CLGĒ3P št. 16, 17/1991 Andrej ERJAVEC Predlog nacina urejanja vasi Orlek Današnje stan je Naselje je zarad i svoje odmaknje- nosti od tranzitnih poti razmeroma ohranjeno. Vjužnein delu je še nekaj kmetij z ograjeniini dvorišči (borjači) brez opaznejših posegov in prezidav. Tudi drugod v naselju so kmetije kljub novejšim prezidavam ohranüe značilno strukturo. Poslopja so raz- porejena na dveh ali celo treh stra- neh dvorišča, kamniti zid zapira še preostale stranice. Vhod je skozi por- tón, kije lahko v židu ali pa vodi skozi stavbo, odvisno od lege kmetije glede na pot ali cesto. Razporeditev in organizācija vasi je značilna za Kras. Vecina vasi je na- nizana vzdolž ceste v smeri sever - jug na prisojnem zahodnem po- bočju, tako daje manj izpos tavljena buiji. Ena samostoj na enota, sestav- ljena iz dveh večjih boijačev, je na zahodni strani in ena bolj disperala na severovzhodni. Novogradnje na robovih vasi izsto- pajo iz značilne strukture in tra- dicionalne logike poselitve. Kot take predstavljajo dominante brez razlo- ga. Kontrast še povečuje drugačna arhitekturna zasnova. Še posebej izstopa stanovanjska hiša na sever- nem robu vasi, ob vrtači, ki ima šleme v smeri krajše stranice, pra- vokotno na plastnice. Novogradnje, ki se pòjavljajo znotraj strnjene vaške strukture, se podrejajo ob- stoječim zakoni tos tim, zato so kljub novim materiałom in spremembam v gabaritih bistveno bolj vpete v har- monično vaško strukturo. Vizija razvoja Za današnje stanje kaže, da se po- javljajo potrebe po novih gradbenih parcelali. Večje gospodarske in/ali p litične spremembe (industrijska cona, ukinitev meje itd.) pa bodo Orlek postavile v popolnoma dm- gačen položaj. Zato je třeba pred- videti obseg smotrne rasti naselja, morebitne nove površine za pose- litev ter določiti ureditvene pogoje. Obstojeçi ureditveni pogoji določajo m je stavbnih zemljišč tako, da so obkróžene vse že zazidane površine. Vse novogradnje na sevemi in za- hodili strani vasi so tako postavljene zunaj predvidenih površin. Današ- nje stanje je potrebno sanirati tako, da bodo vse novogradnje vključene v strnjeno vaško strukturo in da bodo tudi novi posegi nadaljevali tradi- cionālu o logiko poselitve. Čeprav se je náčin produkcije spremenil in ve- cina prebivalcev ni več tako vezana na kmetijsko proizvodnjo, nudi tako naselje posebne kvalitete in iden- titeto, ki jo je nemogoče na novo ustvariti. Zato predlagam nekaj novih površin za pozidavo, ki se navezujejo na naselje in zapolnjujejo pražne prostore med novograd- njami. Večje površine za zidavo stanovanjskih objektov paje potreb- no, če se za to pokaže potřeba, iskati zunaj vasi. Opis rešitve Orlek sestavljajo tri prostorske enote: glavni del naselja vzdolž ceste v smeri sever - jug, Robida in Grunt Rast naselja je zasnovana tako, da ti deli zaenkrat še ostanejo ločeni z zelenimi cezurami kmetij skih po- vršin. Največje nove površine so predvidene na zahodnem pobočju ob glavnem delu naselja. Na ta način sledimo logiki poselitve na Krasu. Za napajanje novega dela je predvidena nova cesta v smeri sever - jug. Na križanju dveh cest je predviden nov vaški trg, kjer bi lahko dobile prostor nove centralne funkcije, ki jih bo povečana vas potřebovala. 66 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 11 Oct 2018 07:38:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Št. 16, 17/1991 Drugi del naselja, ki se opazno siri, je Grunt. Regulacijska črta povezuje vse novogradnje tako, dabivprihod- nosü lahko nastala strnjena enota. Náčrt podaja samo regulacijsko linijo, ki bi lahko bila v tem primeru tudi gradbena. Stari del Orleka je odličen primer sovpadanja roba ce- ste z gradbeno črto. Na ta náčin dobimo zelo bogąt urbani prostor. Poleg regulacijske črte je potrebno določiti tudi pravila za oblikovanje arhitekture: upoštevati je potrebno oblikovne značilnosti obstoječih kvalitetnih objektov, znacilne arhi- tekturne elemente, tip kritine, barvě n teksture. Objekti morajo imeti podolgovat tioris z razmeijem naj- manj 1 : 1,5, ožja stranica ne sme biti širša od 9 m. Tloris je lahko tudi razgiban, vendar morajo biti upo- š te vana gornja izhodišča. Višina ja lahko največ P+l, pritličjé je lahko dvignjeno nad teren največ lm. Streha je dvokapnica plitvega naklona v smeri daljše stranice, kritina je korec. Ograje naj bodo Zi- dane, kamnite, izjemoma so lahko živice. 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier 67 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 11 Oct 2018 07:38:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 Novogradnje počitniških hiš niso do- pustne, pač pa se dopušča spre- memba namembnosti obstoječih objektov v počitniške hiše. Tradicionalna arhitektūra predstav- lja izjemno bogato stavbno de- diščino, za ka tero pa vaščani, razen redkih izjem, niso zainteresirani, saj ni v skladu z njihovimi današnjiini materialnimi in kulturními potře- bami. Posebej še primeri s Krasa kažejo, da lahko ta arhitektūra pre- živi kot počitniško bivališčě nekoga, ki je voljan to nesporno kvaliteto vzdrževati in obnavljati, zato bi kazało take oblike celo stimulirati. Mojca Sašek-Divjak Morfološko-ti pološki pristop k prenovi Pri analitičnem dělu sem se ukvar- jala predvsem z študijem ílzičnih razmerij v prostoru, vizualno analizo in morfološko strukturo naselja, pa tudi s tipológijo domačij in obliko- vanjem arhitekture. Tipologija naselja Orlek sodi v tip strnjene kraške vasi, ki se je razvila vzdolž poti. Dviga sé v hřib in je tipično jugozahodno orien- tiran, zrastel je na zavetrni strani hriba. Pravega vaskega jedra s cer- kvljo, trgovino in gostilno nima. Dejanski vstop v naselje doživimo na odprtem javnem prostoru s kam- nitim križnim znamenjem, kjer je bila stara gostilna. Od tu se vas strmo dviga. Pri vrhu vzpetine, na ki-ižpotju vaških poti, stoji kapelica. Od tuje nekaj zanimivih vedut, kjer vidimo preko obdelanih teras poti, ki se s kamnitimi zidci iztekajo v dolino. V bližini je viděn obmejni kamen in karavla. Panoramski pogledi se nam odprejo tudi na drugihi delih vasi, nekaj je zanimivih pogledov na do- mačijske sklope. Vizualna analiza n m tudi pokaže, da je ohranjenih več arhitektonsko kvalitetnih objek- tov in stavbnih elementov. Glede na tlorisno zasnóvo razpade Orlek na tri dele, tri morfološke eñote: osrednji strnjeni del naselja, manjši del naselja prav tako s stmjeno strukturo in del naselja z ohlapnejšo zazidavo. V naselju seje oblikovalo več javnih prostorov zbiranja: najbolj značilen je ob kamnitem križu, ob konců na- selja je nastal polkrožen prostor ob spomeniku NOB, manjša sta ob ka- 68 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 11 Oct 2018 07:38:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms