Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32—, polletno din 16—, četrtletno din 9—, inozemstvo din 64 — PoStno-čekovnl račun Številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK ,N ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in apravništvo: Maribor, Koroška & Telefon 21-1S Cene insaratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 600—, strani din 250—, '».« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — Najveličastnejša zmag a I skim socialistom«, marksistom in komunistom) ni hotelo naše ljudstvo dati niti enega poslanca. Živelo slovensko ljudstvo! Naše geslo bodi: Za njegovo boljšo bodočnost, za njegov napredek, za njegovo srečo m dobrobit! SfofadinovKeva državna lista dobi nad 300 poslance?« dr. Matftova ostrog 70, ifofiCeva nobenega. - v Slovenif! te osvojila JHZ vseh 29 poslanskih mandatov Talata! Talata! — Morje! Morje! — tako je leta 400. pred Kr. radostno vzklikalo tistih 10.000 Grkov, ko so po dolgotrajnih naporih, trudih in mukah na potu iz oddaljene Perzije pod Ksenofontovim vodstvom prvič zopet zagledali morje. Zmaga! Zmaga! — tako so vzklikale ljudske množice v Jugoslaviji in oeobito v Sloveniji, polne veselja in zanosa nad veličastno zmago pri volitvah v parlament v nedeljo, 11. decembra. Ta zmaga je kakor krona, ki je venčala izid borbe, katera je trajala dva meseca. Borba je bila ostra. Te ostrine ji ni dala ne vlada, ki se je vestno držala zakona, ne vladna stranka, ki ni nikjer rabila nasilnih sredstev. Notranji minister dr. Korošec je strogo pazil na to, da je bila vsem opozicionalnkn kandidatom m agitatorjem zajamčena popolna svoboda zborovanja in svoboda govora. V tem oziru se decembrske volitve 1938 razlikujejo od majniških volitev 1935 kakor dan in noč. Opozicija je to svobodo temeljito porabila, še več, zlorabila jo je. Posluževala se je proti pristašem JRZ nasilja. Na Hrvaškem so se tistim, ki so bih na sumu, da bodo glasovali za državno listo dr. M. Stojadinoviča, razbijale šipe na hišah, zažigala so se poslopja, kvarila posest, ogrožalo življenje. Take nasilne akcije so segale preko hrvaške meje tudi na slovensko stran ter so dale tudi v notranjosti Slovenije raznim elementom, ki so se zbirali okoli Mačkove liste, pobudo za nasilne nastope zoper pristaše JRZ. Ponekod je surovost in strast mačkovske elemente zapeljala do uboja in političnega umora. Da se je poleg nasilja tudi v naj-obilnejši meri rabila podla laž, grdo sramoten je in brezvestno hujskanje, ne more bati čudno tistemu, M pozna zgodovino slovenskih socialistov in komunistov ter meščanskih in podeželskih JNSarjev. Dva meseca so volilni valovi pljuskali ter se z rastočo besnostjo zlasti zadn ji teden zaganjali v slovensko ljudstvo. Množice našega ljudstva o<* so stale trdno kot »zidi grada«, kakor so med volilno borbo na številnih zborovanjih prepevale v pesmi »Hej Slovenei«! Niti za las niso popustile od slovenskega programa proti hrv.škemu načkovstvu, od krščanskega programa proti meščanskemu in kmetijskemu laži-svobodomiselstvu, od pravilnega socialnega programa proti hujskajoče-jmu marksizmu ki komunizmu. Mogočno bo izpričale svojo zvestobo voditelju Slovencev dr. Korošcu. Združenim nasprotnikom slovenskega naroda (liberalcem, laži-Bvobodomiselnim kmeti jcem, Mačkovim podrepnikom, ljudskofrontaškim »krščan- Pri nedeljskih skupščinskih volitvah je osvojila Slovenija za 20 letnico Jugoslavije vse mandate. Zahvala izvoljenih poslancev se glasi: »Slovenski volilci! Naša zmaga po vseh okrajih z belo Ljubljano na čelu je sijajna. Dokazuje politično zrelost našega naroda, njegovo zavednost in njegovo disciplino. Organizacijska razgiba- nost slovenske mladine in vsega slove»' skega ljudstva je rodila prekrasne sadove. Vsem volilcem in vsem, ki so delali z» našo izvolitev, izrekamo našo iskreno zahvalo in obljubljamo: Zvestoba za zvestobo! Bog živi! Dr. Anton Korošec.« Sled« podpisi vseh slovenskih poslancev. Pregled po ohrafila v mariborskem cftrolfn: St volivcev Maribor levi breg Maribor desni breg Celje Ptuj Dravograd Slovenjgradec Ljutomer Konjice Šmarje Brežice Laško Gornji grad Murska Sobota Dolnja L idava 23609 16719 19404 19699 9459 7795 10776 5516 11244 11113 11296 5010 16372 10730 Glasovalo 16238 10129 12914 13032 5304 5382 7074 3750 7310 7019 7275 3265 8720 6542 Udeležba v 7» 60.58 60.58 76.18 66.20 56.07 69.04 65.64 67.98 65.01 63.16 64.40 65.17 52.30 60.97 JRZ Maček Ljotič 14517 7730 10342 11554 5058 4945 6249 3402 5919 4540 3941 2943 5471 5144 1647 74 2357 A2 2450 122 1467 11 2235 437 871 11 0 8 321 27 1380 11 2465 3239 307 3248 1395 14 41 15 1 0 Izvoljeni poslanci Žebot — Špindler Franc Kot°n Alojzij Mihelčič Marko Kranjc Karel Gajšek Ivan Teuerschuh Franc Snoj dr. Sevšek Maksim dr. Anton Ogrizek Josip Tratnik Mirko Bitenc Martin Steblovnik Franc Bajlec dr. Franc Klar Izid volitev po banovinah: Nedeljske skupščinske volitve so potekle po vsej državi v miru in redu. Po uradnih podatkih je dobila državna lista dr. Stojadinoviča v sedmih banovinah absolutno večino. Lista dr. Mačka je zmagala v savski in primorski banovini. V teh dveh ba- Banovina Stojadinovič Maček Ljotič dravska 170.252 45.123 1.132 savska 111.483 529.712 2.137 dunavska 372.085 129.269 17.291 moravska 248.733 77.818 802 drinska 189.291 136.297 3.806 vrbaska 107.421 1C1.873 1.071 primorska 42.781 159.428 2.387 vardarska 226.716 74.977 133 zetska 128.174 70.765 1.041 Beograd 39.683 11.561 510 Skupaj 1,636.519 1,336.823 30.310 novinah so izvajali mačkovci tako hud pritisk in nasilje z grožnjo o požigih ter pobojih, da so glasovali volilci za Mačkovo 7 .to zaradi tega, da so si oteli življenje in premoženje. Posamezne banovine so glasovale takole: Prejeli glasov v odstotkih Stojadinovič