delle comunità significa anche odzivnosti skupnosti pomeni tudi povečanje nji- aumentarne sicurezza, benessere e consapevolezza. hove varnosti, blaginje in ozaveščenosti. Skupna strategija in akcijski načrt sta bila obliko- La strategia e il piano d’azione congiunti sono stati svi- luppati a partire dall’esperienza maturata dal partena- vana na podlagi izkušenj projektnega partnerstva riato di progetto nel coinvolgimento degli stakeholder, pri vključevanju deležnikov, zlasti z organizacijo attraverso l’organizzazione di focus group e workshop fokusnih skupin in tematskih delavnic. Ta parti- tematici. Questo percorso partecipativo ha permesso cipativni proces je omogočil opredelitev skupnih di individuare strumenti e approcci condivisi per pro- orodij in pristopov za učinkovito sodelovanje pri muovere una cooperazione efficace nella pianificazio- načrtovanju, izvajanju, upravljanju in vrednotenju ne, attuazione, gestione e valutazione delle misure di ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe, adattamento, con l’obiettivo di accrescere la resilienza da bi povečali odpornost vključenih območij. dei territori coinvolti. 29 Fokusne skupine Focus Group Proces oblikovanja strategije je vključeval številne Il processo di definizione della strategia ha previsto una participativne pobude, med katerimi so bile foku- serie di iniziative partecipative, tra cui focus group e sne skupine in tematske delavnice, pri katerih so workshop, che hanno visto il coinvolgimento attivo dei aktivno sodelovali projektni partnerji, prebivalci partner di progetto, dei cittadini e dei portatori di inte- in deležniki. resse. Fokusne skupine so imele pomembno vlogo pri I focus group hanno avuto l’importante compito di co- usklajevanju in načrtovanju, upravljanju in organi- ordinare e pianificare, la gestione e l’organizzazione zaciji participativnih delavnic, namena katerih sta di workshop partecipativi finalizzati a sensibilizzare la bila ozaveščanje javnosti in spodbujanje zavzetega cittadinanza e promuovere un impegno consapevole in skupnostnega pristopa. Poleg tega so v skladu s e collettivo. Inoltre, in linea con gli obbiettivi del pro- cilji projekta služile za izbor enotne metodologije getto, sono serviti a selezionare un metodo omogeneo med partnerji, da bi zagotovili enotno obdelavo tra i partner con lo scopo di ottenere degli output che rezultatov. Fokusne skupine so bile tudi prostor potessero essere elaborati in modo uniforme. Inoltre, za razpravo, usposabljanje in izmenjavo dobrih i focus group sono stati un ambito di discussione ma praks na metodološki ravni, s čimer so prispevale anche di formazione e scambio di buone pratiche sul h krepitvi sposobnosti vsakega partnerja za iz- piano metodologico, cosicché da far crescere la capa- vedbo ciljno usmerjenih participativnih dogodkov. cità di ogni partner di gestire eventi partecipativi ben focalizzati. Za zagotovitev metodološko ustreznega pristopa, obogatenega s prečnimi kompetencami, so bili v Per garantire un approccio metodologicamente solido fokusne skupine vključeni tudi deležniki in stro- e arricchito da competenze trasversali, durante i focus kovnjaki s področja komuniciranja, med njimi group è stato anche riservato spazio anche a stakehol- novinarji, strokovnjaki za znanstveno komunicira- der ed esperti in comunicazione, tra cui giornalisti, nje, grafični oblikovalci in predstavniki za odnose specialisti in divulgazione scientifica, grafici ed addetti z javnostmi. Ti so prispevali orodja in poglede, ki stampa, in grado di offrire strumenti e visioni non indi- jih ni bilo mogoče zaznati med razpravami z dr- viduate durante le discussioni con cittadini e stakehol- žavljani in deležniki, na primer predloge, kot so der. Per esempio, input come l’inclusione di podcast vključitev podkastov za širjenje okoljskih tem ali per la divulgazione di temi ambientali, o il connubio tra povezovanje umetnosti in znanosti. arte e scienza. 30 Lokalne delavnice Workshop locali vključevanje državljanov in deležnikov v proces processo decisionale, attraverso un confronto aperto odločanja prek odprtega in konstruktivnega dia- e costruttivo. Uno degli obbiettivi principali era infatti loga. Eden glavnih ciljev je bil zbiranje prispevkov raccogliere contributi da gruppi eterogenei, per costru- Delavnice so bile dragocena priložnost za aktivno dere attivamente cittadini e portatori di interesse nel I workshop sono stati una preziosa occasione per inclu- raznolikih skupin, da bi oblikovali strategije, ki ire strategie realmente rappresentative. resnično izražajo potrebe in poglede skupnosti. gojeni lokalnim prioritetam: »morje« v Furlaniji li-Venezia Giulia, “il verde urbano” in Slovenia, “l’agricol- - Julijski krajini, »urbana zelena infrastruktura« tura sostenibile” in Veneto. La metodologia adottata, il v Sloveniji in »trajnostno kmetijstvo« v Venetu. World Cafè, è un formato di conversazione strutturata Zato so bili posamezni dogodki tematsko prila- matiche specifiche a livello territoriale: “il mare” in Friu- Per questo motivo, gli incontri sono stati articolati su te- Uporabljena metodologija, imenovana svetovna che facilita un dialogo aperto, inclusivo e orientato alla kavarna (ang. World Café), je strukturiran format co-creazione. pogovora, ki spodbuja odprt, vključujoč in k sou- stvarjanju usmerjen dialog. In tutti e tre i workshop, alle persone presenti sono nekaj vprašanj, poslana pa jim je bila tudi spletna to partecipare all’evento. Questo approccio ha permes- anketa, ki so jo prejeli tudi tisti, ki se niso mogli so di raccogliere idee e proposte da una molteplicità di udeležiti dogodkov. Tak pristop je omogočil zbira- prospettive, tutte trascritte e considerate come base Na vseh treh delavnicah so udeleženci prejeli che è stato inviato anche a coloro che non hanno potu- state poste delle domande, più un questionario online nje idej in predlogov z različnih vidikov, ki so bili per la definizione della strategia finale. zapisani in upoštevani kot temelj za oblikovanje končne strategije. 