II „ Primorec “ izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane I po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr.; za i tuje drž. več poštni stroški. | „Soča“ z „Gosp. Listom" in „Primor-c e m“ stane na leto 5 gld. *20 kr. — Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici M. 9 Oglasi se plačujejo za tristopno petit -vrsto: enkrat... 8 kr. dvakrat . . 14 , trikrat... 18 „ večkrat po pogodbi. Vsa plačili vrše se naprej. — Posamične številke se prodajajo po 3 kr. Rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odg-ovorni urednik A. Gabršček. — Tiska „Goriška tiskarna" A. Gabršček (odgrovoren Josip Krmpotič). K položaju v Ljubljani. Ogledovanje po potresu poškodovanih hiš vrši se po sedmih uradnih komisijah ter se upa, da končajo delo v kratkem. Po dosedanjem komisijskem izreku moralo se bode podreti več hiš, mej katerimi je deželna bolnica na Dunajski cesti, zatem hiše: Vilharjeva, Go-rupova, Pogačnikova, Bartlova, Bučarjeva „Matice Slovenske" in še mnogo drugih, najmanj pa 20% vseh ljubljanskih hiš. — Stalni odsek obč. sveta ljubljanskega ima vsak večer sejo. Ustanovil se je v Ljubljani pomožni meščanski komite, kateremu je na čelu dvorni svetnik dr. Račič. — V kuhinji za silo v Trnovem skuhajo na dan 2500 obedov, katere na petih mestih delijo. Hrana je dobra. — Postavljanje barak gre hitro od rok ter so jako pripravne. Ljudstvo se kar trga za iste. — Mimsterstvo notranjih poslov je poslalo zopet dva inžinirja v Ljubljano. — Dunajski geolog prof. Sues preiskuje ves potresni svet na Kranjskem ter je kon-statoval, da se svet za Šmartno goro ni podal in sesedel. — Minister notranjih poslov marki Bacquehem pripeljal se je v soboto zjutraj v Ljubljano, da se osebno prepriča o škodi, katero je mestu priredil potres. Minister si je natančno ogledal vse mesto, obiskal vse javne in mnogo privatnih poslopij in opetovano izrekel, da ni mislil, da je potres pro-uzročil toliko škode. Z opoludanskim vlakom se je odpeljal zopet na Dunaj. — Mestni svet ljubljanski je imel 22. t. m. sejo, v kateri je razpravljal, kako pomoči Ljubljani. Mej ostalimi predlagala se je ustanovitev mestne stavbinske banke, katera naj bi razpolagala s prispelimi denarji. Ta banka bi bila podrejena občinskemu svetu; ž njo bi upravljalo ravnateljstvo izvoljeno v obč. svetovalstvu. V tem zmislu je bilo predlagano: 1. Da se popravijo po potresu provzročene škode ustanovi se mestna stavbinska banka. 2. Imenuje se provizoričen direktorij, ki naj se posvetuje o organizaciji ter naj v 8 dneh predloži pravila mestnemu svetu v odobrenje. 3. Magistratu se naroča, da povabi v direktorij člane ljubljanskih hipotekarnih kreditnih zavodov. Obč. svet. Hribar je omenjal, da bi v tako važni zadevi kazalo sklicati enketo in še le na temelju njenih sklepov naj se store nadaljni koraki glede ustanovitve banke. Predlog Hribarjev bil je soglasno vzprejet. Obč. svet. II ribar stavil je zatem sledeči nujni predlog: 1. Da se omogoči vzpostaviti vsled potresa skoro popolnoma razdejano deželno stolno meto Ljubljano, naprosi se visoka c. kr. deželna vlada, da izposluje 25 letno davčno osvobojenje za nova in vsa čez polovico prezidana poslopja, ki se zidajo od 1. maja letos do 31. decembra 189t). leta. 2. Gospodu županu se naroča, da ta sklep neutegoma naznani c. kr. deželnemu predsedstvu. Vtemeljuje svoj predlog, naglašal je predlagatelj, da mora država mestu našemu priti na pomoč, drugače premnogi obnemo-rejo pod težo bremen. Obč. svet. Ravnihar nasvetuje, naj se deluje na to, da bi se 15% popust od hišnega davka, ki je namenjen za popravo hiš, zvišal v sedanjih tužnih razmerah na 50%. Po nasvetu obč. svet. G o g o 1 e odstopila sta se oba predloga pravnemu odseku s pristavkom, da je tudi za pobiranje davka izposlovati olajšav. V seji dne 27. aprila je bil sprejet sledeči predlog svetovalca Murnika: Sestavijo naj se po vseh mestnih župnijah župnijski odbori, obstoječi iz župnika, kaplana, okrajnega predstojnika in pet župljanov, katere naprosi magistrat. Ta odbor bi imel namen, sestaviti kolikor mogoče natančen kataster podpore vrednih rodbin in posameznikov ter ga predložiti osrednjemu odboru, kateri naj se sestavi iz župana in štirih Članov občinskega sveta, dveh članov mestnega magistrata, jednega poslanca odseka za uboge, jednega odposlanca kranjske hranilnice in iz načelnikov župnijskih odborov. G. kr. deželna vlada se povabi, da v ta odbor pošlje svojega odposlanca. Osrednji odbor naj bi dovoljeval podpore, katere bi razdeljeval mestni magistrat. — Lepa hiša banke „S 1 a v i j e“ v Ljubljani je zelo trpela; silno je poškodovana. Vkljub temu je Ljubljana dobila od „S 1 a-v i j e“ tudi denarno podporo. — V G o r i c o je prišlo v ponedeljek 24 Uršulink. Njih samostan v Ljubljani je tako razdejan, da ne morejo vač prebivati tamkaj. Dokler ne dobe v Ljubljani zopet varnega zavetišča, ostanejo v Gorici. — Topničarski bateriji pridete iz Ljubljane v Gorico, ker je njih vojašnica silno poškodovana. — N o v s u n e k. Po veččasnem po-sledku se je v ponedeljek popoldne okolu pete ure ^ primeril nov sunek. Bil je precej močan. Škode ni sicer napravil nikake, pač pa je zbegal zopet ljudij, ki so se bili zadnje dni nekoliko pomirili. K darilom, izkazanim že v današnji prilogi „Primorca", prinašamo še sledeče glav-nejše prispevke za ponesrečno Ljubljano: Fran Kalister v Trstu 2000 gld., nadvojvo-dinja Adelgunda, vojvodinja Modenska 300 gld., goriška zastavljalnica in združena hranilnica 1000 gld., ljubljanski knezoškof za popravo po potresu poškodovanih cerkvd na Kranjskem 500 gld., nadvojvoda Karol Ludo-vik 600 gld., bratje Guttmann na Dunaju 3000 gld., tvrdka Schroller sin na Dunaju 1000 gld., pomožni komite na Dunaju je nabral že 32.386, „Neue frei Presse* 11.673 gld., poljski klub 800 gld., hranilnica v Oberhol-lebrunnu 1000 gld., občinski svet v Černo-vicah 50 ) gld., občinski svet v Gradci 1000 gld., kartel avstrijskih producentov železa 5000 gld., hrvaška eskompna banka 500 gld., mariborski knezoškof 100 gld., marib. duhovniki 340 gld., tržaški škof dr. Glavina 100 gld., bančna tvrdka J. G. Mayer nabrala 1000 gld., nadvojvoda Salvator in soproga nad vojvodinja Blanka v Zagrebu 100 gld., baronica Schlechta na Dunaju 100 gld., odvetnik dr. Ivan Rudolf v Konjicah nabral 345 gld., posojilnica v Ribnici 250, tovarnar Dambock na Dunaju 200 gld., dr. Ignacij Kotnik v Tolminu 100 gld., tovarna Lienhard v Wolfs-bergu 100 gld., privatni učitelj Mlakar na Dunaju nabral 1530 gld., mestni svet Kladno na Češkem 100 gld., pekarski mojster Gruber v Opatiji 100 gld., mesto Nimburg 100 gld., hranilno in posojilno društvo v Ptuji 200 gld., upravni svet banke „Slavije" nabral j 150 gld., mesto Varaždin 200 gld., deželni odbor predarlski 200 gld.,Tolminci in uradniki 102 gld., občna založna v Roudnici 100 gld., prva hrvaška štedionica v Zagrebu 1000 gld., tvrdka Frank & Sobne v Linču 200 gld., trgovski prijatelji J. G. Mayera v Ljubljani 1000 gld., mestni svet Kutnogorski 100 gld., lekarnar Piccoli v Ljubljani 100 gld., „Živno-stenska banka v Pragi" 500 gld., rodbina Dolschein v Postojini 100 gld., prva češko-moravska tovarna za stroje v Pragi 200 gld., občanska založna v Karlinu 200 gld., grof Rothkirch v Gradci 100 gld., prebivalci penzije „Quisisana“ v Opatiji 252 gld., baron Zirheimb v Mariboru 100 gld., „Wiener Lombard- und Escomptebank 500 gld., trgovec A. Gnezda v Zagrebu, nabral je 1120 gld. Stolni kapitel v Djakovem 100 gld. — „Osservatore Triestino" je izkazal 