Maček Ljotič 78.64 20.84 0.52 17.33 82.34 0.33 71.74 24.93 3.33 75.98 23.77 0.24 57.47 41.38 1.15 51.06 48.43 0.51 20.91 77.92 1.17 75.11 24.84 0.05 64.09 35.39 0.52 76.68 22.34 0.98 58.90 40.21 0.89 izid volitev po ohroifii v marib. vol. okrožja: Ohra) Maribor levi brc«! ŠL Občine Število Toliv. npr. Volilo je .JRZ vZebot Spindler Hodžera dr. Irgolič Šnuderl Skn- paj Maček Kokovec Reisman Lnbienski Vaahnik Skupaj Ljotič Koštomaj Krajnc L Duplek 480 350 348 1 349 _ 1 1 2. Jarenina 745 467 409 1 410 50 7 57 ,_ 3. Kamaica 751 600 585 585 3 12 15 _ 4. Korena 544 428 415 __ 415 2 11 13 ;_ 5. Košaki (2) 1398 763 681 7 688 23 48 71 4 6. Pesnica 251 160 128 3 128 18 14 32 7. Selnica ob Dravi (2) 1013 545 363 — 366 25 11 36 (—i 8. Svečina 344 227 197 _ 197 » 19 11 30 i 9. Sv. Ana v Slov. gor. 664 410 392 :_ 392 4 14 18 i_ 10. Sv. Anton v Slov, gor. 633 523 518 1 520 — 3 3 i_ 11. Sv. Benedikt v SI. gor. 537 437 434 ;— 434 — 3 3 12. Sv. Jakob v Slov. gor. 622 401 378 1 379 13 9 22 _ 13. Sv. Jurij ob Pesnici 257 180 172 — 172 7 1 8 i_ 14. Sv. Jurij ▼ Slov, gor. 719 434 396 3 399 31 4 35 i—. 15. Sv. Križ pri Mariboru 246 203 200 — 200 — 3 3 16. Sv. Lenart v Slov. gor. 636 460 410 5 415 6 39 45 i_i 17. Sv. Marjeta ob Pesnici 452 269 250 1 251 8 10 18 _ 18. Sv. Rupert v SI. gor. 707 528 521 — 521 4 3 7 19. Sv. Trojica v Slov. gor. 564 429 422 3 425 — 4 4 — 20. St. Iij v Slov. gor. 824 554 522 i 523 10 20 30 1 21. Velka (Marija Snežna) 905 507 204 9 213 229 65 294 _ * 22. Zg. Sv. Kungota 312 215 204 — 204 8 3 11 — 23. Maribor (15) 9999 7127 5905 407 6312 194 553 747 69 S k u p n o 23609 16238 14075 442 14517 666 981 1647 74 Voiivna udeležba: 68.77%. Za Mačka od oddanih glasov 10.39%. Za JRZ od oddanih glasov 89.39%. Za Ljotiča od oddanih glasov 0,46%. OKraf Maribor desni Breg Št Občine Število voliv. tipr. Volilo je JRZ Koban Maček dr. Kores Canžek Petejan Pirkmajer Skupaj Ljotič Sarh 1. Črešnjevec 422 259 148 2 1 7 101 111 _ 2. Fram 659 410 292 _ — 1 117 118 — 3. Hoče (2) 1123 646 576 4 6 5 55 70 — 4, Limbuš 683 347 274 3 8 32 24 67 6 5, Laporje 467 335 292 — 41 43 — 6. Makole 712 486 454 — — — 32 32 — 7. Pobrežje (4) 2593 1300 966 20 33 186 79 318 — 8. Podvelka 351 216 82 ,— 35 6 93 134 — 9. Poljčane (2) 899 587 548 — — 8 30 38 1 10. Rače 13) 871 579 297 4 16 3 259 282 — 11. Radvanje 973 526 441 22 45 9 83 2 12. Ruše 956 539 265 — 52 176 32 260 14 13. Slivnica 648 432 347 23 19 12 31 85 — 14. Slov. Bistrica (4) 1453 999 786 — — 82 138 220 — 15. Spodnja Polskava (2) 530 373 311 5 :l 22 34 52 — 16. Studenci (2) 1701 1079 910 10 17 116 25 168 1 17. Sv. Lovrenc na Poh. (2) 885 640 359 t 4 100 38 143 2 18. Sv. Martin na Poh, 475 294 219 2 1 3 69 75 — 19. Zgor. Polskava , 318 175 127 2 — 4 42 48 48 Skupaj: 16719 10129 7730 83 215 810 1249 2357 42 ©Kraf Celfe Št Občine Število Volilo JRZ Maček Ljotič vol. uprav. je Mihelčič Gradišnik Prekoršek Skupaj Babič 1. Celje (8) 5385 3508 2876 219 358 577 55 2. Braslovče 810 512 392 35 78 113 7 3. Dobrna 507 388 372 16 — 16 — 4. Drami je 458 340 250 81 7 88 2 5. Gomilsko 260 197 98 80 14 94 5 6. Griže 417 485 277 174 33 207 1 Kalobje 359 196 99 89 8 97 — 8. Nova cerkev 539 267 252 11 4 15 — 9. Petrovče 782 519 450 49 20 69 — 10. Polzela 512 375 357 9 9 18 _ 11, Slivnica 544 281 180 99 2 101 _ 12. Sv. Jurij pri Celju (2) 1217 901 825 66 17 83 3 13, Sv. Pavel pr Preboldu 737 466 194 193 78 271 1 14. Sv. Peter v Savinjski dolini 406 276 220 16 38 54 2 15. Šmartno v Rožni dolini 394 318 312 5 1 6 _ 16. Škofja vas (2) 1147 679 523 81 69 150 6 .17. Sv. Jurij ob Taboru 552 412 380 9 3 12 20 '18. Teharje (3) 1190 846 630 160 .5 165 1 19. Velika Pirešica 642 — — — — — — 20. Vojnik, trg 349 240 183 50 7 57 — 21. Vojnik, okolica, vol. Fr, 574 — — — — — — 22. Vransko 758 455 425 7 23 30 _ 23. Žalec 668 443 263 15 159 174 6 Skupno 19504 12914 10342 1486 964 2450 122 Voiivna udeležba: 66.18%. Za Mačka oddanih glasov 18.90%. Za JRZ oddanih glasov: 80%. Za Ljotiča oddanih glasov 1.10% Iz raznih držav v NAŠI DRŽAVI Knez namestnik Pavle se je vrnil iz inozemstva. Knez namestnik Pavle se je vrnil po daljšem bivanju v inozemstvu in predvsem v Londonu, 10. decembra zjutraj na Jesenice in je nadaljeval takoj pot v Beograd. V DRUGIH DRŽAVAH Popol a sprava med Nemčijo in Francijo — izbruh ponovne napetosti med Italijo in Francijo Kakor smo že poročali v zadnji številki, je bil v Parizu 6. decembra podpisan sporazum med Nemčijo in Francijo. Na svečani podpis izjave o priznanju medsebojne meje kot končnoveljavne se je pripeljal v Pariz nemški zunanji minister Ribben-trop, ki je bil svečano sprejet in pogoščen po izvršenem podpisu. Istočasno s sklenitvijo miroljubnih od-nošajev med Francozi in Nemci se je zaostrilo razmerje med Francozi in Italijani. Italijanski zunanji minister grof Ciano je imel v fašistični zbornici v Rimu daljši govor o zunanji politiki Italije v zadnjem času. Ob tej priliki se je dotaknil tudi ureditve položaja Italije v Sredozemskem morju. Padli so iz ust poslancev vzkliki, da zahteva Italija od Francije otok Korziko, ki je domovina velikega Napoleona, in afriški Tunis, kateri obsega 125.000 kvadr. kilometrov ali tri Švicarske. Na tem ozemlju prebiva 2,600.000 ljudi. Od 213.000 Ev-ropcev je po francoski statistiki iz leta 1936 108.000 Francozov in 94.000 Italijanov. Leta 1926 je znašalo število Francozov 89.000, Italijanov pa 71.000, dočim je bilo po statistiki iz leta 1911 dvakrat toliko Italijanov (88.000) kakor Francozov (44.0C0). Ti vzkliki so prišli z vednostjo italijanske vlade v časopise in so povzročili vihar ogorčenja med Francozi. Na protiitalijan-ske ugovore in demonstracije so izjavili v Rimu na merodajnem mestu, da Italija nikakor noče razširiti mej svojega imperija (svetovne vladavine) na škodo Francije, pač pa ima tri naslednje želje: 1. Preureditev uprave Sueškega prekopa, ld je v rokah Angležev in ki je postal zaradi zasedbe Abesinije po Italiji za slednjo življenjskega pomena. Italija hoče dobiti poleg Angležev in Francozov sovpogled v upravo prekopa, da bi lahko znižala stroške za svoj prevoz skozi ta prekop. 