31 Analiza Analisi Analiza prispevkov, zbranih med delavnicami, je L’analisi dei contributi raccolti durante i workshop è sta- potekala po postopku razvrščanja, ki je vključeval ta articolata attraverso un processo di classificazione, postopno združevanje od splošnejših ravni do che ha previsto un raggruppamento progressivo da un bolj specifičnih. livello più generale a uno più specifico. Najširše kategorije, imenovane »metakategorije«, Le categorie più ampie, chiamate meta-categorie, forni- omogočajo strnjen in jasen pregled nad najpogo- scono una visione sintetica e per questo chiara di quali steje obravnavanimi temami v delavnicah. Med siano stati i temi più ricorrenti nei workshop. Tra questi, njimi je izstopala potreba po vlaganju v izobra- è emersa l’importanza di investire sulla formazione de- ževanje odraslih, poleg izobraževanja učencev in gli adulti, accanto a quella rivolta a studenti e bambini. otrok. Občanska znanost za odrasle se je izkazala La Citizen science per gli adulti emerge come una me- kot pomembna metakategorija v več obravnava- ta-categoria significativa in diverse aree. nih področjih. I video e gli eventi sono stati identificati come strumen- Videovsebine in dogodki so bili prepoznani kot ti efficaci per accrescere la consapevolezza, mentre i učinkovita orodja za povečanje ozaveščenosti, social media hanno evidenziato dei limiti nell’informare medtem ko so se pri družbenih omrežjih po- le persone sui cambiamenti climatici. spremembah. L’analisi è stata ulteriormente sviluppata, e le me- kazale omejitve pri obveščanju o podnebnih ta-categorie sono state ulteriormente riorganizzate in Analiza je bila nato poglobljena z reorganizacijo categorie, includendo informazioni più dettagliate e metakategorij v druge ožje kategorije, ki vsebujejo operando dunque da ponte tra la discussione e l’ela- podrobnejše informacije ter povezujejo razpravo borazione di una strategia per l’inclusione dei cittadini. in oblikovanje strategije za vključevanje prebival- Sono emersi, per esempio, molti spunti rilevanti per stva. Poudarjenih je bilo več pomembnih predlo- la definizione del piano d’azione per la partecipazione gov za oblikovanje akcijskega načrta za aktivno attiva. Alcuni esempi riguardano il dare maggiore ri- udeležbo. Med njimi so: 1. večja uporaba kultur- salto agli strumenti culturali (teatro, eventi, narrazio- nih orodij (gledališče, dogodki, pripovedovanje ne), l’integrare le considerazioni ambientali nei settori zgodb); 2. vključevanje okoljskih vidikov v gospo- economico-finanziari, promuovendo l’adozione di indici darsko-finančne sektorje z uporabo kazalnikov ambientali (ESG – Environmental, Social and Governan- ESG (ang. ESG – Environmental, Social and Gover- ce), l’organizzare percorsi di formazione per istituzioni nance); 3. organizacija izobraževalnih programov finanziarie e meccanismi di microcredito come leve per za finančne ustanove; 4. uporaba mikrofinančnih stimolare comportamenti virtuosi. Inoltre, è importan- mehanizmov kot vzvodov za spodbujanje trajno- te utilizzare con cautela i social media per la diffusione stnega vedenja. Poleg tega sta bila poudarjena di contenuti divulgativi, cercando di evitare la banaliz- previdna uporaba družbenih omrežij za širjenje zazione o l’allarmismo o il coinvolgimento degli gli in- vsebin, da se izognemo banalizaciji, pretiranemu fluencer, per formare figure capaci di comunicare l’am- alarmizmu ali neustreznemu vplivu vplivnežev, biente in modo corretto e coinvolgente, con contenuti ter oblikovanje komunikatorjev okolja, ki znajo semplici, brevi video, storie intuitive e app dedicate. s kratkimi videoposnetki, intuitivnimi zgodbami in Infine, l’ultima parte dell’analisi ha previsto la proposta teme predstaviti na privlačen in razumljiv način – namensko zasnovanimi aplikacijami. di alcuni spunti di attività, ovvero di proposte operative che rappresentano gli strumenti concreti che si potran- Zadnji del analize je vključeval oblikovanje predlo- no usare in un possibile “Piano di Adattamento”. Que- gov za konkretne dejavnosti oziroma operativne ste proposte provengono direttamente dai contributi pobude, ki so dejanska orodja, uporabna v okviru forniti, oppure sono idee di attività basate sulle priorità potencialnega načrta za prilagajanje. Ti predlogi emerse nei workshop. Questi spunti possono essere izhajajo neposredno iz prispevkov, zbranih med utilizzati nella strategia come strumenti di azione effet- delavnicami, ali temeljijo na prioritetah, ki so se tivi. tam izoblikovale. Predlagane dejavnosti lahko služijo kot dejanski ukrepi v strategiji, saj ponujajo operativne možnosti za izvedbo. 32 33 Zaključki Conclusioni Menimo, da je proces, ki se je začel s fokusnimi sku- In conclusione, il percorso avviato con i focus group e pinami in delavnicami, omogočil razvoj konkretnih i workshop ha permesso di sviluppare strumenti con- orodij za spodbujanje vključevanja, ozaveščanja creti per facilitare l’inclusione, la consapevolezza e il in neposrednega sodelovanja državljanov pri coinvolgimento diretto dei cittadini nella co-creazione soustvarjanju pobud za prilagajanje podnebnim di iniziative per l’adattamento ai cambiamenti climatici spremembam in preprečevanje tveganj naravnih e la prevenzione dei rischi di catastrofi, costituendo un nesreč. To je ključen korak k širšemu in bolj struk- passo fondamentale verso un coinvolgimento più am- turiranemu vključevanju javnosti. pio e strutturato. Ta dokument je lahko operativno orodje za javne Questo documento potrà essere utilizzato dalle au- oblasti, ki želijo spodbujati aktivno udeležbo torità come strumento operativo per promuovere državljanov pri pobudah za prilagajanje, s čimer la partecipazione attiva dei cittadini alle iniziative di se krepi eden temeljnih stebrov ukrepanja proti adattamento, rafforzando così uno dei pilastri centrali podnebnim spremembam. dell’azione contro i cambiamenti climatici. 34 Krepitev dolgoročnega Rafforzamento čezmejnega sodelovanja; della cooperazione vzpostavitev enotnega transfrontaliera a lungo posvetovalnega omizja termine; l’istituzione di un za ekosisteme obalnih Tavolo di Concertazione mokrišč severnega Jadrana Unico delle Aree Umide Costiere del Nord Adriatico Enotno posvetovalno omizje za obalna mokrišča Il Tavolo di Concertazione Unico delle Aree Umide Co- severnega Jadrana, predvideno v okviru projekta stiere del Nord Adriatico, previsto dal progetto ECO- ECO2SMART, je bilo pomembno orodje za čez- 2SMART, ha rappresentato un importante strumento mejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo. Njen di collaborazione transfrontaliera tra Italia e Slovenia, cilj je bil spodbujati varstvo in trajnostno upravlja- finalizzato a promuovere la tutela e la gestione soste- nje teh občutljivih in strateških ekosistemov. nibile di ecosistemi fragili e strategici. Il Tavolo si è con- Omizje je delovalo tudi kot stalni prostor za dialog, figurato anche come uno spazio di confronto perma- v katerega so bili povabljeni in aktivno vključeni nente al quale sono stati invitati e hanno partecipato ključni deležniki z neposrednimi interesi v obalnih attivamente i principali stakeholders con interessi di- mokriščih severnega Jadrana – med njimi javne retti nelle aree umide costiere del Nord Adriatico, tra uprave, raziskovalne ustanove, strokovnjaki in cui amministrazioni pubbliche, enti di ricerca, tecnici e drugi lokalni akterji. portatori di interesse locali. Questo approccio inclusivo ha contribuito in modo concreto a consolidare una rete Ta vključujoči pristop je konkretno prispeval k di collaborazione tra attori territoriali su scala regionale utrjevanju mreže sodelovanja med deležniki na e transfrontaliera. regionalni in čezmejni ravni. Z več tematskimi srečanji, organiziranimi med letoma 2024 in 2025, Attraverso una serie di incontri tematici organizzati tra je enotno omizje omogočilo dialog med akterji il 2024 e il 2025, il Tavolo ha favorito il dialogo tra sog- z različnimi znanji in pogledi ter pokazalo, da so getti con competenze e visioni diverse, mettendo in luce okoljski izzivi, s katerimi se soočajo lagunska in come le sfide ambientali che interessano le aree lagunari obalna območja, skupni kljub geografskim in mor- e costiere siano condivise, nonostante le differenze ge- fološkim razlikam. ografiche e morfologiche dei contesti locali. Il percorso si è avviato con un primo incontro conoscitivo online, Proces se je začel z uvodnim spletnim srečanjem, durante il quale sono state presentate le principali aree na katerem so bila predstavljena glavna obalna umide costiere del Nord Adriatico, sono stati identificati i mokrišča severnega Jadrana. Opredeljeni so bili problemi più rilevanti legati agli effetti del cambiamento ključni izzivi, povezani s podnebnimi spremem- climatico e sono state individuate tre tematiche priori- bami, in izbrane tri prednostne tematske usme- tarie su cui concentrare l’attenzione. Successivamente, ritve. Sledili so trije poglobljeni tematski dogodki sono stati organizzati tre incontri tematici di approfon- v živo, vsak posvečen eni od izbranih tem, z vklju- dimento in presenza, ciascuno dedicato a una delle te- čevanjem strokovnjakov in spodbujanjem aktivne matiche individuate, coinvolgendo esperti del settore e udeležbe deležnikov. promuovendo la partecipazione attiva degli stakeholder. Kot rezultat teh srečanj se je na primer oblikovalo È emersa, ad esempio, una consapevolezza diffusa široko soglasje o posledicah dviga morske gla- riguardo agli impatti dell’innalzamento del livello del dine, obalni eroziji, zasoljevanju podtalnice, izgubi mare, all’erosione costiera, alla salinizzazione delle fal- biotske raznovrstnosti in širjenju invazivnih vrst. de, alla perdita di biodiversità e alla crescente diffusio- Te problematike, ki ogrožajo ekološko stabilnost ne di specie invasive. Queste criticità, che minacciano in družbenogospodarsko varnost obalnih obmo- la stabilità ecologica e la sicurezza socioeconomica di čij, so bile obravnavane z integriranim pristopom, ampie porzioni del territorio costiero, sono state af- ki združuje znanstveno znanje, lokalne izkušnje in frontate con un approccio integrato, che ha saputo uni- operativno prakso. re competenze scientifiche, conoscenze locali ed espe- rienze operative. 35 Eden ključnih prispevkov projekta je bila krepitev Uno dei contributi più rilevanti del progetto è stato il izmenjave znanja in dobrih praks, ki že obsta- rafforzamento della condivisione delle conoscenze e jajo na različnih območjih. S primerjalno analizo delle buone pratiche già in atto nei diversi territori. At- konkretnih dobrih praks (kot so obnova lagunskih traverso il confronto tra casi studio concreti, come gli polojev v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, interventi di recupero delle barene nella Riserva di Val zaščita lagune Marano, ukrepi v naravnem rezer- Stagnon, la protezione della Laguna di Marano, le azioni vatu ob izlivu Soče in strategije upravljanja voda intraprese nella Riserva della Foce dell’Isonzo o le stra- v laguni Caorle) so bili lahko analizirani različni tegie di gestione idrica nella Laguna di Caorle, si sono pristopi k okoljskemu upravljanju. Pri tem so bile potuti analizzare approcci diversi alla gestione ambien- opredeljene rešitve, ki jih je mogoče ponoviti, in tale, individuando soluzioni replicabili e strategie co- mogoče skupne strategije. Posebej je bilo pou- muni. In particolare, è stato evidenziato come l’impiego darjeno, da lahko uporaba naprednih tehnologij, di tecnologie avanzate, quali modelli predittivi basati kot so napovedni modeli na osnovi umetne inte- sull’intelligenza artificiale, possa contribuire in modo si- ligence, znatno prispeva k načrtovanju posegov, gnificativo alla pianificazione degli interventi, offrendo saj ponuja učinkovitejša orodja za preprečevanje strumenti più efficaci per prevenire eventi critici come kritičnih dogodkov, kot so poplave ali udor slane inondazioni o intrusioni saline. vode. Il progetto ha inoltre sottolineato l’importanza della ge- Projekt je prav tako poudaril pomen celostnega stione integrata delle risorse idriche, considerata una upravljanja vodnih virov, kar je ena najzahtevnej- delle sfide più complesse e urgenti per la conservazio- ših in najnujnejših nalog za ohranjanje mokrišč. ne delle aree umide. L’innalzamento del livello del mare Dvig morske gladine in zmanjšan dotok sladke e la riduzione dell’apporto di acqua dolce, dovuta sia ai vode – zaradi podnebnih sprememb in človekovih cambiamenti climatici sia alle modificazioni antropiche posegov v rečne sisteme – sta pokazala potrebo dei bacini fluviali, hanno reso evidente la necessità di ri- po prenovi obstoječih praks upravljanja. Raz- vedere le attuali pratiche di gestione, introducendo solu- pravljalo se je o temah, kot so vdor slane vode v zioni capaci di bilanciare le esigenze ambientali, agricole vodonosnike, vzdrževanje vodotokov, kakovost e sociali. Temi come l’intrusione salina negli acquiferi, la površinskih in podzemnih voda in usklajevanje manutenzione dei corsi d’acqua, la qualità delle acque kmetijstva z varstvom okolja. Med mogočimi re- superficiali e sotterranee, così come la compatibilità šitvami so bile predstavljene tudi inovacije, kot so tra agricoltura e conservazione ambientale, sono stati uporaba na sol odpornih kultur in trajnostne na- al centro di analisi approfondite. Alcune soluzioni inno- makalne tehnike, ki jih je mogoče povezovati s tra- vative, come l’utilizzo di colture tolleranti alla salinità o dicionalno infrastrukturo in naravnimi rešitvami. l’impiego di tecniche di irrigazione sostenibili, sono state Drugi ključni področji, poudarjeni v okviru strutture tradizionali e approcci basati sulla natura. discusse come possibili risposte da integrare con infra- projekta, sta bili izguba biotske raznovrstnosti in upravljanje invazivnih tujerodnih vrst, ki ne- Un altro fronte di lavoro cruciale emerso nell’ambito posredno vplivata na zdravje ekosistemov in del progetto riguarda la perdita della biodiversità e la delovanje mokrišč. Med srečanji so italijanski in gestione delle specie alloctone invasive, tematica