1577 gld. — Dr. Josip Scheiner v Pragi poslal 800 gld. kot čisti dobiček koncerta praškega Sokola. — Slavjansko blagotvoriteljno občestvo v Petrogradu prvi prispevek 389 gld. 60 kr. Tudi veliko število druzih dobrotnikov s prispevki izpod 100 gld. je izkazalo svoje usmiljenje do ponesrečenih bratov v Ljubljani. Ker nam prostor lista ne dovoljuje vse prispevke natančno prinašati, opozarjamo na „Slovenski Narod", ki iste dnevoma in po vrsti priobčuje. Isto tako razna društva na Slovenskem in Hrvaškem in drugod, kakor tudi gledišča zunaj Avstrije, prizadevajo si pomoči Ljubljani z raznimi veselicami. Celo v Benetkah nabirajo radodarne doneske. — Pomožni komite na Dunaju je izdal naslednji oklic, kateri so priobčili tudi vsi dunajski listi: „Nepopisno gorje je zadelo kranjsko stolno mesto in njega okolico. Na velikonočno nedeljo, na dan miru in osrečujoče obljube za vse civilizovano človeštvo, so silni zemeljski sunki pretresli nesrečno Ljubljano do njenih temeljev in od tedaj se tla v tem nesrečnem mestu še niso pomirila. Nastala škoda znaša mnogo milijonov. Bede v Ljubljani ni moči popisati. Nje velikost se razvidi še najbolje iz tega, da je skoro ni hiše v nesrečnem mestu, ki bi ne bila resno poškodovana, in da danes, polnih deset dnij po potresu, ne more še devet desetink vsega prebivastva v svoja stanovanja. Ljubljansko prebivalstvo prebiva na prostem, izpostavljeno vsem vremenskim nezgodam, v šotorih in v lesenih barakah, v vozovih in pod milim nebom. Položaj je toliko srahovitejši, ker bodo zlasti revnejši, na mesto navezani sloji najbrž še dolgo časa ostali brez krova in ognjišča. Misel na bedo, kateri so izpostavljene zlasti ženske, otroci in starčki v kranjskem stolnem mestu, mora pretresti vsako človeški čuteče srce. Velikost nastale nesreče opravičuje podpisani komite, da apeluje na dunajsko prebivalstvo in njega dokazano dobrosrčnost. Ljubljana je potrebna pomoči, hitre in izdatne pomoči. Avstrija je vajena, da pri vsaki priliki, kadar izredna velikost in intenzivnost kake nezgode stavlja izredne zahteve na jedno-miselnost, človekoljubje in složnost prebivalstva, vidi državno stolno mesto kot svetel vzgled delovati, naj bi Dunaj tudi v tem tako silno žalostnem slučaji novič dokazal svojo dobrodelnost. Pot je pokazal prvi dobrotnik v državi, Njega Veličanstvo naš svetli cesar z nikdar pojemajočo dobrotlji- vostjo in milostjo, s pravo cesarsko radodarnostjo. Zato se podpisani komite obrača zaupno na dunajsko prebivalstvo z nujno in iskreno prošnjo: Pomozi siromašni Ljubljani in okrožajočim jo, tako silno zadetim občinam. Podpisani pomožni komite prosi torej prispevkov in je pripravljen, vzprejemati milodare, ter hvaležno oddajati v njih namen. Milodari naj se izroče ali uredništvom časopisov, kateri so ta oklic priobčili, ali nižje - avstrijski eskomptni banki (Freiung št. 8) ali pomožnemu komiteju za Ljubljano (lokal restavracija „zur goldenen Kugel“, I. okraj Am Hpf št. 1, mezanin). Imena darovalcev in darovane svote se bodo razglašale v listih. Na Dunaji, 23. aprila 1895. Dunajski pomožni komite za Ljubljano in okolico: Tajni svetnik dr. Karl grof H o-henvvart, načelnik, tajni svetnik Ivan grof Harrach in tajni svetnik Josip baron Schwe-gel, načelnikova namestnika, Edvard Albert, Karl knez Auersperg, Ervin grof Auersperg, M. vitez Borkenau, Emil Bertć, Leonhard Bouchal, Ivan baron Ghlumecky, Karl grof Ghorinskj, Anton Czižek, Julij Deininger, Ludovik Dimitz, Nikolaj Dumba, Avgust Endlicher, dr. Andrej Ferjančič, Anton Globočnik pl. Sorodolski, dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, Prokop Grasselli, Ivan Gregorič, dr. Rajko Grubi, Gustav Habit, dr. Alojzij Homan, Fran Jančar, dr. Vatroslav Jagič, Karl Klun, Fran Kraus, Josip Kušar, J. Mlakar, Friderik baron Leitenberger, Anton Lercher, Ivan Lužar, vitez Mauthner, Vincencij vitez Miller - Aichholz, dr. G. Marschall, Adolf Muhr, Edvard pl. Mollenbruck - Musil, Feliks Nitsch, Anton grof Pace, Henrik Penn, V. Pfeifer, dr. Miroslav Ploj, o. Alojzij Pollak, Benjamin baron Possaner, Fr. Povše, dr. A. Primožič, Jakob Pukl, Fr. Robič, dr. Viktor Russ, dr. Otto Schack, Julij Schmid, Filip vitez Schoeller, Rudolf Schneider, Edvard pl. Schrey, dr. K. Seshun, Jos. Sturm, Alojzij Šubic, Fr. Šuklje, Jos. Stritar, Theodor vitez Taussig, Anton Tschop, Alb. Tuschck, dr. Ed. Urbantschitsch, dr. Viktor Urban-tschitsch, Fr. Višnikar, Ernst knez Windisch-graetz, Hugon knez Windischgraetz, Robert knez Windischgraetz, J. AVinternitz. — Milodari naj se z ozirom na sklepe, storjene v zadnji seji obč. sveta ljubljanskega in z ozirom na to, da je kolikor moči osredotočiti pomočno akcijo, pošiljajo ako možno naravnost mestnemu magistratu, kateri jih potem objavlja v listih. Mestni magistrat pozna najbolje tiste, ki so pomoči nujno potrebni in je torej najbolj sposoben prav in koristno obrniti milodare ljudoljubnih darovalcev. * * * C. kr. geološki zavod na Dunaji prosi, da objavimo nastopni oklic: Za splošno in znanstveno preiskovanje velikega potresa 14. m. m., kateri je zadel zlasti južnovzhodni del planin in Kras, kateri se je pa več ali manj čutil skoraj po vseh deželah naše države, potreba je od vseh krajev natančnih poročil. — Slavno občinstvo se tedaj prosi, naj bi direkciji omenjenega zavoda (Dunaj, 3. Rasumoffsky Gasse št. 23.) odgovorilo na sledeča vprašanja: 1. Kateri dan se je čutil potres? 2. Ob kateri uri? (ako mogoče minuti, sekundi). 3. Kateri razloček je mej krajevnim časom in onim najbližnje brzojavne postaje? 4. Natančno krajevno določilo (občina, kraj, lega prosta, ali v poslopjih, katero nadstropje). 5. Na kaki zemlji stoji kraj (skalovita — peščena). 6. Koliko sunčev se je čutilo in v kakih presledkih? 7. Kako se je zibalo? (sunec od spodaj, kratki sunec od strani, počasno valovito zibanje). 8. Od katere strani je prišel potres? 9. Koliko časa so trajali sunci? 10. Nasledki potresa? 11. — Ali se je slišal kak ropot, (gromenje, škripanje, pok, rožlianje)? Kdaj se je Slišal ropot, pred ali po potresu? 13. Ali so se opažale kake druge prikazni? 14. Ali so se pred in po glavnem potresu opažali slabejši sunki ? Pomagajmo Ljubljani! Prvi dve zbirki darov v naši tiskarni 314 gld. in 125 gld. 70 kr., skupaj 439 gld. 70 kr. smo že oddali na pristojno mesto. — Evo tretjo zbirko : Gosp. Konjedic Andrej, velep. in gld. žup. v Plavah 10,— Ušaj Mar. in Tomasin Mar., služabnici 5.— Marzidovšek Rade, c. kr. voj. kapel 5.— n Brajnik Alojzij pri Barki . 1.— Učenci slov. kmet. šole v G. 2-50 » Seppenhofer Luigi star. v G. 5--S- n Pignatari Ivan, podžup. v Črničah 5.— n Keršič Štefan v G. ... 5.— yj Rojic Ivan v G L— n Badalič Iv., mizar . . . L— v Cigoj Fran, strojar . . . 0.50 v Glščič Fran, strojar . . . 0.50 G.čna A-tta M L— Gospa Seppenhofer Eliza mesto vstopnine k „Sokolovi* ve- selici L— Gosp. J. K-č mesto vstopnine „So- kolovi* veselici 0.50 v Štrancar Josip, kapelan v Kamnjah 12.— T Štrancar Josipi na v Kam- njah 2.— n Štrancar Krista v Kamnjah L— Anton Berbuč iz Sela . . 1.50 » Županstvo v Črničah . . 100.— n Strnad Fran, naduč. v Cr- ničah 10.— n Od dohodka „Sokolove* ve- selice Občina Podgora ... 70 Občina Pevma .' . . .50 Oddelek Št. Maver . . 25 Oddelek Podsabotin . . 25 70.— Skupaj Dalje je darovalo vseh 24 starašin vsak po 1 gld. kateri prijemajo kot nagrado pri pregledovanju letnih ra- 170.— čunov 24.— v Al. Fogar izPevme daroval 50.— it And. Kocjančič iz Podgore 9,— it J. Fonzari iz Št. Mavra . 5.