—    92   —
Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Bohinske doline 13. sušca. Naše polje je se čez in čez s snegam pokrito; še okoli 3 pedi debelo ga leži po ravninah. Ce je ravno sneg za Bohinca koristen , da si zamore pri vožnji rude in oglja kakšin krajcar prislužiti, se ga je vunder letos menile že sle-hern naveličal, ker se vsak milo potoži: o kdaj bo še skopnil! — Pa tudi veliko škode nam je letošne zime sneg naklonil; zraven zelja , repe in korenja , ki pod snegam gnjije, nam je tudi skorej vse lani požlahnjene drevesca polomil. K mojimu veselju sim pa vunder 11. sušca na sončnim kraji lepo pisaniga metulja in pa martinca (pri nas šavšarca imenovan) zagledal, pa kmalo se je to moje veselje v žalost spremenilo; se tisti dan je jel sneg naletovati, pa k sreči ga je le toliko padlo, da je pot pobelil. Tudi volk nas zopet nad-ležje, — ni davnej, kar je nekimu pastirju 4 koze zadavil.                                                                   Jaka.
Iz Bohinja. Z veseljem prebiram letošnjo pra-tiko, posebno tisti nauk, ki priporoča živinorejo in kako bi se dalo več klaje za-njo pridelovati. To me je nagnalo, očitno povedati, da bi se tudi v Boh i nji lahko na pol več klaje in bolji dobivalo, ko bi Bohinci le vedno stare ne trobili. V Bohinji je veliko tacih travnikov, kamor se živina na pašo goni; ta paša se začne spomladi in terpi noter do sv. Urbana, — v jeseni se začne o sv. Jerneji in terpi da sneg pade. Po ti stari škodljivi razvadi se travniki vsi pokvarijo in pokončajo , zlasti ako v mokrim vremenu živina vse po-tapta. Ako bi se ti travniki , ki so popolnoma pripravni za njive, v njive predelali in z žitam ali s klajo obse-jali in krog njih sadno drevje zasadilo, koliko dobička bi vergli! Ne bom se zlo zmotil, ako rečem, da blizo 500 oralov znesejo ti travniki skupej, ki bi se dali v koristne zemljiša prenarediti in ž njimi 100 in 100 gold. pridobiti, kterih bi ne bilo treba na Ogersko za žito pošiljati. Se ve da je v tacih zadevah teško v enim hipu vse deležnike pod en klobuk spraviti, ker se od ene strani nečimernost, od druge terdovratnost vselej v tacih zadevah vojskujete; bogatinam, ki imajo dosti druzih dohodkov, se ve da na tem ni veliko ležeče , siromaki pa si sami ne morejo pomagati. Naj bi se tedaj županije in cesarske gosposke v prid kmetijstvu z resnobnostjo te reči poprijeti blagovolile, da bi se na bolje in v dobiček Bohinja obernilo, kar sedaj po nečimernosti in ker se k pravimu pridu ne obrača, v gotovo zgubo gre. Naj bi se ne reklo: to je že stara reč, to so že stare pravice! v Sej tudi v mnozih druzih rečeh nismo več po starim. Ce je treba, se spremenijo tudi stare pravice, in vsak pošten in previden človek mora le h valežin biti, če namest starih pravic, ki so bile morebiti nekdaj dobre, se vpeljejo nove pravice, ki so sedaj dobre in potrebne.
En kmet iz Bohinja.
Iz Ljubljane. V poslednjim listu „Teržaškiga časnika" naznani odbor verlih domoljubov v Terstu, ki si je neut rudiji vo prizadeval o nabcri m ilošinj za nesrečnike na Krajnskim, da je v vsim skupej nabral 7189 fl. in 6 kraje., zraven tega pa tudi nekaj obleke; v tem naznanilu se zahvali vsim dobrotnikam , ki so podelili toliko obilnih milodarov. — Zares velika pripomoč je 7189 fl.! za ktero bojo siromaki milostnim Teržačanam vedno hvaležni; čast in hvala pa gre še posebna verlimu odboru, ki si je toliko prizadeval imenitni donesek nabrati!