che slovenski strokovnjaki delili podatke in strategije coinvolge direttamente la salute degli ecosistemi e la za spremljanje in omejevanje širjenja invazivnih funzionalità delle aree umide. Durante gli incontri, živalskih in rastlinskih vrst, kot so modra rakovica, esperti italiani e sloveni hanno condiviso dati e strate- nutrija, močvirski škarjar, eksotične želve in in- gie relative al monitoraggio e al contenimento di spe- vazivne rastline. Poudarjeno je bilo, da je ključna cie invasive animali e vegetali, tra cui il granchio blu, vloga preventive, medsektorskega sodelovanja la nutria, il gambero rosso della Louisiana, ma anche in ozaveščanja javnosti, saj so to temeljni vidiki tartarughe esotiche e piante infestanti. È stato riba- za učinkovito upravljanje pojava invazivk. Poleg dito quanto la prevenzione, la cooperazione interset- tega je bila poudarjena nujnost razpoložljivosti toriale e la sensibilizzazione pubblica siano elementi ažurnih in skupno deljenih podatkov in usklajeva- fondamentali per una gestione efficace del fenomeno. nja skupnih akcij na čezmejni ravni za sinergično Inoltre, è stata evidenziata l’urgenza di disporre di dati spoprijemanje z skupnimi grožnjami. aggiornati e condivisi, nonché di coordinare le azioni a Končujemo z mislijo, da je enotno omizje za le minacce comuni. livello transfrontaliero per affrontare in modo sinergico obalna mokrišča severnega Jadrana pokazalo iz- jemen pomen participativnega in sodelovalnega Nel complesso, il Tavolo di Concertazione Unico delle pristopa med institucijami, lokalnimi skupnostmi Aree Umide Costiere del Nord Adriatico ha dimostrato in znanstveno sfero. To je ključno za soočanje s come un approccio partecipativo e basato sulla collabo- podnebnimi izzivi v obalnih mokriščih. Izkušnje, razione tra istituzioni, comunità locali e mondo scienti- pridobljene med temi omizji, so ustvarile temelje fico sia indispensabile per affrontare le sfide poste dai 36 za bolj integrirano upravljanje, ki presega upravne cambiamenti climatici nelle aree umide costiere. L’espe- in nacionalne meje ter spodbuja skupno vizijo traj- rienza maturata attraverso il Tavolo Unificato di Con- nostnega razvoja na območju z visoko ekološko in certazione ha creato le premesse per una governance kulturno vrednostjo. più integrata, capace di superare i confini amministra- Eden glavnih ciljev tega procesa je bila priprava dello sviluppo sostenibile in un’area ad alto valore eco- tivi e nazionali, e di promuovere una visione comune skupnega čezmejnega dokumenta, ki povzema logico e culturale. ključne izzive ter predlaga skupne strategije za prilagajanje in upravljanje. Namen tega je zagota- Uno degli obiettivi principali di questo percorso è stato vljanje primerne osnove za prihodnja usklajevanja la redazione di un documento transfrontaliero condivi- ukrepov in zagotavljanje ponovljivosti posegov na so, che raccogliesse le principali problematiche indivi- regionalni ravni. V občutljivem ravnovesju med duate e proponesse strategie comuni di adattamento naravo in človekovimi dejavnostmi je projekt pri- e gestione, con l’intento di fornire una base solida per speval h krepitvi odzivnosti območij ter postavil future azioni coordinate e interventi replicabili su scala temelje za učinkovitejše, trajnejše in ponovljive regionale. In un contesto caratterizzato da un delicato rešitve. equilibrio tra natura e attività umane, il progetto ha contribuito a rafforzare la capacità di risposta dei terri- tori, ponendo le basi per interventi più efficaci, duraturi e replicabili. 37 Usposabljanje in Formazione e ozaveščanje sensibilizzazione Uvod Introduzione V okviru projekta ECO2SMART so bile razvite Nell’ambito del progetto ECO2SMART sono state svilup- in izvedene številne izobraževalne dejavnosti, pate e realizzate una serie di attività didattiche volte a namenjene ozaveščanju, usposabljanju in spod- sensibilizzare, formare e promuovere la partecipazione bujanju aktivnega sodelovanja različnih ciljnih attiva dei cittadini nell’adattamento ai cambiamenti cli- skupin deležnikov pri prilagajanju na podnebne matici, attraverso la conservazione e il ripristino degli spremembe prek varovanja in obnove lokalnih ecosistemi locali costieri e marini. Le attività sono sta- obalnih in morskih ekosistemov. Dejavnosti so te progettate per avvicinare i diversi target group alle bile zasnovane tako, da so udeležencem približale complesse sfide ambientali in modo comprensibile, in- kompleksne okoljske izzive na razumljiv, interakti- terattivo, stimolante e creativo. ven, spodbuden in ustvarjalen način. Gli obiettivi principali delle attività didattiche sono stati: Glavni cilji izobraževalnih dejavnosti so bili: • promuovere la comprensione del legame tra i cam- • spodbujati razumevanje povezave med pod- biamenti climatici e lo stato degli ecosistemi naturali, nebnimi spremembami in stanjem naravnih in particolare quelli costieri e marini; ekosistemov, zlasti obalnih in morskih; • rafforzare il senso di responsabilità e di appartenen- • krepiti občutek odgovornosti za lokalno okolje za all’ambiente locale; in pripadnost temu; • fornire conoscenze e strumenti per partecipare atti- • nuditi znanje in orodja za aktivno sodelovanje v vamente alle iniziative ambientali. okoljskih pobudah. 38 Metodologija Metodologia Uporabljen je bil pedagoški pristop, ki temelji na È stato adottato un approccio pedagogico basato izkustvenem učenju, sodelovanju in uporabi digi- sull’apprendimento esperienziale, sulla collaborazione talnih orodij. e sull’uso di strumenti digitali. Organizirane so bile različne interaktivne delav- Sono stati organizzati diversi workshop interattivi rivol- nice, namenjene različnim ciljnim skupinam: ti a vari gruppi di interesse: • odraslim in širši javnosti, • adulti e pubblico generale, • študentom, • studenti universitari, • otrokom in mladostnikom iz osnovnih in sre- • bambini e adolescenti delle scuole primarie e secon- dnjih šol. darie. Delavnice so bile prilagojene starosti in predzna- I workshop sono stati adattati all’età e al livello di co- nju udeležencev ter so spodbujale kritično mišlje- noscenza dei partecipanti, promuovendo il pensiero nje, timsko delo in reševanje problemov. critico, il lavoro di squadra e la risoluzione dei problemi. Organizirali smo tudi študijske obiske, ki so bili Sono state organizzate anche delle visite di studio per namenjeni poglabljanju znanja o dobrih praksah approfondire le conoscenze riguardo alle buone prati- prilagajanja podnebnim spremembam na obalnih che di adattamento ai cambiamenti climatici nelle zone območjih severnega Jadrana, vključenih v projekt. costiere dell’Alto Adriatico coinvolte nel progetto. Le vi- Študijski obiski so obsegali teoretični del (delav- site studio includevano una parte teorica (workshop e nice in predavanja) in praktično delo na terenu. presentazioni) e una parte pratica sul campo. 