— Od drugod z Goriškega So poslali naravnost : Županstvo Št. Peter pri Gorici 100 gld. — „Goriška ljudska posojilnica" vsled sklepa ravnateljske seje v ponedeljek 100 gld. — Županstvo Medana 100 gld. — Tržani in uradniki v Tolminu 100 gld. — Županstvo v Rihembergu 100 gld. Županstvo Šempas 100 gld. Slovenska Lizbona. In zdaj so se zaklela še nebesa, Slovenec, zoper tebe siromaka; Pod tabo zemlja maje se in stresa; Kam beži ? Groza, strah povsod te čaka; Strop poka, stene rušijo se koči, Kje išči si zavetja v pozni noči? „Vstanite, hitro, hitro, stari oče! Na ramo bolno mater, mož, zadeni; Pod milo nebo iz nesrečne koče! Vratu se, dete, mojega okleni!" •— „„Strah! sodni dan, kaj ne da, mati!““ „Oj tiho, nič pri meni ni se bati". — V veselem tem, velikonočnem časi, Ko vse mladi, življenja se raduje, Tod po deželi jok in stok se glasi, Brez milosti nesreča gospoduje; Slovenec nima sreče; blagoslova Nebo na dela ne rosi njegova. Ljubljana, prej po svetu malo znana, Imenovana redko med narodi! Zdaj, opustošena in razdejana, Zaslula boš povsod po ti nezgodi, Lizbono bodo te slovensko zvali, Rodovi pozni še te milovali. Pod milim nebom se bero ti maše, Nemilim nebom! vse klečč zdihuje: Nebeški oče, sliši prošnje naše, Ukaži zemlji ti, da naj miruje; Nikar nas ne pogubi v jezi svoji, Moči razsajajoče upokoji! Kar rodoljubje v letih je nabralo, Veselje in ponos slovenski duši; Kar tujca je oko občudovalo, Vse ena noč nevsmiljeno razruši! Od konca treba bo začeti z nova, Brez mere truda, sreča negotova! Od juga lastovka je priletela, — Otožno obletava mesto znano; Kjer mirno gnezdo svoje je imela, Podrto, pusto vse in razdejano! Od tod, kjer se nesreča naselila V kraj srečneji neso jo lahka krila. Glas gre po zemlji: Bratje, pomagajte! Vsi enega očeta smo sinovi; Odprite srca in roke in dajte! Sad dober blagi obrode darovi; Hitite lajšat vsi nesrečo grozno, Na pomoč, bratje, da ne bo prepozno! Jos. Stritar. Goriške novice. Imenovanja. — Dosedanji pristav okraj ■ nega sodišča v Ajdovščini (prideljen k go-riškemu) g. dr. Henrik T u m a je imenovan pristavom pri c. kr. okrožnemu sodišču v Gorici; sodni pristav v Tolminu dr. Hugo Pangrazi je premeščen na mesto Tumovo; dr. Valentin Isopp je imenovan pristavom pri okrajnem sodišču v Tolminu. Novi krajni poveljnik (Platzcom-mandant) na mesto g. Caučig-a pl. Kras-nidol je major g. Maks pl. G h a 1 a m p o. Tržaški škof premil, g. dr. Glavina je bil zadnje dni preteklega tedna v posetih pri našem prezv. knezonadškofu. Zdi se torej, da je okreval od svoje bolezni. Zrelost porotnikov. — Naši ljubeznivi laški sosedje so vedno trdili, da naši posestniki niso še zreli za častno porotniško nalogo. — Ali kaj se je pokazalo zadnje dni? V soboto je bila čisto slovenska porotna klop in porotniki so lepo in gladko rešili svojo nalogo. V ponedeljek pa so sedeli laški razumniki, med njimi cel6 baroni, — in ti niso znali, kaj jim je početi, dasi jih je predsednik veliko natančneje poučil nego v soboto Slovence. V posvetovalnico k njim je moral iti predsednik z drž. pravdnikom, zagovornikom in zapisnikarjem, da jih je poučil. Ali vkljub temu so jedno mislili, drugo pa povedali; to je: hoteli so Val as obsoditi, a so to povedali tako, da so jo oprostili. Morali so se zopet vrniti v posvetovalnico, da so premenili izrek. — Zategadel naj naši Lahi lepo sami za se ohranijo nauke o „zrelosti porotnikov11. Število porotnikov. — Svoje poročilo o letnem imeniku za 1. 1895. moramo nekoliko popraviti. — Vseh porotnikov je 344; med temi je 1(13 Slovencev, 175 Italijanov in G Nemcev. — Namestnikov v Gorici je 54, med temi le 7 Slovencev; drugi so Italijani ali pa „pol tič pol miši*. — Opozarjamo slovenska županstva, da vedno natančno spisujejo prvotne imenike, ker od teli je največ zavisen konečni uspeh. Opozarjamo pa tudi to, da okrožno sodišče je dolžno, poslati vsaki občini letni imenik porotnikov, česar doslej ni delalo, — morebiti zato, ker ga je dalo tiskat vedno le v laškem jeziku. — Občine naj pa zahtevajo ta imenik ! Naravno, da bo moral biti bolje sestavljen in sicer v obeh jezikih. Ni pa potreben dvojen strošek, ker se lahko drugače zadosti načelu enakopravnosti in pravice. — Čudno je, da je letos med porotniki tudi neki G a 1 a s s i, ki je italijanski podanik! Še le v ponedeljek pri obravnavi je prišlo to na dan. Ali Galassi je razodel da: municipij hoče, da je on — avstrijski podanik. Zakaj? Da imajo en glas več na razpolago! Skrajna predrznost. — Učerašnji „Gor-riere* drzne se kritikovati izrek slovenskih porotnikov od pretekle sobote in obljubuje, da bo še govoril o tem, da dokaže, kako dobra je bila dosedanja navada pri sestavljanju porotne klopi. — Naj bo le govoril, kolikor mu drago, a uverjeni smo, da židovska drevesa ne bodo rasla v nebesa. Tudi zagrizenci okrog tega lista se bodo morali sprijazniti z mislijo, da Slovenci imamo v deželi veliko večino in da se ne bomo dali več poniževati pred laško manjšino ! Posebni naročniki „Primorca" dob<§ tudi obširno „Prilogo*, ki je bila tiskana že v p e t e k in je bila priložena „Soči* ; to pa vsled obširnih poročil o potresu. Vse, kar je tam tiskano, velja torej za čas do 2G. aprila. Nov urnik na naših železnicah je prišel v veljavo z današnjim dnem. — V naši tiskarni izide popravljen znani lepak, kateri razpošljemo brezplačno. Za predelsko železnico. — Deputacija, o kateri smo govorili v zadnji „Soči11, se predstavi jutri presv. cesarju, proseča ga za milostno naklonjenost tej zelo potrebni in koristni železnici. — Ta deputacija se predstavi tudi ministrom. — Nekoliko dnij pozneje pride na Dunaj deputacija s Koroškega in Solnograškaga. Suahell v Gorici, — Pri Dreherju kažejo 20 Suahelov, poldivjih Afrikancev iz Zanzibarja. Ustopnina I. vrste je 50 kr., II. v. pa 30 kr. Vojaki in dijaki plačajo polovico. V „Goriški Čitalnici" bo v nedeljo ob 6. zvečer velika predstava v korist nesrečnim bratom v Ljubljani. Gosp. Klavžar bo deklamoval Stritarjevo „Slovanska Lizbona" ; g.čna Hafnerjeva bo pela dva samospeva; ponavljala se bo „Sneguljčica". Ustopnina 1 krono za osebo. — Besede k spevoigri izidejo v novi izdaji, v kateri bodo tudi vse deklamacije. Cena iztisu 10 kr. — Od petka dalje bo na prodaj v naši tiskarni. Porotniki. — 25. m. m. se je vršila kratka razprava proti 53 - letnemu sklepcu Jož. Mlekužu iz Kala pri Bolcu zaradi tega, ker je zapeljal ne še 14 let staro deklico, ki je potem postala celo mati. — Obravnava je bila tajna iz umevnih razlogov. Porotniki so soglasno potrdili zločin in sodišče je Mlekuža obsodilo na 14 mesečni zapor. — Med porotniki sta ostala le d v a Slovenca, ker je laški uradni zagovornik odklanjal vse Slovence. To nam je najboljši dokaz, da si morajo izbirati slov. obtoženci slovenske zagovornike. — 26. nt. m. je na zatožni klopi iz jednakega razloga Lah V i s i n t i n iz Korone. Tega naj so le sodili njegovi rojaki, ker to je pravično ! Ali tudi Slovence bi morali soditi le Slovenci! Dobil je 18 mesecev ječe. V soboto se je vršila prva slovenska porotna obravnava proti 22-letni Frančiški Pajner iz Porezna pri Podbrdu. Obdolžena je bila, da je v noči 24. januarja zažgala hlev Mar. ud. Torkarjev e, katera ji je prevzela ljubimca Matija Kovača. Kaj več o tem v prihodnji „Soči". —Sodnemu dvoru je predsedoval svetnik Flegar; sodnika sta bila svetnika S c h m a r d a in Giron-coli; drž. pravdništvo je zastopal dr. S a n-z i n ; zapisnikar avskultant Devetak; zagovornik dr. Stanič. — Ker je zagovornik odklanjal Italijane, ostali so na porotni klopi sami Slovenci. Vsled tega