2. V francoskih rokah je ostala železnica iz Džibuti ob Rdečem morju do italijanske Addis-Abebe, ki je prestolno mesto zasedene Abesinije. Italija ne more trpeti, da bi bila za dalje časa odvisna od francoske proge in francoskega pristanišča v Džibuti; 3. Sporazum med Francijo in Italijo iz leta 1935 se mora odpovedati. Takrat je pristala Italija v Tuniziji v severnoafriški francoski koloniji na predloge, ki bi Italijane na tem ozemlju v najkrajšem času pofrancozili. Ker se pa Francija s svoje strani ni držala obveznosti in je celo izvajala v italijansko-abesinski vojni kazenske sklepe ali sankcije napram Italiji, je po mnenju Italije ta sporazum ničeven. V novi pogodbi bo zahtevala Italija v Tuniziji tako ureditev, da bo tamošnjim Italijanom zasigurano svobodno narodno življenje in razvoj. v novi šfirtnad-stropni trgovski palači, po Se ne-poznaniC nlxklQ cenaQ. Kako bodo omenjeno napetost zravnali, da bo zopet vzpostavljeno vsaj na zunaj prijateljsko razmerje med štirimi glavnimi evropskimi velesilami, še ni znano. Nov zunanji minister na Madžarskem. Za novega madžarskega zunanjega ministra je bil imenovan po odstopu Kanye grof Czal-ty, ki se ie rodil'leta 1894 in je od leta 1935 šef oddelka zunanjega ministrstva. Splošno vojaško dolžnost bodo uvedli na Madžarskem. Madžarski vojni minister Bartha že ima zakonski načrt o uvedbi splošne vojaške obveznosti in o predvoja-ški vzgoji. Madžarska bo uvedla triletno Vojaško službovanje v načelu, praktično bodo pa služili vojaki samo dve leti. Samo pri strokovnih četah bo znašal vojaški rok tri leta. Vojaška služba se razteza na vse osebe od 18. do 45. leta starosti. V pri-imeru vojne lahko pozovejo na službovanje v vojsko vse moške in ženske od 14. do !70. leta starosti. Vse tovarne in vsa podjetja pridejo v primeru vojne pod vojne Oblast. Pred vojaška vzgoja bo začela z 12. letom, koi.čana bo z 18. letom. Francoska vlada dobila zaupnico v zbornici. Po našem zadnjem poročilu je od združenih levičarjev napovedana ter razpihana splošna stavka, ki bi naj strmoglavila Da-ladierjevo vlado, propadla. Po tej zmagi nad združenimi hujskači se je vršila v poslanski zbornici daljša razprava o zunanji politiki vlade. Po končanih govorih in prod glasovanjem je izjavil Daladier dne 10. decembra ob eni uri v noči, da veže na ¡postopanje vlade v zunanji politiki vpra-Sanje zaupnice parlamenta. Predlog vlade za prehod na dnevni red je bil sprejet s 315 glasovi. Proti predlogi- je gla-isovalo 241 poslancev, in sicer 156 socialistov, 73 komunistov, 4 levičarji, 5 članov socialistične republikanske unije in 3 člani radikalno socialistične stranke. Vzdržalo se je Vasovanja 53 poslancev, in sicer 29 radikalnih socialistov, 19 članov socialistične in republikanske unije in 5 neodvisnih levičarjev. Le 7 poslancev ni bilo mavzočnih. * POMEMBNEJŠI DOGODKI V NOVI ČEŠKOSLOVAŠKI Koliko je morala žrtvovati Češko-Slovaška ? Šele 7. decembra je bila objavljena podrobna m-adna statistika, iz katere je natančno razvidno, koliko je bilo odvzeto Ohrai Pfaf ŠL Občine VOL uprav. volilo Stojadinovič JRZ Hodžera Kranjc Siinek Skapaj Lacko Maček Vindiš Kolarič Skupaj Ljotič Sega 1. Cirkovci 606 395 348 _ 348 47 _ 47 _ 2. Dornava 367 253 180 2 182 51 1 19 71 _ 3. Grajena 572 419 398 — 398 19 _ 2 21 _ 4. Ha j dina 351 250 225 — 225 25 _, _ 25 _ 5. Kog (Sv. Bolfenk na Kodu) 405 259 219 — 219 6 _ 34 40 „ 6. Leskovec 474 308 232 — 232 53 21 2 76 _ 7. Majšperk 625 298 248 t 249 10 1 38 49 _ 8. Ormož 804 557 533 4 537 2 1 17 20 _ 9. Sv. Lenart pri Vel. Nedelji 427 312 309 2 311 — — 1 1 _ 10. Polenšak 329 251 248 — 248 2 _ 1 3 3- 11. Podlehnik 842 426 297 — 297 125 2 3 129 — 12. Ptujska gora 441 257 228 2 230 19 1 7 27 — 13. Rogoznica 613 387 314 1 315 72 — — 72 — 14. Slovenja vas 442 350 348 — 348 2 —. — 2 — 15. Središče ob Dravi 749 532 285 6 291 6 7 228 241 — 16. Svetinje 522 327 282 1 283 — — 44 44 — 17. Sv. Andraž v Slov. goricah 372 242 235 —„ 235 6 —i 1 7 — 18. Sv. Barbara v Halozah 800 525 476 —. 476 40 — 2 42 T 19. Sv. Bolfenk v Slov. goricah 334 261 257 — 257 4 — 4 — 20. Št. Janž na Drav. polju 369 268 216 20 236 24 — 8 32 — 21. Sv. Lovrenc na Drav. polju 429 304 252 — 252 50 1 1 52 — 22. Sv. Lovrenc v Slov. goricah 631 435 425 — 425 9 — 1 10 — 23. Sv. Marjeta niže Ptuja 751 647 645 — 645 1 — 1 2 — 24. Sv. Marko niže Ptuja 867 644 623 3 626 8 — 9 17 1 25. Sv. Miklavž pri Ormožu 641 407 400 — 400 — — 7 7 — 26. Sv. Tomaž pri Ormožu 946 631 630 — 630 — — 1 1 — 27. Sv. Urban pri Ptuju 673 449 346 — 346 102 — t 103 — 28. Sv. Vid pri Ptuju 980 469 291 1 292 159 10 8 177 — 29; Velika Nedelja 895 632 623 —- 623 —i 1 8 9 — 30. Zavrč 527 343 343 — 343 — — 1— — — 31. Ptuj 1915 1194 1029 26 1055 120 — 16 136 3 Skupno 19699 13032 11485 69 11554 961 46 460 1467 14 Okra) Dri¥0gr&d st Občine Stev. voliv. «prav. Stojadinovič Volilo JRZ Hodžera Ska- Maček Ska- Ljotič je Gajšek Rozman paj Doberšek Eržen Barth paj Schreiner 1. Črna 2. Dravograd 3. Guátanj 4. Kapla 5. Marenberg 6. Mežica 7. Muta 8. Prevalje 0. Rcmánxk 10. Ribnica na P. 11. Vuhred 12. Vuzenica 1202 721 216 2 218 11 500 — 511 — 1068 633 493 32 525 66 42 — 108 —r 1022 535 249 16 265 70 200 —»■ 270 —t 431 268 111 1 112 145 9 1 155 1 649 336 270 2 272 10 51 3 64 — 565 332 126 4 130 4 192 — 196 6 760 374 235 5 140 21 112 1 134 — 1420 820 434 33 467 139 210 2 361 2 503 201 222 8 230 16 