39 Za razširitev dosega in spodbujanje samostojnega Per ampliare la portata e favorire l’apprendimento au- učenja so bila razvita tudi digitalna učna orodja. tonomo, sono stati sviluppati anche strumenti didattici digitali. Ta orodja so bila zasnovana tako, da so dostopna, privlačna in uporabna tudi zunaj šolskega okolja – Questi strumenti sono stati progettati per essere ac- na primer za samostojno ali neformalno učenje. cessibili, coinvolgenti e utilizzabili anche al di fuori del Spodbujali smo k preseganju meje med učenjem autonomo o informale. contesto scolastico, ad esempio per un apprendimento in delovanjem – kar je ključno za trajno okolj- sko pismenost in aktivno udeležbo v boju proti Abbiamo incoraggiato il superamento dei confini tra podnebnim spremembam, zlasti pri ukrepih za apprendimento e azione, elemento fondamentale per prilagajanje na podnebne spremembe in zmanj- una alfabetizzazione ambientale duratura e un impe- ševanje tveganj. gno attivo nella lotta ai cambiamenti climatici, utilizzan- do in particolare misure di adattamento e riduzione dei rischi. 40 Rezultati Risultati Delavnice in študijski obiski Workshop e visite studio V okviru projekta ECO2SMART je bilo organiziranih Nell’ambito del progetto ECO2SMART sono stati orga- 13 izobraževalnih delavnic, od tega pet za odrasle, nizzati 13 workshop didattici, di cui 5 rivolti a adulti, 4 a štiri za študente in štiri za otroke. Pet delavnic je studenti universitari e 4 ai bambini. Cinque workshop potekalo v obalno-kraški regiji (Slovenija), dve v sono stati organizzati nella regione costiero-carsica Venetu in šest v Furlaniji - Julijski krajini (Italija). Pri (Slovenia), due in Veneto e sei in Friuli-Venezia Giulia načrtovanju in izvedbi izobraževalnih dejavnosti, (Italia). Alla pianificazione e realizzazione delle attivi- ki so jih usklajeno pripravili slovenski in italijanski tà formative concordate tra i partner sloveni e italiani partnerji, so sodelovali štirje projektni partnerji, hanno partecipato in particolare quattro partner di vključeni v področje izobraževanja, usposabljanja progetto coinvolti nelle attività di educazione, forma- in ozaveščanja. Skupno se je delavnic udeležilo zione e sensibilizzazione. Il numero complessivo dei 317 udeležencev. partecipanti ai workshop è stato pari a 317. Vsebina delavnic je bila usklajena med partnerji, I contenuti dei workshop sono stati concordati tra i par- ki so organizirali dogodke za deležnike v Italiji in tner del progetto che hanno organizzati gli eventi per i Sloveniji. Nekatere teme, zlasti tiste, povezane z portatori di interesse in Italia e Slovenia; tuttavia, alcuni dobrimi praksami, so bile prilagojene specifičnim temi – in particolare quelli legati alle buone pratiche – značilnostim lokalnega okolja in ciljne publike. sono stati aggiornati e adattati alle specificità del terri- torio e del pubblico. Šole so izkazale veliko zanimanje za sodelovanje z raziskovalnimi ustanovami, nevladnimi orga- È stato riscontrato un forte interesse da parte delle nizacijami in občinskimi organi pri organizaciji scuole per collaborare all’organizzazione delle attività izobraževalnih dejavnosti za otroke. Večji izziv je educative per i bambini, in sinergia con enti di ricerca, pomenilo vključevanje odraslih. Zato smo dejav- organizzazioni non governative e autorità municipali. nosti ozaveščanja in izobraževanja organizirali Maggiore difficoltà si è invece riscontrata nel coinvolgi- tudi v sklopu drugih javnih dogodkov (sejmov, fe- mento di adulti, motivo per cui si è scelto di proporre le stivalov ipd.), da bi se tako lažje približali odraslim attività di sensibilizzazione e formazione anche nell’am- udeležencem, kot so občani, strokovnjaki, aktivisti bito di festival e altri eventi locali aperti al pubblico in in raziskovalci. generale, per favorire in particolare il coinvolgimento Na primer, sodelovali smo pri organizaciji delavnic attivisti e ricercatori. dei partecipanti adulti, come cittadini, professionisti, v okviru dogodkov, kot so Barcolana, AquaFarm Pordenone, Green Talks, Scienza Under 18 ipd. Ad esempio, abbiamo partecipato all’organizzazione di Delavnice, izvedene v okviru teh javnih dogodkov, workshop nell’ambito della Barcolana, dell’AquaFarm so bile dobro obiskane, kar potrjuje, da je bila Pordenone, dei Green Talks, di Scienza Under 18 e al- izbrana strategija učinkovita pri vključevanju splo- tri eventi aperti per il pubblico. I workshop organizzati šne javnosti in tudi specifičnih ciljnih skupin. durante i festival hanno registrato una buona parteci- Organizirali smo tudi tri študijske obiske, ki so bili lata efficace nel coinvolgere sia il pubblico generale che pazione, dimostrando che la strategia adottata si è rive- namenjeni ogledu dobrih praks prilagajanja pod- gruppi specifici di portatori di interessi. nebnim spremembam z uporabo ekosistemskih pristopov. Obiski so bili namenjeni predvsem stro- Abbiamo organizzato anche tre visite di studio, finalizza- kovnjakom iz partnerskih in pridruženih institucij, te all’osservazione di buone pratiche di adattamento ai a so bili odprti tudi za študente in širšo javnost. cambiamenti climatici attraverso approcci ecosistemici. se izvajajo ukrepi za blaženje posledic podnebnih venienti da partenariato, ma erano aperte anche a studenti e pubblico in generale. I partecipanti hanno sprememb (npr. da bi se zoperstavili dvigu morske visitato aree costiere e marine in Veneto, Friuli Venezia gladine, poplavam, izgubi biotske raznovrstnosti) v Venetu, Furlaniji - Julijski krajini in Sloveniji, kjer Le visite erano principalmente destinate a esperti pro- Udeleženci so obiskali obalna in morska območja z uporabo ekosistemskih rešitev za varstvo in ob- Giulia e Slovenia, dove si attuano misure per mitigare gli effetti dei cambiamenti climatici (ad esempio, per novo zelenih in modrih infrastruktur. contrastare l’innalzamento del livello del mare, le inon- dazioni, la perdita di biodiversità) attraverso soluzioni ecosistemiche per la protezione e il ripristino delle in- frastrutture verdi e blu. 41 Te terenske dejavnosti so bile ključne za prenos Queste attività sul campo sono state fondamentali per dobrih praks, ne le prek kataloga, temveč tudi z il trasferimento delle buone pratiche, non solo tramite neposrednim učenjem na terenu, povezovanjem il catalogo, ma anche attraverso l’apprendimento diret- in izmenjavo znanja z vključenimi akterji. to sul territorio, la creazione di connessioni e lo scam- bio di conoscenze con gli attori coinvolti. Nova učna orodja na spletnem učnem Nuovi