je dr. Stanič zahteval, naj se vsa obravnava vrši izključno v slovenskem jeziku. Sodni dvor je ustregel tej zahtevi; ali tolmača, pravi, mora pridržati, ker se nahajata med spisi tudi jeden nemški in jeden laški zapisnik, katera bo treba prevesti v slovenščino. Tudi obtožnica je 1 a š k a, ki se prečita najprej, potem pa slovenski prevod. To se je tudi zgodilo. Razun obtožnice je bilo dalje vse slovensko do uprašanja, katero se je stavilo porotnikom. To je bilo najprej laško, potem še le slovensko. Umeje se, da so porotniki odgovorili le na slovensko uprašanje s 7 glasovi ne in s 5 da. Pajner je bila torej oproščena. Razsodba je bila tudi laška in še le potem slovenska. To je zakrivilo državno pravdništvo, ki se noče poboljšati. Cel6 Slovence pred slovensko poroto toži v laškem jeziku. O tem bo še te dni govora na Dunaju! V ponedeljek je sedela na zatožni klopi 27 - letna V a 1 a s iz Strmca na Predelu radi detomora. Zagovarjal jo je dr. Graziadio L u z z a 11 o, ki je pa tudi ni mogel rešiti obsodbe. Stariši so poslali pooblastilo dr. Staniču, a Valas je ostala pri L u z z a 11 u. To pa nikakor ne po svoji volji, kar trdimo brezpogojno. O svojem času utegnemo razkriti borbo, ki se je vršila v namen, da bi tudi v ponedeljek ne bilo slovenske obravnave. — Valas je dobila 4 leta težke ječe. Na Vogerskcm je bil v nedeljo javni ples, ki tudi ni minul brez pretepa. Mladeniči z Vogerskega, Renč in Prvačine so uzročili velik nered in naposled pretep. Orož- niki so zaprli štiri najhujše razsajalce. — Mladina v goriški okolici nam dela v vsakem pogledu le sramoto; da bi jo začeli že zbirati v društva in vzgajati jo za vse, kar je lepo in blago, te naloge ne mara nikdo prevzeti. Župani, duhovniki, učitelji, združite se in zbirajte poleg sebe mladino; zabranite vse javne plese in — ako je že ples tako neizogiben za sedanji čas — prirejajte jim ga pod svojim nadzorstvom! Šempas, 28. aprila. Danes je prvič zborovalo sedanje starešinstvo. Sloga, ki se je spočela pri volitvi županstva, se je danes utrdila. Razen rednih opravil je starešinstvo storilo dva znamenita sklepa. Za Ljubljano in okolico, poškodovano po potresu, je določilo 100 gld.; drugič osnovalo je krajno policijo. Oba sklepa sta bila sklenjena enoglasno, potem ko jih je več starešin zgovorno in uneto zagovarjalo. Poseben oddelek policije pod vodstvom odličnega starešina bo skrbel za red in mir okoli cerkve ob času cerkvenih opravil. Iz Dornberga nam poročajo, da se je tam porušilo strešje hiše Jerneja Brankoviča. Hiša je bila slabo zidana in vsled potresa precej poškodovana. Strela je ubila v soboto nekega posestnika v Dolu nad Ajdovščino. V Tolminu bo jutri uradna učiteljska konferenca, popoldne pa bo volitev dveh učiteljskih zastopnikov v okrajni šolski svet. — Nadejamo se, da učiteljstvo na Tolminskem ohrani tudi pri tej priliki popolno nezavisnost, da se ubrani škodljivih uplivov ali celo pritiskov, ki bi ponižali tamošnje učiteljstvo pred vsem slovenskim svetom. — Pravična reč je zmagala proti kvarljivcem, ki so zaslužili, da bi jih bili postavili na zatožno klop. Zato je pa toliko bolj potrebno, da učiteljstvo pribori pravični reči popolno zmago. — Dosedanja zastopnika sta izborno vršila dolžnosti pravih učiteljskih zagovornikov, a prav zato sta nalčtela na nečuven odpor od stranij, ki hote le slepo pokr-Ščino, ne marajo pa značajnega učiteljstva. Zato je vsakega učitelja dolžnost, da jima izkaže zaupanje z zopetno izvolitvijo v okrajni šolski svet. Tržne cene. - K a v a Santos gld. 150, 152 do 156 Sandomingo gld. 168, Java 168, Cejlon gld. 188, Moka 195. Sladkor 29 do 2972, Špeh 52 do 60, petrolij v sodu 207», v zaboju 6 20 maslo surovo gld. 85, kuhano 70. Moka: št. 0 gld. 13.30, I. 12-50, II. 12 ~, III. 11.50, IV. 11.20, V. 10.90, VI. 9.90, VII, — VIII. — Otrobi debele gld. 5.30, drobne 4.80 Turšiča navadna gld. 7.60 do 8.20, Oves gld. 7.50. Bedarije. — „Corriere* je na-tveznil svojim čitateljem, da vsi Slovenci v Gorici plačujemo le okoli 2000 gld. v občinske blagajnice, dočim meščani (a kdo so to, Slovenci ne ?) plačajo le pasjega davka okoli 2500 gld. — „Corriere" mora imeti svoje čitatelje za neumnejše živali od tistih psov, ker drugače, bi se ne predrzni), natvezati jim take oslarije. — Ne pade nam na um, da bi pobijali s številkami take neumnosti. Rečemo le toliko, da bi goriški Lahi ne le ne mogli plačevati davkov, toliko manj za pse, marveč bi niti suhe polente ne imeli, da bi za pelagro pomirali, ako bi ne bilo slovenskih grošev. — Kdo pa plačuje užitninski davek, ako ne po večini Slovenci?! Skrajna predrznost! — Kar počenja „Corriere", to je že nečuveno! 23. m. m. je izkazal 769 gld. 50 kr. darov, katere so razni dobrotniki izročili na magistratu za Ljubljano. Na to pravi „Corriere" : „II podesta 1’ ha detto ed e vero, che la razza italiana deve alla sua antica civilta 1’abitudine a questi movimenti umanitari...". Uprašamo „Corrierove" rod - oslove, od kdaj so naslednji dobrotniki „italijanskega rodu", da so torej deležni tiste starodavne latiske svoj-stvenosti: Bolko Anton, dal 10 gld., dr. Levi Ang. 20 gld., Uršulinski samostan 40 gld., pl. Ilalupka Maks 10 gld., Leban Mih. 50 kr., Košar Franc 2 gld., dr. Kerševan Mart. 3 gld., dr. Fratnik Ern. 2 gld., Kiirner R. 3 gld., Moser Adolf 10 gld., dr. Seitz Edv. 50 gld., dr. Luzzato Aron 10 gld., baron Ritter Henrik 100 gld., Patscheider Jos. 3 gld., Suda Iv. 3 gld., Cej Miha 1 gld., Ober-winkler Jurij 1 gld., Gortz Maks 10 gld., Batistič Anton 10 gld., bratje Morpurgo 5 gld., rodbina Papež 3 gld.. Rabin Bolaffio 5 gld., tvrda Ritter 100 gld., stotnik Dobravec 1 gld., Kugelmajer Karol 1 gld., Lili Edv. 10 gld., Cibišnik Val. 1 gld., Leban Jak. 5 gld., Dčrfles Erm. 10 gld., Trampuš Jos. 5 gld., baronica Platzer 5, grofica pl. Valje 5 gld., Fischer Katar 10 gld., Schurrer in Schobert 18 gld,, dva Dorflesa 13 gld., baronica Rechbach 5 gld., mons. Pavisič 5 gld., predstojnica usmiljenih sester Lieb 20 gld. itd. itd. — Že ti darovalci so dali okoli 550 gld., a kdo njih je potomec one proslavljene »stirpe italica* ali »razza italiana*? — Marsikak dobrotnik je gotovo z nejevoljo vrgel ta drzni čifutski list v stran, ko je čital, da ga reklamuje zdaj za potomca latinske krvi. — Kar je dala laška kri, to je ubogo malo, kakor je sploh laške krvi v Gorici silno malo. — Zaradi tega pa naj bi raje «Corriere» in župan Venuti lepo molčala o «razzi italiani* ali o «stirpe italica*. Un bel tacer non nuoce! V drugem izkazu čitamo sledeče dobrotnike, ki gotovo niso italijanskega rodu: Rodbina Franz 10 gld., Jak. Bollaffio 5 gld., grof Degenfeld 15 gld., baronica Knobloch 10 gld., Bockslaff Oskar 15 gld., major Andrassy Jos. 5, grof BagUer 40 gld., vitez Bockmann Jurij 5 gld., bratje Bolaffio 20 gld., Lucijan Bolaffio 5 gld., grofica Sednicky 5 gld., grofica Sereny 5 gld., vitez Engel pl. Neunfelden 10 gld., Braunitzer Edv. 2 gld., Vulliemin Aleks 10 gld., pl. Kanotay Karol 10 gld., Petermandl Karla 2 gld., Pallik Fr. 2 gld., dr. Karol Vrečer 10 gld., Muller Amal. 10 gld., rodbina Guggenthal 25 gld., Kaus Ant. 4 gld., Kožnar Vaclav 5 gld., dr. Maurovič 15 gld., princesa Oetingen-WaI-lerstein 20 gld., dr. Grešič 3 gld., Janesch Iv. 1 gld., dr. Abram 5 gld., Gutman Adolf 5 gld., Maver Jak. 1-50, Kerševani Ign. 1 gld., Cej Andr. 2 gld., itd. itd. — Vsega je doslej došlo pri magistratu 1100 gld., a od te svote je nad 900 gld. od oseb, ki nikakor niso „razza latina". Največ so darovali Nemci in drugonarodniki, nekaj Slovenci