45 — 61 — 702 359 146 5 151 199 9 — ■ 208 401 237 211 2 213 7 17 — 11 — 735 388 203 27 235 69 81 3 153 — 9458 5304 2921 137 3058 757 1468 10 2235 11 Skupno: Volivna udeležba 56.0 Za Dr. Stojadinovičevo listo 57.60% Za dr. Mačkovo listo 42.15% Za Ljotičevo listo 0.25% Ceško-Slovaški s sporazumom štirih velesil v Miinchenu. Po tej statistiki je Češko-Slovaška izgubila 4,922.440 prebivalcev, to je eno tretjino prejšnjega prebivalstva. Po narodnosti je izgubila 2,853.858 Nemcev, 591.544 Madžarov, 77.580 Poljakov, 60.332 judov, 36.880 Ukrajincev in en milijon 161.616 Cehov in Slovakov. V republiki je ostalo 8,527.154 Cehov in Slovar kov, 512.28P Ukrajincev, 337.830 Nemcev, 100.379 Madžarov, 4157 Poljakov in 12.630 judov. Št Občina ©ftref Slovenf Gradec Stojadinovič Maček Ljotič voliv. npr. volilo Theuerschuh Blatnik Puncer Skupaj Šimnovec 1. Mislinje (2) 1107 751 679 44 28 72 _ 2. Pameče (Sv. Jedert) 356 211 204 — 7 7 — 3. Podgorje 339 234 199 32 3 35 — 4. Razbor 175 126 126 — — — — 5. Slovenj Gradec (2) 1120 767 740 1 27 27 — 6. Škale 475 325 241 83 1 84 _ 7. Šmartno pri Slovenj Gradcu 864 499 471 3 16 19 — 8. Šoštanj (2) 1133 845 775 52 18 70 — 9. Št. Andraž pri Velenju 243 182 176 6 — 6 — 10. Št. 11 j pri Velenju 193 175 173 2 — 2 11. Št. Janž pri Vinski gori 362 251 216 35 — 35 — 12. Topolščica 618 463 461 — 2 2 — 13. Velenje 810 562 484 71 7 78 — Skupno 7795 5382 4945 329 108 437 Ohroi LlGiomer Št. Občine Število voliv. «prav. Volilo je JRZ Snoj Kores Maček Bujan Skuhala Skupaj Ljotič Golob 1. Apače 1231 334 333 1 __ 1 m _ 2. Cezanjevci 557 371 366 _ _ 5 5 _ 3. Gornja Radgona 1279 983 970 — _ 13 13 ■ _ 4. Križevci 959 774 704 _ _ 70 70 ,_ 5. Ljutomer 1440 955 907 2 — 45 47 1 6. Mala Nedelja 714 431 332 _ 99 99 — 7. Negova 556 479 479 — i_ _ _ _ 8. Razkrižje 656 375 291 — 75 8 83 1 9. Slatina-Radenci 847 334 298 -u. — 36 36 _ 10. Sv. Jurij ob Ščavnici 1169 813 770 1 — 42 43 _ 11. Štrigova 1049 505 165 1 220 13 334 5 12. Veržej 319 251 212 ' — — 39 39 Skupno 10776 7074 6249 16 396 405 817 8 Oftraf Konf^e Št. Občine Število voliv. uprav. Volilo je JRZ dr. Sevšek Maček Omerzu Bruderman Žagar Skupaj Ljotič Hmeljak 1. Slov. Konjice (4) 1592 1173 1107 5 11 49 65 1 2. Loče (3) 1002 682 564 3 53 68 124 3. Oplotnica (2) 951 678 647 1 — 5 6 25 4. Prihova 356 299 283 2 4 9 15 1 5. Vitanje (2) 830 421 334 20 11 56 87 __ 6. Zreče (2) 785 491 467 2 6 16 24 ' — Skupno 5516 3744 3402 33 85 203 321 27 mm Sinoric Št. Občine Število volil, uprav. Volilo je JRZ Ogrizek Maček Jevšnik Jenčič Nejedly Ljotič Skupaj Hmeljak 1. Kost.rivnica , 391 295 282 13 ■ — — 13 — ' 2. Kozje 409 297 203 93 — — 93 1 3. Pilštanj 649 447 280 166 — 1 167 — 4. Planina pri S. (2) 904 518 444 81 —_ 1 82 — 5. Polje ob Sotli (2) 420 291 163 23 — 86 132 — 6. Ponikva 642 450 419 28 — — 28 3 7. Sv. Peter na Medv. selu 288 186 162 24 — — 24 — 8. Sv. Peter pod Sv. gorami 702 436 350 51 15 20 86 — 9. Pristava (Sv. Ema) 472 307 188 108 6 .• 4 118 1 10. Podčetrtek (2) 609 358 345 8 — 4 12 1 11. Rogatec (3) 951 684 523 158 3 - — 161 — 12. Rogaška Slatina (2) 1225 815 676 136 2 1 139 .— 13. Stoperce 267 207 204 3 — — 14. Šmarje pri Jelšah (2) 1339 898 807 64 27 — 91 — 15. Sv. Štefan 299 153 119 29 4 1 34 — 16. Sv. Vid pri Grobelnem 326 233 214 17 2 —- 19 — 17. Zibika 385 215 138 46 23 8 77 18. že tale 632 310 277 31 2 - — 33 — 19. žusem (Loka) 334 210 125 77 2 1 80 — Skupno 11244 7310 5919 1148 86 146 1380 6 Volilna udeležba znaša 65.01% Za JRZ oddanih glasov 80.97% Število Za dr. Mačkovo listo 18.88% Za Ljotičevo listo 0.15% ©ftraj LiišKo St. Občine vol. uprav. Volilo je JRZ Bitenc Maček Lešnik Hochkraut Petejan Skupaj Ljotič Šuštar 1. Hrastrik-Dol (3) 2028 1489 493 15 215 854 984 12 2. Jurklošter 569 341 205 133 — 3 136 — 3. Sv. Krištof 1047 701 282 342 2 75 419 — 4. Laško (3) 1347 928 808 39 1 78 118 2 5. Sv. Lenart nad Laškim (2) 498 341 292 31 10 8 49 — 6. Loka pri Zidanem mostu 1058 792 701 25 — 64 89 2 7. Trbovlje (7) 4749 2681 1160 2 891 605 1498 23 Skupaj 11296 7275 3941 587 1119 1587 3293 41 Na ozemlji! je Češko-Slovaška izgubila 51.596 kvadr. kilometrov, ostalo pa jih je 98.912 kvadr. kilometrov. Češko-Slovaška je izgubila 55 političnih okrajev popolnoma, 77 deloma, 4704 občine v celoti in 1103 občine deloma. Na ozemlju republike je ostalo 11.005 občin v celoti in 103 občine deloma. Dalje je zgubila Češko-Slovaška skupno 2,009.000 pripadnikov industrije in obrti, 1,411.000 kmečkega prebivalstva, 372.000 pripadnikov trgovine in denarništva, 263 tisoč pripadnikov prevoznih podjetij, 284 tisoč javnih nameščencev, pripadnikov vojske in svobodnih poklicev. V republiki je sedaj 47% kmečkega in 32% delavskega prebivalstva, ostali pa pripadajo drugim poklicem. Vedno hujša nejevolja napram glavnemu krivcu Iz spredaj navedene statistike si lahko razlagamo ljudsko nejevoljo, katera vedno bolj raste napram prejšnjemu predsedniku dr. Benešu, katerega smatrajo za glavnega krivca vse nesreče, katera se je razlila v zadnjih mesecih po Češko-Slova-ški. Ne smemo se čuditi, da so že odstranili iz vseh šol ter javnih po sloni j slike dr. Beneša in rajnega prvega predsednika dr. Masaryka in so jih nadomestili z državnim grbom. Ulice po mestih, katere so bile imenovane no dr. Benešu, __ prekrstili. Kar je bilo po Češko-Slovaški Bene-ševih spomenikov, so jih prekucnili in razbili. Predlagana je že ustanovitev preiskovalnega odbora, kateri bi naj ugotovil, kaj vse je zagrešil dr. Beneš kot tolikoletni zunanji minister in predsednik renublike. Očitajo mu zelo hude pregrešite. Dr. Beneš je marksist. Osebne vesti Smrt stare šolske sestre. V samostanu šolskih sester v Mariboru je umrla 82 letna sestra Ludovika Justina Damolin. Častitljivi rajni svetila večna