strumenti didattici sul portale didattico portalu projekta online del progetto Izobraževalni portal projekta ECO2SMART je Il portale educativo del progetto ECO2SMART rappre- posodobitev in nadgradnja izobraževalnega por- senta un aggiornamento del portale educativo del pro- tala projekta ECO-SMART (dostopnega na www. getto ECO-SMART (accessibile all’indirizzo https://www. eco-smart.si). Do tega je možno dostopati prek eco-smart.si). Questo è accessibile tramite il portale di obstoječe spletne strani izobraževalnega portala ECO-SMART o direttamente al link https://www.eco- ECO-SMART ali neposredno prek povezave www. 2smart.si. Oltre alle informazioni generali sul progetto, eco2smart.si. Poleg osnovnih informacij o pro- la galleria fotografica, gli eventi e le notizie e la possi- jektu, galerije fotografij, opisa dogodkov in novic bilità di mandare messaggi direttamente all’indirizzo ter možnosti neposrednega stika prek e-pošte, e-mail del progetto, il portale didattico di ECO2SMART izobraževalni portal ECO2SMART vključuje tudi include alcuni nuovi strumenti didattici: nova učna orodja, in sicer: • aplikacijo občanske znanosti, ki je namenjena alle buone pratiche di adattamento ai cambiamenti • un’applicazione di scienza partecipativa dedicata zbiranju dobrih praks prilagajanja podnebnim climatici attraverso approcci ecosistemici, che è spe- spremembam z uporabo ekosistemskih pristo- cificatamente pensata per gli adulti, in particolare pov ter je posebej zasnovana za odrasle, pred- studenti universitari e giovani professionisti; vsem študente in mlade strokovnjake; • dve izobraževalni igri za mlade (stare več kot 15 riore ai 15 anni), che hanno l’obiettivo di informare • due giochi educativi destinati ai giovani (di età supe- let), ki sta namenjeni ozaveščanju o podnebnih e sensibilizzare sui cambiamenti climatici e sul loro spremembah ter njihovem vplivu na obalne impatto sugli ecosistemi e sulle comunità costiere. I ekosisteme in skupnosti. Igre temeljijo na virtu- giochi utilizzano la realtà virtuale e sono molto ricchi Občanska znanost (Roche idr., 2020) je koncept alni resničnosti ter vključujejo bogate vizualne di effetti visivi e suoni, per stimolare l’immaginazio- in zvočne učinke ter interaktivne elemente, ki ne, la creatività e proattività dei partecipanti. spodbujajo domišljijo, ustvarjalnost in proak- La scienza partecipativa (Roche et al., 2020) rappre- tivnost uporabnikov. senta un concetto di ricerca scientifica che coinvolge, in vari modi, ricercatori non professionisti (ad esempio znanstvenoraziskovalnega dela, ki vključuje tudi studenti, membri di associazioni, rappresentanti delle občanske raziskovalce (npr. študente, člane dru- comunità locali e altri cittadini interessati). štev, predstavnike lokalnih skupnosti in druge zainteresirane občane). L’applicazione di scienza partecipativa di ECO2SMART omogoča vsem zainteresiranim državljanom, da informazioni sulle misure di adattamento nell’area del kot občanski raziskovalci prispevajo k zbiranju programma Interreg Italia–Slovenia. Attraverso l’appli- informacij o prilagoditvenih ukrepih na program- cazione, il citadino può inserire dati relativi a un inter- Aplikacija občanske znanost projekta ECO2SMART come ricercatore non professionista nella raccolta di consente ad ogni cittadino interessato di partecipare skem območju Interreg Italija–Slovenija. Občanski vento realizzato, che secondo i criteri presentati nel ca- raziskovalec lahko prek aplikacije vnese podatke, talogo delle buone pratiche del progetto ECO2SMART, ki se nanašajo na izveden poseg, ki je v skladu z rappresenta un esempio concreto di buona pratica. merili, predstavljenimi v katalogu dobrih praks Con questa applicazione si intende promuovere l’ap- projekta ECO2SMART. Ti ukrepi predstavljajo prendimento reciproco, lo scambio di esperienze e la konkretne primere dobrih praks, ki so jih identi- collaborazione nella pianificazione, attuazione e valuta- ficirali občani. Namen te aplikacije je spodbujati zione congiunta delle misure. vzajemno učenje, izmenjavo izkušenj in sodelova- nje pri načrtovanju, izvajanju in skupnem vredno- tenju ukrepov. 42 Izobraževalne igre za mlade so bile razvite, da I giochi educativi per i giovani sono stati sviluppati con se učne vsebine predstavijo na zabaven in inte- l’obiettivo di presentare contenuti formativi in modo raktiven način (Vižintin, 2025). Pri razvoju grafike divertente e interattivo (Vižintin, 2025). Nello sviluppo in vsebin je bila uporabljena tudi umetna inteli- della grafica e di alcuni contenuti è stata utilizzata an- genca, da bi dosegli močnejši občutek potopitve che l’intelligenza artificiale per aumentare l’esperienza v igro. Razvili smo igro s kartami, ki uvaja koncept immersiva degli utenti. Si tratta in particolare di un gio- različnosti prihodnjih scenarijev (pričakovani, co con le carte che introduce i concetti di diversi scenari želeni, alternativni), ki izražajo naše vsakodnevne futuri (previsto, desiderato, alternativo) che rispecchia- odločitve, pozitivne ali negativne. Igra spodbuja no le nostre decisioni, che siano positive o negative. Il odgovornost, razmislek o različnih možnostih gioco incoraggia la responsabilità, la riflessione sulle di- razvoja in potrebo po sistemskih spremembah na verse opzioni di sviluppo e la necessità di cambiamenti družbeni ravni. Tako se uvaja koncept pismenosti sistemici a livello sociale. Si introduce così il concetto di za prihodnost (Mangnus idr., 2021), ki nas spod- alfabetizzazione per il futuro (Mangnus et al., 2021), con buja k predvidevanju, pripravljenosti ter iskanju cui anticipare, prepararci e immaginare nuove soluzioni novih rešitev za globalne okoljske in podnebne di fronte ai cambiamenti ambientali e climatici globali. spremembe. Inoltre, abbiamo anche sviluppato una stanza di fuga Poleg tega smo razvili tudi igro v obliki virtualnega virtuale (ing. escape room), in cui i partecipanti aiutano pobega iz sobe (ang. escape room), kjer udele- il personaggio virtuale chiamato “EcoSmartino” a risolve- ženci pomagajo virtualnemu junaku EkoSmartku re enigmi per salvare le comunità e gli ecosistemi locali reševati uganke in izzive, da bi zaščitili lokalne dalle catastrofi. EcoSmartino rappresenta la speranza e skupnosti in ekosisteme pred bližajočimi se kata- la forza del singolo nel promuovere un mondo più giusto strofami. EkoSmartek simbolizira upanje in moč e sostenibile. Il gioco ci insegna che tutti possiamo e dob- posameznika za ustvarjanje pravičnejšega in bolj biamo fare la nostra parte per salvaguardare l’ambiente trajnostnega sveta. Igra nas uči, da lahko vsak e le specie che lo popolano e che anche le azioni più sem- prispeva k varovanju okolja in da tudi najmanjša plici possono portare a un futuro più sostenibile. dejanja vodijo k bolj trajnostni prihodnosti. I giochi sviluppati nell’ambito del progetto ECO2SMART Igre, razvite v okviru projekta ECO2SMART, mla- consentono ai giovani di comprendere meglio le con- dim pomagajo bolje razumeti povezave med pod- nessioni tra cambiamenti climatici, biodiversità, obietti- nebnimi spremembami, biotsko raznovrstnostjo, vi di sviluppo sostenibile, qualità della vita e benessere, cilji trajnostnega razvoja, kakovostjo življenja in incoraggiandoli a cercare attivamente soluzioni per un skupne blaginje, spodbujajo pa jih tudi k iskanju futuro migliore. rešitev za boljšo prihodnost. 