a na «stirpe italica* pride tako neznaten del, da bi bilo pač bolje, molčati o njem. Lepaki. — 22. m. m. o poldne smo dali nalepit po goriških voglih lepake, ki so naznanili posebno izdajo „Primorca". Ali ob 2. pop. je bila polovica njih že p o-trgana. — Take lopovščine počenjajo v Gorici tudi „uomini pulliti", ne da se jim je česa bati. 26. m. m. smo nalepili lepake, ki so naznanjali izid 17. štev. „Soče". Ali že ob 7. uri so bili vsi potrgani od Gosposke ulice čez Travnik, v Raštelju in Starem trgu, pa tudi drugod. — Da lahonski pobalini in njih podpihovalci ne bi uživali predolgo svojega veselja, dali smo nalepit takoj nove lepake, da so jih bodli v oči. Kar se je zgodilo gornjim lepakom, ponovilo se je tudi z lepaki „Goriškega Sokola", s katerimi se je naznanjevala nedeljska veselica v korist ponesrečne Ljubljane. Jed-nega teh junakov je redarstvo že zabeležilo, kar pa ni njega zasluga. Pridejo na vrsto kmalu drugi člani goriške „avite collure", ki se pečajo s tako častno obrtnijo, karti smo jih že zasledili. Radodarni doneski. — Radi obilega gradiva objavimo le te - le: Za „S 1 o g i n e“ zavode je daroval preč. g. kurat Marko V a 1 e s 6 kron mesto venca na grob prijatelja č. g. V. Š t u b e 1 j n a. — Blagi pokojnik je pa zapustil v isti namen 40 gld. Bog povrni blagemu pokojniku! Potresa ni bilo. — Brezvestneži so plašili ljudi z novicami, da v sredo in četrtek po noči bodo zopet hudi potresi v Gorici. Mnogi so se res bali in bdeč Čakali — potres, a ni hotel priti. Kdor širi take govorice, je vreden ostre kazni. Preselitcr vojakov. — Kakor smo poročali že pred časom, se tukajšnji 7. lovski batalijon res preseli po velikih vajah v Bruck na Muri. — Dopolnilni okraj tega batali-jona je v Ljubljani. Drobiž. — 17. m. m. je prišel 6-letni Zej za Ražonarji pod neki voz in se precej poškodoval. — 19. m. m. se je utopila v malem koritu Brumat, ker ni bilo hitre pomoči. — 16. m. m. se je hotel obesiti 25-letni Battistig na neko drevo pri soškem mostu, ali utrgla se mu je vrv: ker so prihiteli ljudje, je pobegnil, ali na mostu mu je prišlo slabo, da se je zgrudil na tla. Prinesli so ga v njegovo stanovanje. — Laški javni ples v nedeljo se ni vršil radi slabega vremena; prenesli so ga na prihodnjo nedeljo, ako bo lepo vreme. — 19 m. m. je padel 6 V*-letni Ernest Morsut iz I. nadstropja hiše št. 15. na Št. peterski cesti; poškodoval se je hudo ; zdravnik ga je na treh krajih šival. — 21. m. m. je umrla 35-letna Bevi-laqua v Muši vsled strahu pri zadnjem potresu. — Tudi v Gorico je prišlo več Ljubljančanov, ker ne morejo doma dobiti stanovanja. — S 1. majem bodo na železnicah razne spremembe. Zato izdamo spet popravljen urnik, kateri razpošljemo brezplačno. — V Sežani so se zopet vršile volitve v 3. razredu; tudi pri tej je zmagala stranka bivšega župana g. R. M a h o r č i č a. — V Rihembergu bodo te dni obč. volitve; boj med obema strankama bo zelo hud. — Iz prisilne delavnice v Ljubljani je pobegnil 26-letni Jožef Tavčar iz Ivanjigrada pri Komnu. Porabil je zmešnjave ob potresu in zmuznil se na prosto. — Iz Gaberja pri Ajdovščini, 17. aprila. Na veliko soboto raznesel se je tužen glas, da je zjutraj ob 3. uri preminul tukašnji č. g. župnijski vikarij Vincenc Štubelj v 55. letu svoje starosti. Služboval je v Gaberji 6 let in 4 mesece, prišedši iz Podsabotina. Vsakogar je razžalostila ta novica in ni bilo v vasi neresnega očesa. Na Veliko noč in ponedeljek prihajali so trumoma ljudje od blizu in daleč kropit rajncega, saj je bil povsod spoštovan in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. bodi si priprosti ali izobraženci, ker sam je bil mož visoke naobrazbe in Slovan z dušo in telesom. Posebno se je trudil, da bi povzdignil čast božjo, kar priča nov krasen božji grob in druge olepšave v cerkvi, s čemur si je postavil trajen spomin, da se ga bodo hvaležno spominjali še pozni potomci v občini. V torek ob 10. uri je bil časten pogreb, dostojen možu, kakoršnega še ni videla vas. Vse, kar je moglo od blizu in daleč, je prišlo skazat rajncemu zadnjo čast. Pogreb je vodil č. g. dekan komenski z obilno asistenco. Vseh duhovnov je bilo nad 20 in ljudstva toliko, da je segal sprevod od cerkve do pokopališča, razšli, tolažeč se, da uživa nad zvezdami sad svojega truda. Njegov spomin bode vedno živel v hvaležnih srcih občanov. Naj počiva v miru! Kar ni bilo ljudstvo že tako vznemirjeno zavoljo prezgodnje smrti svojega ljubljenega dušnega pastirja, ga je zbegal potres, ki je bil v nedeljo, še bolj. Ob 11 V2 zvečer bila je skoro cela vas po koncu, ker bati se je bilo hujših sunkov; nekoji so se tako prestrašili, da še sedaj niso na mestu. Škode ni bilo, le tje in sem je padla malta od stropa. Premestitev poštnega urada. — O svojem času smo poročali, da se preseli poštni urad iz Dolenje Trebuše na S 1 a p že s 1. aprilom. Ker so priprave, zakasnele, se to zgodi še le s 1. majem. — Ta poštni urad bo ime! vsakdanjo zvezo proti Tolminu in Cerknu. Gad pičil je v soboto 71-lelnega Jož. Frančeškina v Kostanjevici na Krasu in sicer v desni mezinec. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico. Dinamit.. Gosp. Jožef Kranjec iz Drež-nice pri Kobaridu je našel nekaj smodki zel6 podobnega. Vzel je nožič, da se prepriča, kaj je to. Ali ko je zarezal, nastal je velik pok in Kranjcu je zdrobilo štiri prste. Bil je dinamit. S Tolminskega. — Prav je, da je začelo novo sadjarsko društvo pridno delovati. Začetek je vsak težak, zato ne sme se pričakovati posebnega zanimanja. Od uspehov je zavisno zanimanje. Naši kmetje se držijo gesla: „Roka roko umije." Ce kak krajcar dajo, hočejo imeti od njega tudi užitek. Zato svetujemo novemu društvu, da prej ko prej uredi drevesnico ter ponudi priložnost nevednim kmetom, da se prepričajo, kako koristno je to društvo. Dasi v začetku ni velike udov, vendar je treba naprej vstrajno stopati, in v nekaterih letih smemo upati, da so izdatno pomnoži število udov. Posamezni udje odbora so več ali manj praktični možje in s sadjarstvu izkušeni, zato lehko marsikaj dobrega svetujejo. Da pojde stvar naprej, naj blagovoli slavni odbor vsak korak objaviti v „Soči", kajti le tako se ogrejejo mrzla srca. S Pečine. — Dne 19. apr. oglasili so zvonovi žalostno novico, da je naš dušni pastir po noči nagloma umrl. Že več let je bolehal in polagoma hiral. V zadnjem času lotila se ga je vodenica, ki je končala s srčno kapjo. V sredo je še služil sv. mašo in popo -ludne je šel celo v četrt ure oddaljen gojzd, ali komaj je prilezel domov. V petek zjutraj našli so ga mrtvega v postelji. Dne 22. apr. je bil slovesen pogreb. Vodil ga je cerkljanski dekan. Prepoved je imel preč. g. župnik Ign. Valentinčič. Gospodov je prišlo sedem. Domači pevci so mu zapeli nagrobnico. Rajni gospod Andrej je bil odkrit značaj. Kar je imel v srcu, to je bilo v ustih. Dasi ni bil tako srečen, da bi na zadnjo uro prejel skrivnostno tolažilo sv. zakramentov, vendar upamo, da mu je Bog usmiljen, ker pa pred kratkim dvakrat opravil sv. spoved. Svetila mu večna luč! Sami smo krivi. — Št. 3.