2-2006
78
2-2006
79
IN MEMORIAM
Ivo Privora
Prelep prvi zimski dan, ki se je 
naredil, {e zdale~ ne more ubla`iti 
bole~ine, ki preveva na{e du{e. Be`en 
pogled na okoli{ke hribe bole~ino le 
{e poglobi, mraz, ki v tej zgodnji zimi 
`e mo~no pritiska, spreletava na{a 
telesa, hladni, ozirajo~i se pogledi, 
kot da ne najdejo opore, cilja. Te`ko 
dojemamo dejstvo, da se poslednji~ 
poslavljamo od prijatelja, ljubitelja 
gora, ljubitelja glasbe. Pravzaprav se je 
v navidez krhkem telesu zdru`ilo vse 
lepo, kar lahko nudi `ivljenje. Toda 
`al je v tej krhkosti na{la svoj prostor 
tudi zahrbtna in huda bolezen. Vsaka 
beseda o premagovanju, o poteku 
bolezni je danes zgolj bole~ spomin; 
le slutimo lahko, kako je trpel, ko je 
prena{al to razjedajo~o po{ast. V nje-
govih o~eh je bila vidna bole~ina, bila 
je vidna tudi ljubezen do gora, glasbe. 
V njegovem bo`ajo~em pogledu je bilo 
polno prijateljstva. V njegovih deja-
njih pa neomajna volja, natan~nost in 
vztrajnost. Na premnogih planinskih 
poteh bo ostala zgolj njegova sled, v 
planinskih ko~ah pa njegov podpis 
kot neizbrisen spomin na neko ljube-
zen. Ivo Privora, pravzaprav P`ivora, 
kajti njegovi star{i izvirajo iz ^e{ke, 
se je rodil 1. marca 1951 v Zagrebu. 
Osnovno {olo je obiskoval na Pantov-
~aku v Zagrebu. Vzporedno z osnovno 
{olo je obiskoval tudi ni`jo glasbeno 
{olo Blagoje Bersa v Zagrebu. Zelo 
priznano gimnazijo Bogdana Ogrizo-
vi}a v Zagrebu je dokon~al z odliko, 
vzporedno z njo je zaklju~il tudi 
srednjo glasbeno {olo. Kon~al je {tudij 
in diplomiral na fakulteti za strojni-
{tvo in brodogradnjo v Zagrebu, kjer 
se je po diplomi zaposlil kot asistent. 
V Savinjski dolini je na{el svoj drugi 
dom, druge prijatelje. Vklju~il se je v 
planinsko dru{tvo @alec, nato pa je 
bil ve~ kot deset let ~lan planinskega 
dru{tva Zabukovica, od tega ve~ji 
del tudi vodja izletni{kega odseka in 
~lan upravnega odbora planinskega 
dru{tva, svojo drugo muzo, muzo 
glasbe pa je na{el pri godalnem orke-
stru Akord v Celju, katerega ~lan je bil. 
Mnogim je na tem pokopali{~u v slovo 
zapela tudi njegova violina. ^e smem 
v imenu vseh, ki smo Te poznali, ki 
smo s Teboj delali, snovali, poustvar-
jali, obljubiti, potem to moram! Ivek, 
predragocene so izku{nje, ki smo jih 
spoznali s Teboj, preve~ bi bilo izgub-
ljenega, ~e Tvojega dela ne bi nadalje-
vali, na{a ̀ ivljenja bi bila prazna, ~e jih 
ne bi bogatili s Tvojimi nauki. Zatorej 
obljubljam v svojem in v imenu vseh 
- sku{ali bomo vsaj posnemati Tvoja 
dela in tako bole~ino, ki re`e na{a 
srca, poskusili omiliti. Bole~ina otopi, 
mine. Ostane pa spomin, ostane spo-
znanje, da smo sre~ni, ker smo Te 
imeli, ker smo smeli biti Tvoji prija-
telji. Odpo~ij svoje izmu~eno, izpito 
telo.Veter, ki bo zavel ~ez Kamnik, naj 
raznese ostanke po Tebi sveti zemlji. 
Poslednji trenutek bodo s Teboj Tvoji 
prijatelji, Tvoji najdra`ji. Iz Tvojega 
pepela bo vzklila nova ljubezen, 
ve~no porajajo~e se `ivljenje in vra~-
anje v Novo.
Jo`e Jan~i~
Se veselite svoje prve smu~arske ture? V zadnji zimi je v Avstriji smu~alo pribli`no 300.000 
turnih smu~arjev. Od 20.000 do 30.000 jih je izbralo turo na urejenih smu~i{~ih. Za veliko 
smu~i{~ to pomeni velik problem, vendar `i~ni~arji in turni smu~arji lahko dobro sodelu-
jejo. Avstrijski Kuratorij si skupaj z `i~ni~arji in vsemi planinskimi ustanovami prizadeva za 
skupno sodelovanje pri izdelavi priporo~il za hojo po smu~i{~ih. Kuratorij si `eli, da bi `i~ni~-
arji upo{tevali posebna priporo~ila planinskih dru{tev. Smu~i{~a so namenjena predvsem 
uporabnikom `i~nic in gondol. Nesre~e in nesporazumi se obravnavajo po vedenjskih pravilih 
FIS za smu~arje. 
1. Bodite pozorni na lokalna opozorila (ozna~be).
2. Za zaporo smu~i{~a ali dela smu~i{~a obstajajo razlogi. Pri re{evanju z vitlom na smu~i{~ih ali pri 
razstreljevanju plazov (z vitlom ali kako druga~e) lahko pride do smrtno nevarnih situacij za smu~arja.
3. Po smu~i{~u se vzpenjajte ob robu drug za drugim.
4. Pre~enje smu~i{~a opravite na preglednem kraju in z zadostnim razmikom med udele`enci.
5. Zve~er po sve`e teptanem smu~i{~u smu~ajte ob robu. Prek no~i smu~ine zmrznejo.
6. Ob 22.30 ali do ~asa, ki ga dolo~i `i~nica, morate zapustiti smu~i{~e.
7. Bodite vidni. V temi ali slabi vidljivosti uporabljajte ~elne svetilke, svetle~o se obleko itn.
8. Turni smu~arji, uporabljajte smu~i{~a, ki so vam namenjena.
9. Pes ne sodi na smu~i{~e.
10. Uporabljajte ozna~ena parkiri{~a in pla~ajte parkirnino.
Preberite {e: Verkehrssicherungspfl icht für Skiabfahrten. Lastnik: Prof. Schröcksnadel. Avtor dr. Lamprecht; 
Österreichisches Kuratorium für Alpine Sicherheit, 6. 12. 2005.
Pripravil: Du{an Polajnar
Priporo~ila za hojo turnih smu~arjev po smu~i{~ih