luč, samostanski družini naše sožalje! Smrt v starosti 94 let. V izredni starosti 94 let je preminula v Mariboru Ivanka Rotter, najstarejša članica Krščanske ženske zveze. Blagopokojni bodi Vsemogočni večni plačnik! Nesreče Z avtomobila odletelo kolo razbilo izložbeno okno. V Mariboru na Kralja Petra trgu je odletelo s tovornega avtomobila sprednje kolo, ker je bilo slabo privito. Kolo se je odkotalo proti izložbi Španer-jeve brivnice, razbilo več tisoč dinarjev vredno šipo in se je ustavilo v izložbi. Naboj mu je razmesaril obe roki. Pri gradbenih delih ceste Leskovec—Podleh-nik v Halozah je bil zaposlen z razstrelje-vanjem kamenja delavec Jožef Za j še k iz Sedlašeka. Pri polnjenju naboja mu je raznesla prerana eksplozija obe roki in ga je povrhu še poškodovala po vsem telesu. Kolesar podlegel poškodbi. Janez Rcb-lek, delavec iz Zg. Brnika pri Cerkljah na Gorenjskem, se je vračal na kolesu z dela proti domu. Na cesti je padel s kolesa in se je tako poškodoval, da je obležal nezavesten. Roblek je umrl kmalu po prepe-ljavi v ljubljansko bolnišnico. Nesreča nemškega rekordnega letala. Nemško letalo >Kondorc, ki je končalo v 48 urah rekordni polet iz Berlina v japonsko prestolico Tokio, je doletela nenavadna nesreča. Na povratu iz Tokia proti Berlinu je moralo pristati na odprtem morju in bd se bilo potopilo, da mu niso priskočili na pomoč ribiči in pozneje neka ameriška ladja. Dne 6. decembra zjutraj je preletelo Manillo na Filipinih, naenkrat pa je padlo zaradi pomanjkanja bencina v morje. Posadka se je rešila na ta način, da je splezala na krila. Nesrečo je opazila samo ribiška barka, katera je pribrzela na pomoč in je rešila posadko. Letalo so privezali na barko, da se ni potopilo. Par ur za tem je bila na mestu nesreče ameriška ladja. Ta je dvignila letalo iz morja. Ugotovili so, da je bila na prikritem mestu navrtana cev, ki dovaja bencin do motorjev. V tem primeru gre sigurno za zločin neznanca, kateri je hotr1 povzročiti največjo nesrečo in zmanjšati uspeh nemških letalcev. Razne požarne nesreče. V Jeranovi ulici v trnovskem predmestju v Ljubljani je izbruhnil požar v delavnici in skladišču 12-sarskega mojstra Poldeta Steinerja. Požarna nesreča, koje razmah so onemogočili gasilci, je povzročila 30.000 din škode. — V Gruškovju pri Ptuju so se igrali otroci in so zanetili ogenj v viničariji posestnika Ivana Šprah. Požar se je razširil še na stanovanjsko hišo. Zgorela je tudi ena svinja. Škoda znaša 25.000 din. — Na praznik v četrtek zvečer se je pojavil radi kratkega stika ogenj v parni žagi veleposetnika Maksa Šumana pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Pogorela je žaga in velika zaloga lesa. Veliko je trpela tudi bližnja elektrarna in sta bila Sv. Lenart ter okolica dva dni brez električne luči. Pogorelec je oškodovan za 200.000 dinarjev. Razne norice__ Slovesna blagoslovitev nove železniške proge v Sloveniji. Na praznik Brezmadežne popoldne je bila z največjimi svečanostmi blagoslovljena in predana prometu 13 km dolga železniška proga Sevnica— Tržišče. Slovesnosti se je udeležil ministrski predsednik dr. Stojadinovič, kateri je imel ob tej priliki nagovor, v katerem je obljubil, da bo njegova vlada., ki je dala zgraditi to progo, osrečila v najkrajšem času Slovenijo z zvezo do Jadrana, za katero so se dela že začela. Pole? šefa vlade so bih pri otvoritvi še: finančni minister dr. Letica, minister dr. Miha Krek, ban dr. Marko Natlačen in še mnogo drugih najvišjih zastopnikov oblasti. Novo železnico in mostove je blagoslovil mariborski škof dr. Ivan Tomažič s številno duhovniško asistenco. Škof je imel ob tej priliki kratek nagovor, v katerem je dejal, da pozdravlja Cerkev vsak napredek in se veseli slehernega dela, ki služi telesnemu blagru vernikov. Zahvaljuje se vladi, ki je pripomogla s svojim razumevanjem za potrebe slovenskega ljudstva k napredku teh krajev in k boljšemu življenju naroda. Po opravljenih otvoritvenih svečanostih se je odpeljal predsednik vlade dr. Stojadinovič s finančnim ministrom in dr. Krekom, banom ter nekaterimi odličniki v Rajhenburg, kjer so bili vsi gostje g. župnika Tratnika. Novo otvorjena proga je stala 51 milijonov. Gradnja je bila omogočena iz milijardnega sklada za javna dela iz leta 1935. Gradbena dela so trajala «e prav tahko prehiadlte, a mnogokrat nastane iz „brezpomembnega" prehlada reana In dolgotrajna bo!e2ftft. V» mite zaradi tega 1« prt prvfl» znakih bolezni svetovno znan« ASPIRIN TABLETE Z BAYER-JEVIM KRIŽEM. Oslw rct- tO* S. to. 437 od 18. L t«}*. Ohraf Brežice st. Občine Število vol. npr. Volilo JRZ Maček je Tratnik Budič Batušič Kukovec Trupej LjetK Sknpg "Zapihaš 1. Artiče 554 352 240 __ 15 39 58 112 - 2. Bizeljsko 1066 625 406 _ 10 142 67 219 3. Blanca 792 530 457 73 73 i_' 4. Brežice 912 649 402 _ 35 12 93 140 ? 5. Čatež 627 390 304 39 1 5 39 84 3 6. Dobova 818 524 333 5 4 28 150 187 4 7. Globoko 435 148 106 _ 2 5 35 42 8. Kapele 469 270 91 _ 3 31 145 179 —j 9. Pišeče 464 236 151 _ 2 2 131 135 10. Podsreda .661 413 262 __ 1 6 143 150 t 11. Rajhenburg 524 374 362 2 _ 10 12 _ 12. Senovo 868 479 392 9 78 87 13. Sevnica 793 550 266 1 _ 283 284 14. Sromlje 282 193 117 — — 43 33 76 15. Velika dolina 580 501 134 340 1 26 367 16. Videm 583 363 290 _ — 29 44 73 17. Zabukovje 471 302 103 — — 1 198 199 18. Zdole 214 170 124 — — 1 45 46 Skupaj: 11113 7019 4540 396 74 344 1651 2465 14 Cfavitn OHref Oorpp 6,i0lilto VTOCe vode- reg S. br. 15.485/35.) 