S konkretnimi primeri podprli načelna izhodišča
Po uvodni besedi se je razvi-la plodna debata. Vanjo je po-seglo mnopjo delegatov, ki so s konkretaimi navedbami pod-prli načelna izhodišča. PoTOeli bomo le najpomembnejše mi-sli iz razprave, predvsem tiste, ki tateo ali drugače dopolnjuje-jo že zapisano.
Jože Janež je kot dokaz za to, da je naša mladina v osnovi zdrava in enaka svojim vrstnl-kom iz osvobodilnega boja, ra-zen izjam seveda, navedel za-vest mladine v partizanskib. enotah in dijaških domovih ter njihovo pripravljenost na sploš-ni ljudski odpor. Ta mladina se posebej zanima za izkušnje in izročilo nekdanjih partiza-nov ter skuša že za deloma pri-lagojena bojna pravila najti ustressne partdzanske bojne re-šifcve.
Tudi Stane Majcen je govoril o negovanju rovolucionarnih tradicij in o pripravah na spl<^-ni ljudski odpor. Posebej je opozonU na proslave kmečkih uporov, predvsem na proslavo 400-letnice velikega hrvaško-slo-venskega kmečkega punta, ki je bil v bistvu razredni in na-rodni boj kakor NOB. V nada-ljevanju je poudaril, da mora-mo ustvariti take družbene od-nose, kl bodo omogočili, da bodo zadovoljni vsd ljudje, predvsem pa delavci in kmet-je. Tako bodo ustvarjemi pogo-ji za to, da si bo vsak prej dobro premislil, predein bo pre-koračil naše meje.
Dane Robida je opozoril, da grešdjo tisti, ki slabosti posa-meznih mladincev posplošujejo na vso mladino. Mladina je bila v zadnjem času nosdlka vrste akcij. Ob 30-letnici par-tizanskih brigad je sodelovalo 12.000 mladdh, ttidl na pohodu ob žicd okupirane Ljubljane je sodelovalo 70.000 mladih. Mla-dino je treba na primeren na-6in pritegniti in zainteresirati za revolucionarne tradicije. Predvsem je treba študijske načrte po šolah povezati z na-šiin samoupravnlm socialistič-nim razvojem, naša posebna skrb pa mora biti tudi, da do-bimo čim več dobrih mladih pedagogov. Borcd naj bi kot doslej občasno predavali na šolah, kajpak dobro priprav-ljeaii in starcvstni stopnji otrok primerno. Taka predavanja so imela že doslej dober odmev. Mladini je treba priblžžati kul-turo NOB.
Odlodao pa je Dane Robida obsodil vzgojo nekakšnega eli-tizma in oboževanja zahodnja-ških vzorov, kar je posebej oftitoo v maturanitskih izJetih v Pariz, Kopenhagen ali celo Madrid. Izkazalo se je, da ta elitaa mladina ne pozna doma-ftih lculturnih in etdčnih vred-not, kot so na primeT spome-niki osvobodilnega boja na Ko-Čevskem Rogu in drugod. Zra-ven tega se je razpaslo grdo prosjačenje za denar po  pod-
jetjdh. Taki izleti pa so škod-ljivi še zlasti zaradi tega, ker povečujejo socialno razlikova-nje med. mestnimi in podežel-skimi šolami in med mestno in kmečko mladino, pa tudi med mestno mladino samo, saj si le malo mestnih otrok lahko privošči tak Izlet.
Posebno zanimivo je govoril Georgij Dvoržak. Skušal je na-tančneje opredeliti slovemskl nacionalizem. Ta se kaže pred-vsem v tem, da namenjamo umazana In težaška dela pre-težno delavcem drugih jugo-slovansfcih narodnostii, hkrabi pa ne poskrbimo, da bi te de-lavce nastanili v kulturnem oko« lju. Ta ugotovitev najbrž naka-zuje, da bo treba tudi zaradi tega popraviti delitev osebnih dohodkov v prid težaških in umazanih del in v škodo gospo-skdh, uradniških. Dalje je opo-zoril na malomeščansko vzgo-jo, ki skuša v mladem človeku zbuditd hlastanje za idoli, kar ima za posledico vzgojo ne-ustvarjalnih in nežrvljenjskih ljudi. V tem se tudi kaže oma-lovaževanje težaškega dela. Mla-drino vzgajajo za dosego gola, koša, rekorda, ne pa v veselju do dela, ki je družbeno korist-no, pa naj bo takšno ali dru-gačno. Mlade moramo vzgajati, da je vsako delo časfcno in da je trerba vsako delo opravitd z ljubeeinijo.
Delegati so le malo besed posvetili lastnim težavam in problemom. To pomend, da se je zveza združenj borcev NOV razvila v pravo ustvarjalno družbenopoliti&io organissacijo, ki je ostala zvesta svoji re-volucionarnl tradiciji. Na kosriT cu so delegati izvolili nov ob-činski odbor, nadzoml odbor, delegate za skupščlno ZZB NOV mesta in druge. Za predsedni-ka je bil znova izvoljen Vla-dimir šenk—Gaber, za sekre-tarja pa Bogdan Javor.
Franci Strle