43 Zaključki Conclusioni Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj in pod- L’educazione per lo sviluppo sostenibile e l’educazio- nebno izobraževanje sta temelja za spodbujanje ne climatica rappresentano le basi fondamentali per aktivnega odziva družbe na kompleksne izzive promuovere una risposta attiva della società alle com- podnebnih sprememb in izgube biotske raznovr- plesse sfide dei cambiamenti climatici e della perdita di stnosti. Ključno je, da z usposabljanjem in izobra- biodiversità. È essenziale rafforzare, attraverso la for- ževanjem krepimo tudi sposobnost prilagajanja, mazione, anche la capacità di adattamento, la creati- ustvarjalnost in motivacijo za aktivno sodelovanje vità e la motivazione per una partecipazione attiva alle pri ukrepanju. Za dosego potrebnih družbenih, azioni. Per realizzare i cambiamenti sociali, comporta- vedenjskih in tehnoloških premikov moramo mentali e tecnologici, è necessario creare un ambiente ustvariti spodbudno okolje na vseh ravneh, pri po- favorevole a tutti i livelli: tra individui, istituzioni e all’in- sameznikih in institucijah ter v ključnih sektorjih, ki terno dei settori chiave che saranno particolarmente jih bodo podnebne spremembe še posebej priza- colpiti dai cambiamenti climatici. Approcci innovativi dele. Inovativni pristopi, kot so igrifikacija, spletna come la gamification, gli strumenti digitali e la scienza orodja in občanska znanost, imajo velik potencial partecipativa offrono un grande potenziale per motiva- za motiviranje posameznikov in skupnosti k aktiv- re individui e comunità all’apprendimento attivo, alla nemu učenju, sodelovanju in trajnostnemu delova- collaborazione e all’azione sostenibile. Solo attraverso nju. Le z vključujočimi, ustvarjalnimi in dostopnimi forme di educazione inclusive, creative e accessibili oblikami izobraževanja lahko zgradimo družbo, ki possiamo costruire una società capace di affrontare le bo kos prihodnjim podnebnim izzivom. sfide climatiche del futuro. Viri: Fonti: Mangnus, A. C., Oomen, J., Vervoort, J. M., in Hajer, M. A. (2021). Mangnus, A. C., Oomen, J., Vervoort, J. M., & Hajer, M. A. (2021). Futures literacy and the diversity of the future. Futures, 132, Futures literacy and the diversity of the future. Futures, 132, 102793. https://doi.org/10.1016/j.futures.2021.102793. 102793. https://doi.org/10.1016/j.futures.2021.102793 Roche, J., Bell, L., Galvão, C., Golumbic, Y. N., Kloetzer, L., Roche, J., Bell, L., Galvão, C., Golumbic, Y. N., Kloetzer, L., Knoben, N., Laakso, M., Lorke, J., Mannion, G., Massetti, Knoben, N., Laakso, M., Lorke, J., Mannion, G., Massetti, L., L., Mauchline, A., Pata, K., Ruck, A., Taraba, P., in Winter, S. Mauchline, A., Pata, K., Ruck, A., Taraba, P., & Winter, S. (2020). (2020). Citizen science, education, and learning: Challenges Citizen science, education, and learning: Challenges and and opportunities. Frontiers in Sociology, 5, 613814. https:// opportunities. Frontiers in Sociology, 5, 613814. https://doi. doi.org/10.3389/fsoc.2020.613814. org/10.3389/fsoc.2020.613814 Vižintin, L. (2025). Povezovanje deležnikov pri soustvarjanju Vižintin, L. (2025). Povezovanje deležnikov pri soustvarjanju inovativnih izobraževalnih vsebin v podporo prilagajanju na inovativnih izobraževalnih vsebin v podporo prilagajanju na podnebne spremembe. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, podnebne spremembe. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, 23(1), 4–23. https://doi.org/10.59132/vviz/2025/1/4-23. 23(1), 4–23. https://doi.org/10.59132/vviz/2025/1/4-23 44 45 Zaključne misli Considerazioni finali Projekt ECO2SMART, sofinanciran v okviru pro- Il progetto ECO2SMART, cofinanziato nell’ambito del grama Interreg Italija–Slovenija, je pomembno programma Interreg Italia–Slovenia, ha dato un contri- prispeval k razvoju in uveljavljanju ekosistemskih buto significativo allo sviluppo e alla promozione de- pristopov kot učinkovitega orodja za prilagajanje gli approcci ecosistemici come strumento efficace per podnebnim spremembam v čezmejnem prostoru. l’adattamento ai cambiamenti climatici nell’area tran- S sodelovanjem raziskovalcev, upravljavcev, lokal- sfrontaliera. nih skupnosti in drugih deležnikov smo postavili temelje za dolgoročno, vključujoče in naravi prija- Attraverso la collaborazione tra ricercatori, gestori, co- zno upravljanje tega prostora. munità locali e altri portatori di interesse, sono state poste le basi per una gestione a lungo termine, inclusi- Eden ključnih dosežkov projekta je bila priprava va e rispettosa della natura di questo territorio. skupne strategije za vključevanje deležnikov v iniciative za ohranjanje in obnovo ekosistemov Uno dei principali risultati del progetto è stata l’elabo- ter prilagajanje podnebnim spremembam. Stra- razione di una strategia comune per il coinvolgimento tegija temelji na načelih sodelovanja, pregled- degli stakeholder nelle iniziative di conservazione e nosti in lokalne vključenosti. Preizkušena je bila ripristino della natura e nell’adattamento ai cambia- na pilotnih območjih in pokazala, da je soustvar- menti climatici. La strategia si fonda sui principi della janje rešitev ključno za njihovo sprejemanje in cooperazione, della trasparenza e del coinvolgimento učinkovitost. locale. È stata testata in aree pilota, dimostrando come la co-creazione delle soluzioni sia fondamentale per la Pri projektu so bile razvite in izvedene tudi ciljno loro accettazione ed efficacia. usmerjene dejavnosti za ozaveščanje in izobraže- vanje, namenjene različnim skupinam: odraslim, Il progetto ha inoltre sviluppato e realizzato attività splošni javnosti, študentom in otrokom. Udele- mirate di sensibilizzazione e formazione, rivolte a di- ženci delavnic so pridobili znanja o ekosistemskih versi gruppi target: adulti, pubblico generale, studen- pristopih in njihovem vključevanju v prostorsko ti e bambini. I partecipanti ai workshop hanno acqui- načrtovanje, mladi pa so pri didaktičnih igrah in sito conoscenze sugli approcci ecosistemici e sul loro delavnicah spoznavali