1138 97 l€lili volil listo JRZ Tudi Slovenske gorice imamo nekaj veteranov, ki se lahko štejejo med najstarejše Slovence. Mogoče najstarejši med njimi je Kurnik Matej, posestnik na Lor-manju. Ko so se pri njem zglasdli njegovi znanci, jim je o sebi pripovedoval naslednje: Rodil se je 13. septembra 1842 kot vi-ničarski sin v Sp. Gasteraju, župnija Sv.; Jurij v Slov. goricah. Že leta 1863 je moral iti služit vojake. Kot aktivni vojak se je udeležil v avstro-pruski vojni leta 1866 bitke pri Kraljevem Gradcu. Za časa t« vojne se je vozil po železnici od Požuna (Bratislave) do Dunaja, ko so tam vlak vozili po tračnicah še konji. Med vožnjo mu je padla z vlaka čepica. Skočil je iz-vlaka, tekel nazaj po čepico in ni mu bilo bogvekaj hiteti, da je dohitel vlak. Tedanji njihov poveljnik jih je učil ponosnega ¡vedenja. Vsem svojim vojakom je polagal " na srce, da si naj med tednom toliko prihranijo, da bodo lahko ob nedeljah na sprehodu kadili viržinke, slamo iz viržink pa zatikali za ušesa. Lsta 1871 je dobil vojaško odpustnico. Nato je služil skoro sedem let za hlapca v župnišču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah pri stolnem dekanu dr. Tuteku. Tega je vozil v Maribor vsako sredo k sejam stolnega kapitlja, ker se ni hotel naseliti za stalno v Mariboru. Nekoč se mu je pripetilo, da je na por-atku iz Maribora svojega gospoda izgubil in se moral z vozom vrniti ga iskat. ^ Leta 1877 se je oženil in z ženitvijo priženil posestvo v Lormanju, kjer gospodari sedaj Rop Anton. Leta 1917, torej po 50 letih, pa ga je žena zapustila, ko jo je obiskala smrt. Bil je vedno zdrav, izvzemši dober teden dni, ko ga je napadla pljučnica. Vse svoje življenje je po malem pil in sprva žvečil, nato pa kadil tobak, že nad 50 let je farni ubožni oče in to častno službo opravlja še sedaj. Vedno je bil velik dobrotnik cerkve pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Na njegove stroške so bile nekoč popravljene orgle, na njegove stroške je bila napravljena sedanja lepa prižnica, on je kupil za cerkev pet plinskih luči, dal potrebni denar za popravilo in obnovo dveh stranskih oltarjev itd. Župna cerkev Sv. Lenart med živečimi farani nima tako velikega dobrotnika kot je Kurnik Matej. Še sedaj je živahen in rad poje. Ima izredno dober posluh, le oči so mu začele pešati in duške (sape) mu primanjkuje ter v noge mu stopa svinec. Kljub temu pa še prihaja ob lepih nedeljah k sv. maši. Njegova velika želja je, da bi dočakal 100 let. To želijo tudi njegovi številni prijatelji. Ko so mu njegovi prijatel ji povedali, da ga za 11. december 1938 kliče dr. Korošec zopet na volitve, je izjavil, da pojde dr. Korošca tudi on volit, mladi hišni gospodar da ga mora tedaj zapeljati do volišča, kar je ta seveda rad storil Naši rajni llivSi poslanec emrl V župniji Ponikva ob juž. žel. so izročili materi zemlji na praznik Brezmadežne telesne preostanke g. Jakoba Vrečko, posestnika in bivšega poslanca. Rajni je zastopal šmarski okraj že pod Avstrijo kot deželni poslanec v Gradcu, kot državni na Dunaju in je bil tudi v povojni dobi poslanec svojega okraja v Beogradu. V domači občini je bil župan in občinski odbornik. Odkar se je pojavil na pozorišču javnega delovanja, ga vidimo kot vnetega zadružnika pri ustanovitvi domače hranilnice ter posojilnice. Po vojni je bil član uprave bivše Spodnještajerske posojilnice v Celju, ki je dala podlago bivši Oblastni hranilnici za mariborsko oblast, sedaj Ba-novinska hranilnica, podružnica Celje. Politično ie bil vedno liki skala v vrstah dr. Koroščevih pristašev in se je še na smrtni postelji zanimal za volitve 11. decembra, želeč najbolj sijajno zmago JRZ. Zadnjo pot so mu posodili vsi farani rojstne župnije, številni možje iz sosednjih far ter razni ugledni prijatelji. Truplo je blagoslovil pred hišo žalosti na Marijin praznik ob desetih domači g. župnik in svetnik Ant. Kociper. Domači pevci so zapeli žalostinko, nakar se je pomaknil dolg sprevod proti župni cerkvi, kjer je bila sv.v maša. Ob odprtem grobu se je poslovil od blagopokojnega g. župnik Kociper, poudarjajoč Vrečkovo vzorno krščansko življenje, njegovo ljubezen do slovenske besede in knjige, njegovo ljubezen do kmečkega stanu in zvestobo katoliški Cerkvi. Za g. župnikom je govoril v slovo bivši poslanec dr. Jakob Hodžar, odvetnik v Celju, kot tovariš pokojnega v beograjski skupščini. Orisal je požrtvovalno delovanje dobrega Vrečka v javnosti in posebno pa še na gospodarskem in političnem polju. Številni pogrebci so se razšli po odpetih žalostinkah od svežega groba z bridko zavestjo, da nas je z&pustila kmečka korenina, ki je storila zelo veliko za vsestranski napredek kmečkega naroda. Nezabne-mu rajnemu ohranimo časten in trajno hvaležen spomin! — Žalujočim domačim izrekamo naše globoko sožalje! Sv. Križ nad Dravogradom. Dne 30. novembra smo spremljali na zadnji poti v večnost Marijo šteharnik, Delamejavo babico pri Sv. Križu nad Dravogradom. Rajna je 32 let zvesto oskrbovala ljubko cerkvico sv. Križa. Dočakala je redko starost 82 let in je zadnje čase z boleznijo veliko trpela, a vendar vdana v božjo vodjo. Za ves zemeljski trud ji bodi Večni plačnik! — Žalujočim naše sožalje! Sv. Peter pri Mariboru. Umrl je po enoletnem, po jetiki prizadejanem trpljenju Anton V a u d a v Grušovi, oče štirih nepreskrbljenih otrok. Umrli je bil skozi 40 let stalni naročnik »Slov. gospodarja«. Na dan pogreba se je zbrala velika množica ljudi, da ga spremljajo na zadnji poti. K večnemu počitku so ga spremljali tudi pevci, ki so mu zapeli v zadnje slovo na domu in ob grobu. Dragi Anton, mirno počivaj — žalujočim pa izrekamo sožalje! Jarenina. Tukaj je umrl viničar D e u č e r Anton v starosti 71 let. Zapušča vdovo in deset preskrbljenih otrok. PoerAb» je na Dr. Milan Stojadinovič, nosilec vse-državne liste JRZ in zmagovalec v naši volilni borbi G. Jože Špindler, posestni^ pri Sv. Ani v Slov. goricah, je sijajno zmagal pri volitvnh kot kandidat na levem bregu Drave G. Ante Cestnik, finančnik celjskega mesta, je obha