— Iz Trsta: „Neki tržaški Slovenec iz odlične rodbine (ime še zamolčimo) je poročil neko dražestno Goričanko, ki sicer prav lepo govori slovenski, a domači jezik v hiši je italijanski. — Ker mlada gospa nima starišev in še ni polnoletna, ji je sodišče postavilo varuha — odličnega Slovenca v Gorici. Ali naš tržaški odličnjak je protestoval proti temu in prosil, naj sodišče imenuje varuhom — dr. Venu t i j a, župana goriškega in znanega nasprotnika Slovencev. Tej želji je sodišče ustreglo z velikim veseljem. — Ako tako delajo slovenski „odličnjaki", kako hočemo zahtevati od priprostoga ljudstva, da se bo borilo za narodno enakopravnost ? Iz Dolca nam poročajo : „Naši trža-ni so priredili velik banket v slovo obče priljubljenemu novoimenovanemu in v Istro preloženemu davkarju g. Gregorju Šubicu. V Bolcu je služtboval kot priglednik 13 let; s svojim ljudomilim občevanjem, s svojim iskrenim rodoljubjem in sodelovanjem v vsestranski blagor in v čast lepega našega trga pod Rombonom si je pridobil srca vsega ljudstva. — Banketa se je udeležilo nad 50 slavilcev; nekateri „so prišli celo iz oddaljenih krajev, kakor preč. g. Fran. Kranjec iz Breginja, č. g. Simon Gregorčič iz Sedla, č. g. Val. Kragelj iz Trente itd.— Peli so domači pevci pod vodstvom marljivega učitelja g. Adolfa K o m a c a. Najpoprej je napil slavljencu g. Alojzij Sorč kot predsednik „Čitalnice", kateri je bil g. Š u b i c ves čas zvest član in požrtovalen odbornik. Potem mu je napil z dekan Ilovar kot predsednik podružnice sv. G. in M.; na to g. Jonko v imenu županstva in tudi tistih, ki se banketa niso mogli udeležiti, kajti slavljenec je vsem enako pri srcu. Gosp. Šubic se je vsem zahvalil za izkazovano mu odlikovanje in zatrjeval, da se težkim srcem loči od priljubljenih mu Bolčanov, med katerimi je živel toliko let. — Težkih src smo se ločili! Bog daj dobremu gospodu srečo, koderkoli bo hodil ! — Na njegovo mesto je prišel g. Sloka r-, kateremu želimo, da bi zvesto hodil po stopinjah svojega prednika. Potem bo gotovo zadovoljen z nami in mi ga bomo veseli*1. Društvene vesti. — V „G o r i š k i Č i t a 1 n i c i" je bil v soboto večer ples; udeležba je bila zadostna. — „Goriški Sokol" je priredil v nedeljo veselico v korist nesrečni Ljubljani. Kako daleč sega preziranje tega prekoristnega društva, pokazalo se je ta večer. Veselica je bila prirejena v korist Ljubljani, a naša go- spoda se je odlikovala tudi pri tej priliki s svojo odsotnostjo. Ali došli udeležniki so dali dohodka 113 gld., kar je za naše društvo pri nizki ustopnini že odlična svota. — Spored se je dovršil dosti dobro zlasti z ozirom na kratek čas osmih dnij, v katerih se je veselica priredila. Tamburaši so svirali tri komade pod vodstvom svojega učitelja g. Koršič a ; možki zbor pod vodstvom g. Bajta je pel „Hrvaticam" in „Venec narodnih p e s m i j". — G. Kragelj je izborno pel „Mornarja". — Pri igri „Šolski nadzornik" ste se odlikovali g.čni Lavoslava Koršičeva in Ana Likarjeva. — Veselica je končala s plesom, ki je končal ob 2 popolnoči. — Od dohodkov je odbor določil 70 gld. za Ljubljano. — „Goriška ljudska posojilnica" je znižala obresti posojilom za '/2 % nižje. — Sploh je naša posojilnica zdaj razmeroma najcenejši denarni zavod, kajti povsod je več stroškov nego pri posojilnici. Tudi se pri našem zavodu denar najhitreje dobi. „G o r i š k a (m o ž k a) p o d r u ž n i c a družbe sv. Cirila in M e t o d a" je imela v nedeljo 21. m. m. obli. uri pred-poludne v prostorih goriške Čitalnice svoj letošnji občni zbor. Predsedoval je načelnik dr. A. Gregorčič, zapisoval pa tajnik prof. A. Šantel. Najprej prečita tajnik odborovo poročilo za dobo od lanskega občneka zbora, to je od 17. junija 1894. do današnjega dne. Poročilo omenja, da je podružnica tudi v tej dobi posredovala med društvenim vodstvom in društveniki; upravljala je društvene zavode na Goriškem ter posredovala v zadevi otroškega vrta v Podgori ter učnih in vzgojevalnih zavodov društva „Sloga" v Gorici. O posameznih teh zavodih navedlo je poročilo kratke podatke, ki bi utegnili društ-venike zanimati. Občni zbor je vzel poročilo brez ugovora na znanje. Društveni denarničar je na to prečital račune podružnice ter oskrbovanih vrtov za zgore navedeno dobo. Podružnica je imela dohodkov 196 gl. 16., stroškov 142 gl. 48 kr., v blagajni na dan občnega zbora 53 gl. 68 kr. Otroški vrtec v Lečniku je imel dohodkov 512 gl. 79 kr., stroškov 435 gld. 50 kr., v blagajni 77 gl. 29 kr.; oni v Pevmi dohodkov 703 gl. 737» kr., stroškov 613 gl. 91 kr., v blagajni 89 gl. 82 72 Denarničar je račune vsestranski pojasnil; potem jih je občni zbor potrdil soglasno. Proračuni so sestavljeni na podlagi društvenih pravil, mo rebitnih pogodb in dosedanjih uspehov. Društvenik B. Poniž predlaga, naj se naprosi društveno vodstvo v Ljubljani, da bi hotelo pomnožiti število otroških vrtov v Gorici, kjer je premnogo slovenskih otrok, ki živo potrebujejo take zavode. Načelnik razloži, kako se je ustanovil otroški vrt pod .Kostanjevico, kako je bila rešena prošnja podgorske občine za drugi otroški vrt, in kako upanje je dal nedavno društveni denarničar glede nadaljne podpore učnim zavodom na Goriškem. Na to se je sprejel omenjeni predlog brez ugovora. Sledila je volitev novega načelništva, ki je ostalo staro v vseh svojih članih. Izvoljeni so: načelnik dr. A. Gregorčič, tajnik prof. A. Šantel, denarničar Val. Kancler, posestnik in učitelj v pokoju; namestniki: Andrej Gabršček, tiskar: Benedikt Poniž, učitelj; Anton Fon, posestnik in trgovec. Kot zastopnika podružnice pri glavni skupščini sta bila izvoljena dr. Fr. Kos in Bened. Poniž. S tem je bil dnevni red končan in predsednik zaključi občni zbor ob 1272 P0” poldne. Iz Brd: Posvetovalnega shoda za ustanovitev vinarskega društva za Brda se je udeležilo črez 200 oseb. Mej drugimi odličnimi osebami moramo tukaj omeniti našega dež. poslanca, preč. gosp. BI. Grča, ki je tudi ta shod počastil s svojo navdušenostjo in segal tu in tam aktivno v debate, ki so bile jako živahne. Sklenilo se je, da se ustanovi za Brda vinarsko društvo z omejeno zavezo; delnice ali deleži so se določili na 10 gld. Volil se je na to odbor zaupnih mož, ki bo pretre-soval pravila in potem prihodnjemu obč. zboru poročal o stvari; v ta odbor so bili voljeni sledeči gospodje. Jakončič Anton, predsednikom ; zaupnikom pa: Anton Zuchiatti in France Toroš iz Medane; Mužič Jožef iz Šmartnega, Anton pl. Reja iz Kozane, Anton Skolaris iz Vipolž, Obljubek France mlajši iz Krasnega, Žnidarčič Andrej, vikarij v Gradnem, France Marinič, župnik v Kojskem, Kristančič Janez iz Viš-njevka; Sfiligoj Josip iz Dobravega, Zamar Miha iz Barbane, Franc Klanjšček, kaplan v Biljani, Kocijančič Anton, župan Dolenjski, Zaletel France iz Ilruševlja, Kabaj Martin iz Belega, Kaučič France iz Golegabrda, Blažič Anton iz Kožbane, Klanjšček Jožef iz Št. Ferjana, Makuc Štefan iz Grojne, Klančič Anton, župan v Podgori, Iv. Mašera, vikarij v Št. Mavru in Jakončič Janez iz Komina. * — V T o 1 m i n u ureja tamošnje „S a-djarsko društvo" svojo drevesnico. Letos nasade 0000 dvoletnih divjakov. — V „Čitalnici" bo drevi veselica; ponovi se spored zadnje veselice velikonočnega ponedeljka, pri kateri je bila udeležba vsled potresa slaba. Ostala Slovenija. Tržaške novice. Po nemških časopisih so prinesli tudi tržaški italijanski listi vest, da je dr. Lueger izjavil nasproti slov. okoli-čanskim poslancem, da se bode on potezal za tržaške Slovence. Ta izjava je dala laškim časopisom povod, da so grdo na pali dra. Luegera. „Edinost" nasprotno izjavlja, da je sicer dr. Lueger govoril s slovenskimi poslanci, ali da ni rekel nič takšnega, kar mu podtikajo ti časopisi. Torej le z lažjo hranijo svoje čitatelje ti lahonski časopisi! — Urednik „L ’ I n d i p e n d e n t a" se je bil pritožil svoječasno proti neki obsodbi. Pri prizivni obravnavi pa je bila potrjena obsodba prve oblastnije in globa povišana od 15 na 50 gkl., zguba kavcije pa na 