pomen narave in vplive inserimento nella pianificazione territoriale, mentre i 46 podnebnih sprememb. Tako smo okrepili razu- più giovani hanno scoperto, attraverso giochi didattici mevanje, da je prilagajanje podnebnim spremem- e workshop, l’importanza della natura e gli effetti dei bam skupna odgovornost, ki zahteva sodelovanje cambiamenti climatici. In questo modo si è rafforzata vseh. la consapevolezza che l’adattamento ai cambiamenti V okviru projekta je bil pripravljen katalog dobrih collaborazione di tutti. climatici è una responsabilità condivisa che richiede la praks prilagajanja z ekosistemskimi pristopi, ki vključuje primere iz čezmejnega območja. Nell’ambito del progetto è stato redatto un catalogo Prakse so bile izbrane na podlagi meril učinkovi- ecosistemici, che raccoglie esempi provenienti dall’area di buone pratiche di adattamento basate su approcci tosti, vključevanja deležnikov in ponovljivosti in transfrontaliera. bodo dragocen vir navdiha za druge regije. Poleg tega je bilo razvito orodje občanske znanosti, ki Le pratiche sono state selezionate in base a criteri di prebivalcem omogoča aktivno sodelovanje pri od- efficacia, al coinvolgimento dei portatori di interesse e krivanju dobrih praks in širjenju znanja, ki je lahko alla replicabilità, rappresentando una preziosa fonte di v pomoč drugim lokalnim skupnostim pri razvoju ispirazione per altre regioni. È stato inoltre sviluppato podobnih projektov. Orodje spodbuja krepitev uno strumento di scienza partecipativa (Citizen Scien- okoljske pismenosti in povezovanje znanstvene ce) che consente ai cittadini di partecipare attivamen- skupnosti z lokalnim znanjem. te all’individuazione di buone pratiche e alla diffusione Projekt ECO2SMART je pokazal, da ekosistemski luppare progetti simili. Lo strumento promuove l’alfa- delle conoscenze, utili ad altre comunità locali per svi- pristop ni samo metoda, temveč je način razmi- betizzazione ambientale e il collegamento tra la comu- šljanja in sobivanja, ki povezuje naravo, ljudi in nità scientifica e le conoscenze locali. trajnostno prihodnost. Z vzpostavitvijo temeljev za čezmejno sodelo- ecosistemico non è solo un metodo, ma un modo di Il progetto ECO2SMART ha dimostrato che l’approccio vanje, vključevanje deležnikov in aktivno vlogo pensare e di convivere, che unisce natura, persone e javnosti smo naredili pomemben korak k bolj od- futuro sostenibile. porni, zeleni, povezani in trajnostni regiji. Con la creazione di basi solide per la cooperazione transfrontaliera, il coinvolgimento degli stakeholder e il ruolo attivo del pubblico, è stato compiuto un passo importante verso una regione più resiliente, verde, con- nessa e sostenibile. 47 Projekt ECO2SMART spodbuja aktivno ozaveščenost državljanov glede zmanjševanja vpliva podnebnih sprememb in tveganj naravnih nesreč z uporabo ekosistemskih rešitev. Cilj projekta je krepiti odpornost obalnih območij, vključenih v projekt. Projekt ECO2SMART temelji na znanju, ki so ga projektni partnerji razvili v sklopu projekta ECO-SMART (Interreg V-A Italija-Slovenija 2014–2020) in je nadgrajeno v projektu ECO2SMART. Končna publikacija projekta predstavlja ključne dosežke partnerstva na področju promocije in spodbujanja vključevanja prebivalstva v pobude za prilagajanje podnebnim spremembam z uporabo ekosistemskih pristopov. Projekt je še posebej spodbujal aktivno sodelovanje lokalnih deležnikov, omogočal sooblikovanje rešitev, temelječih na naravi, in krepil njihove zmogljivosti za soočanje s podnebnimi izzivi. S pomočjo participativnih delavnic, izobraževalnih orodij in pilotnih dejavnosti obnove obalnih in morskih ekosistemov je ECO2SMART prispeval k vzpostavitvi sodelovalne in odporne mreže posameznikov in organizacij, ki znajo vključiti trajnostno upravljanje ekosistemov v lokalne in regionalne strategije prilagajanja. Il progetto ECO2SMART promuove la consapevolezza attiva dei cittadini riguardo la riduzione dell’impatto dei cambiamenti climatici e dei rischi di catastrofi attraverso l’utilizzo di soluzioni ecosistemiche. Il progetto ha l’obiettivo di rafforzare la resilienza delle aree costiere incluse nel progetto. Il progetto ECO2SMART si basa sulle conoscenze sviluppate nell’ambito del progetto ECO-SMART (Interreg V-A Italia-Slovenia 2014-2020) che sono capitalizzate all’interno del progetto ECO2SMART. La pubblicazione finale del progetto ECO2SMART evidenzia i principali risultati ottenuti da partenariato nell’ambito della promozione e del coinvolgimento dei cittadini in iniziative per l’adattamento ai cambiamenti climatici attraverso approcci ecosistemici. In particolare, il progetto ha promosso un coinvolgimento attivo degli stakeholder locali, facilitando la co-creazione di soluzioni basate sulla natura e rafforzando le loro competenze per affrontare le sfide climatiche. Attraverso workshop partecipativi, strumenti formativi e attività pilota di ripristino di ecosistemi costieri e marini, ECO2SMART ha contribuito a costruire una rete collaborativa e resiliente, capace di integrare la gestione sostenibile degli ecosistemi nelle strategie di adattamento a livello locale e regionale. The ECO2SMART Project promotes active citizen awareness regarding the reduction of climate change impacts and natural disaster risks through the use of ecosystem-based solutions. The project’s objective is to strengthen the resilience of coastal areas involved in the initiative. ECO2SMART builds upon the knowledge developed by project partners during the ECO-SMART project (Interreg V-A Italy–Slovenia 2014–2020), which has been further upgraded within ECO2SMART. The final publication of the project presents the key achievements of the partnership in promoting and encouraging public engagement in climate adaptation initiatives that applied ecosystem-based approaches. The project particularly emphasized active participation of local stakeholders, enabling co-creation of nature- based solutions and enhancing their capacity to address climate challenges. Through participatory workshops, educational tools, and pilot activities focused on the restoration of coastal and marine ecosystems, ECO2SMART contributed to the establishment of a collaborative and resilient network of individuals and organizations capable of integrating sustainable ecosystem management into local and regional adaptation strategies. Video posnetek o Video posnetek o Promocijski Video posnetek o Izobraževalni portal dobrih praksah v slovenskih dobrih videoposnetek projekta dobrih praksah v FJK eco2smart Venetu praksah eco2smart Video della buone Portale educativo di Video delle buone Video della buone Video promozionale prassi in FVG eco2smart prassi in Veneto prassi in Slovenia eco2smart Shoreline 49