jal nedavno 70 letnico jareninsko pokopališče v nedeljo, 4. decembra, se je poleg sorodnikov udeležilo tudi obilo raj-nikovih prijateljev in znancev, pevci pa 30 mu zapeli v zadnje slovo. Rajni naj počiva v miru — žalujočim pa naše sožalje! Frani. Tukaj je v Gospodu zaspala Marija V i s o č n i k , posestnica. Pokojna je bila med občani vseskozi splošno priljubljena. Znana je bila tudi izven naše župnije kot varčna in dobra kuharica, ki je iz malega znala napraviti veliko in okusno. Zlasti je mnogo kuhala po imenitnih gostijah in po primieijah. Naj ji da Bog, ki ga je v življenju tako ljubila, večno počivališče — preostalim pa naše sožalje! Sestrže pri Majšperku. V cvetu mladosti — 25 let — je umrla Karolina S k a m 1 i č , hčerka dolgoletnega organista, trgovca in gostilničarja v Cirkovcah. Bila je samo en teden bolana. Vsemogočni jo je rešil zemeljskega trpljenja in jo je vzel v rajske vrtove. Na dan sv. Miklavža, farnega patrona, smo njene ožje tovarišice odnesle rajničine pozemske ostanke na majšperško pokopališče, kjer so ji pevci v navzočnosti množice faranov zapeli v zadnje slovo. Draga Karolima, počivaj v miru v rodni grudi, katero si tako spoštovala in večna luč naj Ti sveti! — žalujočim naše sožalje! Prihova. Zopet so donesli naši zvonovi in nam naznanjali žalostno novico, da nas je zapustil 77 let star' naš pristaš Jožef B e č a n st. Bil je velik prijatelj »Slov. gospodarja« in bil kot stara korenina vsega dobrega in šaljivega nad 40 let naročnik tega časopisa. Pridobil je za ta časopis mnogo novih naročnikov in za nekatere je celo sam plačal naročnino. Pri pogrebu je imel lepo udeležbo. Kot dolgoleten služabnik kneza Win-disehgratza je bil obče spoštovan, kar so pričali mnogoštevilni venci z napisi, in udeležba lovcev, kateri so mu v zadnje slovo streljali na pokopališču in mu vrgli zadnjo zeleno vejico v grob. Lepo se je poslovil od njega njegov sin Franc, lep govor je imel g. župnik pnhovski in lep govor tajnik lovskega društva. Ljudje so imeli solzne oči — kako tudi ne, saj je bil vsakemu dober in vsakemu je rad pomagal, kolikor je bilo v njegovi moči. Zapuščenim naše sožalje — rajnemu pa svetila večna luč! špitalič pri Konjicah. Pokopali smo gospodično Juliko Kramberger. Dolga leta je zvesto služila svojemu gospodarju, g. župniku v špita-liču, in bi mu še rada služila. Vsemogočni pa jo je prej poklical po plačilo. »Pridi, dobra, zvesta dekla, ker si bila zvesta v malem, hočem te postaviti čez veliko. Pojdi v veselje Gospodovo!« Kako je bila čislana, je pokazal njen pokrp. Bila je vsa v rožah na odru, krsto so kinčali venci iz najlepših belih cvetlic, štirje gg. duhovniki so jo spremljali na zadnji poti. Pri grobu ji je govoril v slovo presunljivo nagrobnico g. konjiški arhi-dijakon Tovornik, cerkveni pevski zbor iz špi-taliča pa ji je krasno zapel pri »Rdečem križu« žalostinko »Nad jvezdami« in pri grobu »Solz zapuza dol si ubogo«. Blaga Julika, zdaj si od-počij od rvojega truda v Gospodu: Sv. Križ pri Ljutomeru. Dne 6. decembra mo pokopali 87 letno Jero S 1 a v i č iz anane Sla-vičeve hiše iz Grab. Par dni pozneje smo pa spremili k večnemu počitku njenega brata, uglednega in obče znanega najboljšega konjerejca in dolgoletnega zaslužnega načelnika križovske Posojilnice, 82 letnega Antona S 1 a v i č. — Na pogrebščini po pokojnem Antonu so pogrebci darovali za novo lavantinsko bogoslovje 154 din, za kar se jim izreka prisrčni: Bog plati! — Rajnima naj sveti večna luč — žalujočim pa naše sožalje! Sladkagora, p. Šmarje pri Jelšah. Po dolgem trpljenju se je ločila od nas 3. decembra Dora Wusser, roj. Pestevšek, v 80. letu starosti. Potrpežljivo je prenašala osemletno bolezen. Zelo rada je prebirala katoliške časopise in knjige, zlasti »Slov. gospodarja«, kateri zahaja v to hišo že nad 60 let. Da je bila pokojnica nadvse dobra in skrbna mati, je dokazal pogreb, ki je bil dne 5. decembra, katerega se je udeležilo številno občinstvo. Rr.j na naj počiva v miru — žalujočim pa naše sožalje! Pri težki stolici, napetosti, glavnholu zaradi zaprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. (Ogl. reg. S. br. 15.485/35.) 1138 Nemški zunanji minister von Ribbentrop (desni) in francoski zunanji minister Bonnet (levi) sta podpisala v Parizu 6. decembra izjavo o spoštovanju mej med Francijo in Nemčijo Sv. Benedikt v Slov. goricah. Za praznik sv. Štefana se pripravlja lepa dekliška zborovska igra »Sveta Cecilija«. Predstava bo res nekaj lepega in za naš oder prava novosrt, zato na to prireditev opozarjamo že sedaj sosede in domačine. Ljutomer. V nedeljo, 18. decembra, bo po osmi sv. maši v Katoliškem domu prvi prosvetni sestanek tukajšnjega Prosvetnega društva s sodelovanjem vseh katoliških organizacij. Na sestanku bo predaval g. inž. Sodja iz Ljubljane. Predavanje bo spremljano s skioptačnimi slikami. Na sestanek vabimo vse člane vseh katoliških organizacij in prijatelje! pivat. Prihajajo pa oboroženi s sekirami, noži in drugimi predmeti kot nad razbojnika. Menda z namenom, da v naših mirnih Krčevinah delajo nasilje in nemir, kot se je dejansko že zgodilo. Prosimo občine, iz katerih fantje prihajajo, predvsem pa starše teh fantov, da skušajo preprečiti Beran, predsednik nove češko-slo-vaške vlade Kmet iz francoskega otoka Korzika v Sredozemskem morju, radi katere je nastal spor med Italijo in Francijo Križ, katerega so posta^.