3^0 gld. zraven zapora 20 dnij. — Tržaška hranilnica in posojilnica bode imela redni občni zbor v nedeljo 21. t. m. — Na veliki četrtekjevBar-k o v 1 j a h pri Trstu neki Pavel L i p i t z iz Kestelja na Ogerskem priredil križ iz lesa in pripel na istega sliko Odrešenika iz papirja. Obesivši to razpelo sredi magazina, kjer je kol nadzornik delavcev, — prižgal je ob straneh sveče in jel je streljati v sliko iz Flaubertove male puške, govoreč: „Evo sedaj hočem jaz ubiti Jezusa“. Ko mu je zmanjkalo patron, jel je bičati kamenje na razpelo. Ker je stvar prišla na uho žandarmeriji, zaprli so tega nesramnega bogoskrunilca in izročili sodniji v Trst. — Mesini svet tržaški imel je v ponedeljek svojo sejo, v kateri je razpravljal mej ostalim tudi o darilu vsled potresa v Ljubljani. Dovolil je, kakor poročamo na drugem mestu, 750 gld. Tržaški «11 Piccolo», ki je prvi prinesel vest, da nameruje predlagati mestna delegacija podporo Ljubljani, spremljal je isto z nastopnim komentarjem, ki nam predočuje prav čifutsko nesramnost. Komentar glasi: »Nesreča, ki je zadela mesto Ljubljansko, došla j« do take meje, da mora vzbuditi sočutno zanimanje vsake blage duše. (O, ironija! Stavec.) O Ljubljani, tem gnezdu Slovanov in središču širitve propagande, ki je nevarna našemu narodnemu miru, se mi gotovo ne moremo pohvaliti; iz Ljubljane je izšla iskra, kijeprovzročila požar narodnega boja v Istri in po naši okolici. Toda mesto, kakoršno je tržaško, ki ima vzvišene tradicije človekoljubja, more za tre-notek vse to pozabiti, v očigled veliki nesreči, a le s tem pogojem, da se zopet spomni na vse to, kadar mine žalostni čas». Istrske novico. — Volilni shodi v Istri, katere so sklicevali naši deželni poslanci, so končali dne 21. m. m. s shodoma v Smolja-nih (v puljskem okraju) in v Dekanih (v ko-perskem okraju). Dne 15. m. m. je bil shod v Kastvu (voloski okraj), IG. pav Baški (lošinjski okraj). Shod v Kastvu sklicali so bivši deželni poslanci Jenko, dr. Stanger in Mandič ter oba drž. poslanca dr. Laginja in Spinčič. Vsi sd poročali o svojem delovanju ; v navzočnosti okolo GOO volilcev, kateri so ! jim izrekli svoje popolno zaupanje. — V Baški sta poročala o svojem delovanju prof. Spinčič in bivši poslanec S e r š i č. Bilo je zbranih nad 1000 mož od vseh krajev tamošnje okolice. Volilci so izrekli poslancema svoje zaupanje. O shodu v Smoljanih poroča «Edinost»: «20. t. m. se je vršil shod volilcev v Smoljanih. Sklicatelj shoda je bil posl. dr. Laginja. Vlado je zastopal okrajni tajnik Dolina r, predsedoval je posestnik Peršič. Shoda se je udeležilo do 600 oseb. Prvi je govoril g. dr. Laginja o delovanju v državnem in deželnem zboru. Za Laginjo je go-zoril bivši poslanec Mate Mandič o dogodkih v deželnem zboru in o položenju v Istri sploh. Seljak Marič je pa govoril o agitaciji naših nasprotnikov z denarjem, naglasivši, da s o njemu samemu ponudili 500 gobi. Slednjič je govoril dr. Z u c o n o pred-volitvah, priporočuje zborovalcem, naj volijo složno in naj se ne dado slepiti. Vsi govori so bili vsprejeti navdušeno. Vsprejetih je bilo tudi več resolucij. Na shod je bil prišel tudi neki Malusa iz Pulja, hote kaliti mir prav po nepotrebnem. Mož se ima zahvaliti le orožnikom, da se mu ni pripetilo kaj neprijetnega*. — O volitvah volilnih mož poročajo, da je naša stranka zmagala, razven v Miljah, Izoli in Motovunu, tudi v Buzetu, Pazinu, Podgradu, Dekanih, Pomjanu Tinjanu, Kastvu, Dolini, Boljunu, Voloski, Plominju, Žminju, Vednjanu, Barbani, Baški, Cresu itd. V Oprtlju pa je propadla za 8 glasov in sicer le vsled, tega ker je italijanska komisija odbila toliko naših volilcev, koliko je potrebovala, da dobi večino. Delala je po stari praksi iz časa Elušegove vlade v poreščini. — Tudi v Vižinadi so se godile nepostavnosti, tam je celo izvoljen za volilnega moža jeden, ki niti volilec ni. Naša stranka se je pritožila proti tem dvem volitvam. — V občinah Grižnjan, Umag, Buje, Koper, Kanfanar, Sanvinčenti, Vrsar, Poreč, Pulj, Bale, Labinj, Lovran, Veprinec itd. zmagali so nasprotniki. V Umagu je poskušala prvič svojo srečo naša stranka ter dobila 55 glasov, nasprotna pa 87. To je lepa manjšina, ako pomislimo, da so volilci prepuščeni sami sebi in so brez voditeljev. Po političnih okrajih razdeljeno, voli loši n j s k i okraj 47 volilnih mož, p a z i n s k i 72, p oreški G4, koperski 90, puljski 45 in voloski 80. Vsak okraj voli 2 poslanca. Ona stranka, katera dobi le jednega volilnega moža čez polovico, more računati na zmago. Naši stranki je zagotovljeno prejšnje število poslancev, to je v okrajih : ko-perskem, voloskem, lošinjskem in pazinskem. Torej ne zgubi nič. Nasprotnikom je zmaga gotova v p o-r e š k e m in puljskem okraju, ker so že že dobili nadpolovično večino volilni mož. Zmagali so z denarjem kajti le za volitve v Kanfanaru in Sanvinčeeti, potrosili so 15.000 gld. Taka zmaga pa jim ne dela časti. Da so resnično z denarjem zmagali v Kanfanaru, Sanvinčentih, in drugod potrjujejo razni dokazi. Tako so nudili n. pr. kmetu Mariču, ki je to potrdil v pričo vladnega komisarja na shodu v Smoljanih, 500 gld. naj se proda, kar pa ni hotel storiti. — V B u z e t u so ponudili jednemu našemu človeku in občinskemu zastopniku 1000 gld. ako bi hotel agitovati za italijansko stranko, drugih 1000 gld. pa bi mu dali po slučajni zmagi; ker je pa isti kmet tudi zastopnik banke „Slavije", obljubili so mu 300 gld. na leto, ako bi zgubil službo pri banki. Možje odbil to ponudbo in ostal zvest svojemu narodu. Resničnost tega se potrjuje z merodajne strani. — Jednega najzagriznejših naših narodnih nasprotnikov, urednika puljskega lista „II giovine pensiero", zapreti je dal župan občine Baška v Istri, ker se je po županstvu klataril, agitujoč za nasprotnike. Pri njem so našli 1000 gld. in revolver. V kojo svrho je nesel seboj denar, je popolnoma očividno. Posredovanjem politiške oblastnije je bil izpuščen iz zapora. — Na shodu v Dekanih je bilo ; navzočih tudi nekaj Italijanov iz koper-! skega okraja. Jeden njih glavnih zastopnikov je javno in popolnoma odobraval delovanje Spinčiča in Laginje v Poreču in na Dunaju rekši: „To so možje, ki so v malo letih več koristili nižjemu ljudstvu, kakor naša italijanska gospoda v 30 letih." Torej resnica prodira na dan ! — Voloski občinski zastop se je konstituiral dne 25. t. m. izvolivši si županom rodoljuba dra. Andr. S t a n g e r-ja. Kranjske novice. V Idriji so se posvetovala vsa tamošnja društva, kako bi sezidala skupni „Narodni Dom". Ali posvetovanje se je razbilo že pri imenu. Ker je stvar velike važnosti, so sklenili zastopniki društev, naj vsako posamično društvo skliče izredni občni zbor, ki naj se izjavi o predlogu. Prvi občni zbor je sklicala „Katoliška delavska družba", pri katerem pa so sklenili: sezidati s časom lasten katoliški dom. Pri občnem zboru gasilnega (kot podpornega) društva se je zaključilo sploh ne sodelovati pri tem domu, ker upajo, da občina da temu društvu prostor v novi hiši, ki se ima zidati. Z ozirom na to krasno slovensko (in ne slovansko) slogo, zaključil je občni zbor „Delavskega podpornega društva" pri občnem zboru dne 7. t. m., da poskusi uresničiti sproženo misel s tem, da bi se sezidal „Delavski narodni dom" v proslavo 50-letnice vladanja presvitlega cesarja. Pri tem podzetju želimo vrlemu delavskemu društvu v Idriji, da bi dosegel in izvršil svojo namero. —• Ljubljanski občinski svet je dovolil 300 gld. v namen, da pojde primerno število ubožnih otrok v morske kopelji Gradež. - V Črnem Vrhu pri Idriji snujejo posojilnico. — V Kranjski Gori je posojilnica že ustanovljena in regi-strovana. — Imenovani so novi okrajni šolski nadzorniki na Kranjskem, in sicer gg.: nadučitelj Ivan Thuma v Postojini za okraja Postojno in Logatec; nadučitelj Josip Kragelj v Tržiču za okraja Kranj in Radovljico; prof. Vilbald Zupančič v Ljubljani za ljubljansko okolico in Kamnik; nadučitelj Fran Gaberšek v Krškem za okr. Krško in Litija; naduč. Ant. Jeršinovič v Črnomlju za slov. in utrakv. šole za okr. Novomesto, Črnomelj in Kočevje; za nemške šole v teh okrajih pa gimnazijalni ravnatelj Peter Wolsegger v Kočevju; prof. Fran Levec v Ljubljani za slov. in utrakv. šole v Ljubljani; prof. B. Knapitsch za nemške šole v Ljubljani, Krškem, Belipeči, Domžalah, Vovčah in Goričah. Gospodje nadzorniki Zupančič, Gabršek, Jeršinovič, Kragelj in Thuma so dobili dopust, da se morejo posvetiti izključno le šolskemu nadzorstvu. — Trg. ministerstvo na Dunaju je podaljšalo za šest mesecev predkoncesijo g. Kajetanu Fabru za zgradbo železnice iz Novega Mesta v Brežice, kjer bi se zjedinila z železnico Brežice-Zagreb. — Lani je bilo na Kranjskem 278 samostalnih župnij, 2 lokalni kaplaniji, 2 vikarijata, 8 starih kaplanij, 21 ekspozitur, 225 kaplanskih mest, G vorničarjev, 44 drugih beneficij, 311 cerkvii, od dušnih pastirjev oskrbovanih, 1004 podružnih cerkva, 8 samostanskih cerkva, 187 kapelic; duhovščine je bilo razen škofa: 16 korarjev, 424 dušnih pastirjev, 34 drugih duhovnikov, 47 vpokoje-nih duhovnikov, 11 duhovnikov iz drugih škofij (44 jih je pa odsotnih), 55 redovnikov, 107 nun uršulink, 11 karmelitaric, 137 usmiljenih sester in 12 magdalenaric. Duš je imela ljubljanska škofija 574.8G1 (kacih 70.000 odsotnih). Štajerske novice. V Celju so imeli bismarkovci komers, kojega je odprl veliko-nemec dr. Jesenko, sin rajnega slovenskega narodnjaka. Udeležil se je istega tudi sodni pristav dr. Wakaun.— Dne 11. m. m. odpeljali so se štajerski bismarkovci na Nemško, da izročijo Bismarku znano kupo z grbi štajerskih mest. — V Teharjih je izvoljen že slovenski župan v osebi posestnika Josipa Reba, — v raznih štajerskih mestih, kakor poroča „Dom," nimajo občinskih zdravnikov; ukljub dobri nagradi jih ni mogoče dobiti. (Enako je na Primorskem. Ur). — Pri Podsredi ob potoku Bistrici se je odtrgal plaz ter naredil kmetom več tisoč škode in spravil v nevarnost več poslopij. — Okrajni zastop ptujski se je sestavil tako, da je izvolil načelnikom g. Josipa Zelenika, njegovim namestnikom pa c. kr. notarja S. Ožgana. Ovadiištvo je jedino orodje nasprotnikov. — ,11 Picollo della Sera“ z dne 23. m. m. prinaša dopis o volilnem shodu v Dekanih. V tem dopisu imenoma navaja nekatere naše profesorje iz koperskega učiteljišča, ki so se shoda udeležili; zraven ovaja tudi dijake iz iste šole ter častito našo duhovščino. Proti pofesorjem in dijakom kliče na pomoč šolsko oblast, proti duhovščini pa cerkveno. Torej po mnenju naših nasprotnikov, kupovati naše ljudi in trgovati z glasovi je dovoljeno, jednostavno udeležiti se kakšnega zbora pa ne. Taka je čifutska nesramnost ! Dobra misel. — Dasi smo Slovenci razkosani po deželah, vendar si prizadeva vsaka dežela posebej, proslaviti na dostojen način 50-letnico vladanja presv. cesarja. V Gorici, Trstu, Idriji, Celovcu itd. namerujejo postaviti „Narodne Dome“. Tako dokaže vsaka dežela pesebej svojo udanost presvitlemu vladarju. Da se pokažemo Slovenci tudi kot celoten narod, morali bi skupno iz vseh dežel pokazati slogo, če ne na politiškem, vsaj na književnem polju. Da se ta sloga doseže, priporočali bi misel, pridobiti družbi sv. Mohorja toliko članov, da bi se jih nabralo 100.000 na 50 - letnico proslave vladanja presvitlega cesarja. S tem številom bi ne samo imponovali našim nasprotnikom in pro-svitljenemu svetu, marveč bi dokazali tudi svoje plemenito hrepenenje za duševno hrano, katero nudi Slovencem prekoristna družba sv. Mohorja. Slovenci, na noge tedaj, dokažimo svetu svojo moč in složimo se vsaj na književnem polju v velikansko vojsko 100.000 duš! Iz beneške Slovenije. — Bogoslovec č. g. Breščak Miha je imel radi poman-kanja duhovnikov svojo novo mašo na tiho nedeljo v župniji Sv. Lenarta Slovanskega (San Leonardo degli Slavi.) Preč. g. Ivan Trinko mu je napravil po beneški navadi v ta spomin primerno pesem, katero je tiskala tiskarna Patronato v Vidmu. Razgled po slovanskem svetu. Iz Hrvaške. — Ker hrvaška vlada ni dovolila nabiranja doneskov za zidanje „Narodnega Doma“ v Mitroviči, predlaga Hrvatski Branik" v svoji 16. številki, naj se isti sezida na delnice in sicer potrebovalo bi se 10.000 delnic po 5, odnosno 5000 po 10 gld. - Velika povodenj je uzročila velikansko škodo po vsi posavski Hrvaški, in moremo reči, da je Bog kaznoval s svojo močjo z jedne strani z vodo Hrvate in Srbe, z druge pa s potresom Slovence. — Pred porotniki v Zagrebu je bil obsojen dr. Kraus z Du naja na 6 mesečno ječo, ker je v tiskopisu razžalil bivšega svojega učitelja Messnerja iz Požege. Dr. Kraus je rojen Hrvat, ampak s svojo nemško književnostjo ne dela Hrvatom časti. Spomenik hrvaškemu pesniku Prerado vidu povzdigne še to leto v Zagrebu na svoje stroške (10.000 gld.) gosp. dr. Stjepan pl. Miletič (pravoslaven Hrvat), sedanji brezplačni intendant hrvaškega narodnega gledišča v Zagrebu. Spomenik je izdelal kipar Rendič v Trstu ter je bil postavljen na prostor že lansko jesen. Slavnostno odkritje se bode vršilo dne 23. t. m. Madjarska šola v Zagrebu! — «Ob-zor» poroča, da zidajo v Zagrebu že ma-djarsko- šolo za otroke delavcev, ki delajo v strojarni državne železnice. Šolo zidajo v Pal-motičevi ulici v obsegu 30/50 m. ter bode dvonadstropna. Sčasom nameravajo odpreti realno-gimnazijo ter sezidati tudi madjarsko cerkev. Šolo zidajo na strošek ogerske vlade, ker hrvaška o tem ni hotela slišati. Znano pa je, da Hrvaška doprinaša 44% na leto za vzajemne ogersko - hrvaške stroške, tedaj je umevno, da šolo zidajo tudi s hrvaškim denarjem. Po časi se pride daleč! Iz Dalmacije. — Časopisi poročajo, da bode pri deželnozborskih volitvah tamošnja vlada podpirala (?) dosedanjo deželno-zborsko večino proti stranki prava. — V7 Zadru se je ustanovil odbor, ki ima namen, podpirati revne šolske otroke, kateri obiskujejo hrvaško šolo v Zadru. Odboru je na čelu grof Manfred Borelli-Vranski. — Za usposobljenje občinskih tajnikov v Dalmaciji je ustanovil posebne tečaje hrvaški rodoljub Kazimir Ljubič v Zadru, ki je v občinskih poslih dalmatinskih kot strokovnjak na glasu. Pri njem se usposobi tečajem leta več mla-ničev, ki se hočejo posvetiti občinski službi. — Ministerstvo notranjih poslov na Dunaju je dovolilo baronu Gondoli v Dubrovniku, grofu Harrahu na Dunaju, baronu Kalch-bergu v Trstu in dru. Schotteru, da morejo ustanoviti „prvo avstrijsko hotelsko in leči-liško društvo Dubrovnik - Kotor* s sedežem na Dunaju. Družba bode imela namen gospodarski pozvdigniti Dalmacijo. Najprej sezida hotel v Dubrovniku, potem v Kotom, pozneje tudi v Splitu in Zadru. »Crvena Hrvatska* se boji, da društvo povzdigne tudi germanizacijo v Dalmaciji in vsled tega je nasprotna takim družbam, ki bodo s pretvezo, deželi koristiti, tudi ponemčevale ali vsaj širile nemško kulturo. — Tudi mestni zastop v Dubrovniku se je deloma pokazal nasproten tej družbi. Češka Matice školska in nemški „Schulverein". Nemški listi tarnajo, da „Schulverein" ne uspeva tako, kakor podobno češko društvo. Čehov je manj in tudi niso tako imoviti kakor Nemci, poleg tega morajo podpirati dru