ü Italijani v Abesinijl Dopisi Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Lep dan smo imeli drugo adventno nedeljo, ki ga bo staro in mlado pomnilo; in še krasno sonce je poveličevalo dvojno slovesnost. Pred farno cerkvijo je pred ve-černicami dala mlada apačka gasilska četa blagosloviti svojo novo brizgalno, ki ji je botroval sam naš voditelj in notranji minister g. dr. Anton Korošec, a ga je zastopal priljubljeni g. šolski upravitelj Anton Korban. Hvaležno so visokemu botru in Jugoslaviji vzklikali govorniki in množica. Po litanijah pa se je večina te množice zgrnila v Slomšekov dom, kolikor je dobila prostora, k akademiji šolske mladine in organizacij v proslavo 20 letnice Jugoslavije in za sklep izseljenskega tedna, šolarji so nam podali ljubke deklamacije in ganljive prizorčke, a posebno navdušenje je vzbujal šolski zbor pod vodstvom neumorne gdčne šuštarjeve s svojim prelepim petjem. Po pomenljivem slavnostnem govoru g. šolskega upravitelja in presunljivi deklamaciji »Krik iz tujine« nas je veselo iznenadil dekliški krožek s simboličnim nastopom »Slovenka sem«. Zaključil je mogočno proslavo cerkveni in društveni pevski zbor. Le še dostikrat kaj tako lepega! Filip Etter, najmlajši član švicarskega Zveznega sveta, je bil izvoljen za predsednika republikanske Zvezne države Švice za leto 1939 Krčevina pri Vurbergu. V zadnjem času prihajajo iz vasi onstran Drave, in to: Slovenja vas, Hodoše, ljudje, odnosno fantje v naše kraje po- Dr. Emil Hacha, novi predsednik če^ko-slova^ke republike Jouhaux, povzročitelj in vodja zadnje ponesrečene in od Moskve naročene generalne stavke v Franciji ¡lIUliiIIII!IIIIIIIIIII!lllllll!lllil!llllllllllll!llllllllll!IIM Ne pohabi, da imajo celoletni naročniki svojo hišo zavarovano za 1000 din od »Slovenskega gospodarja«! Po posebnem pravilniku zavaruje »Slov. gospodar« stanovanjsko hišo svojim celoletnim naročnikom za 1000 din. Treba je le, da naročniki plačajo celoletno naročnino v decembru ali vsaj v januarju za celo prihodnje leto. Do sedaj smo izplačali 280.000 din. Imena vseh teh, ki so prejeli to zavarovalnino, so v koledarju »Slov; gospodarja« objavljena. Ne pozabite na to in postanite celoletni naročnik »Slov. gospodarja«! EiniiniiioiiiiiiiiiiiLUJiinuiiiiiioiiiiiiiHoiriiiiiiiiiiiiiHi iiniiiiniiiunitiiisiiijiiHiiiiiniiiTiiiniiiiiLiin tako prihajanje in izzivanje ter razgrajanje. Ce ne bo konca, se naj pa kazensko zasledujejo, če bo šlo tako naprej, zna priti do kakih t-ijših dogodkov. Prebivalstvo iz Krčevin se tudi naproša, da tem razgrajačem ne da niti najmanjše zaslom-be nikjer in sčasoma se bodo že spametovali. Sv. Tomaž. V vasi Mezgovci je 7. decembra zjutraj neki človek iz sosednje župnije Mala Nedelja ukradel pri Jožefu Kukovec kokoši, katere je spravil v svojo vrečo. Vrišč /.»koši je vzbudil pozornost mimo idočega Alojzija šegula, hlapca pri Hojniku v Trnovcih. Ta je zbudil prizadetega gospodarja in sosede. Ljudje so hlev zastražili. Ko pride gospodar z lučjo, so prepoznali kurjega uzmoviča. Ta se spusti v beg proti šeguli. Ko je ta videl, da ima uzmovič v svoji roki kuhinjski nož, je nanj sprožil strel iz puške ter ga zadel. Zadeti je storil še kakšnih 160 korakov, nato ¡je padel in v jutru so ga našli mrtvega. Bkomarje pri Zrečah. Tukajšnji g. župnik Jožef Skvarc je blagoslovil 21. novembra kip Matere božje in kapelo, katero sta postavila posestnika Alojz in Ivana Kotnik. Ta lepo izdelana hišica Matere božje bo ostala dolga leta spomin nanju, za oba pa naj prosita njena patrona, ki sta slikama v kapeli, sv. Flordjan, ki stoji nad vrati, pa ju naj obvaruje ognja! Skalo pri Velenju. Ena se škalčanom je želja spolnila. Farni dom jih je združil prvič 4. decembra v lepo občestvo. Dopoldanska proslava sv. Barbare pri pozni maši je bila letos posebno svečana. G. Rataj Mirko je stopil na prižnico in z zgovorno besedo poveličeval zaščitnico rudarjev in prlprošnjico v zadnji uri. Po levitirani sv. maši je g. Rataj kot predsednik Zveze bojev-¡nikov blagoslovil lično kapelico za stolpom kot Spomenik padlim in pogrešanim vojakom. Ogromna množica je pazljivo poslušala ognjevite be-eede bivšega vojnega kurata. Pevci so zapeli ža-loetinki, rudarji so zaigrali tako ubrano, da se je zasolzilo marsikatero oko. G. Košir je položil ¡krasen venec kot odposlanec Zveze bojevnikov pred plošči z imeni padlih Skalčanov. Male Dole-Jankova. še iz predvojnih časov je ibila želja vseh, da dobimo dobro cesto. Toda šele sedaj so nam ugodili po prizadevanju našega delavnega predsednika okrajnega cestnega odbora g. Alojzija Mihelčiča. G. inž. Cerne iz Celja je Cesto izmeril. Navzoči so bili okoliški posestniki, B posebno še omenim bivšega župana g. Brezov-šeka iz Razgore, g. Ofentovšeka in g. Kramar-čeka iz Bezovice. Vsi so pokazali veliko zanimanje za novo cesto, katero, upamo, začno graditi prihodnje leto. Laško. Velika efektna loterija. Ali si že kaj slišal o njej? Se prav nič? — Poslušaj! Na Sil-»estrovo lahko na tej loteriji zadeneš dobitke, da je kar čudno! Pomisli! Avto (čisto nov), motorno kolo. par volov, radijski aparat, šivalni stroj, 24 koles itd. itd. itd. Srečke so pa komaj po 6 din. Ali si si jih že oskrbel? Kaj pa še čakaš? Takoj se oglasi pri razpečevalcu srečk v Tvojem kraju, ali pa kar naslovi dopisnico na »Loterijski odbor, Laško« in srečke boš takoj dobil. Pa Ti ni treba osebno priti v Laško na dan žrebanja, saj bodo izžrebane številke objavljene tudi v »Slov. gospodarju« takoj po žrebanju. Ta loterija je ena največjih v zadnjem času, zato je tudi ogromno zanimanje zanjo po vsej Sloveniji Iz najoddaljenejših krajev Slovenije pišejo po srečke vsak dan. Edini Ti še odlašaš? Boš mogoče tako dolgo odlašal, da bodo pošle? Poljska Ukrajina hoče postati avtonomna. Poslanci iz poljske Ukrajine so predložili sejmu ah parlamentu v Varšavi zahtevo, da podeli vlada sedmim milijonom na Poljskem živečim Ukrajincem avtonomijo. Ukrajinska avtonomna vlada naj dobi svoj deželni zbor z zakonodajnimi pravicami. Člani ukrajinske vlade bi naj bih s pravicami poljskih ministrov obenem tudi v varšavski vladi. Odstavljen od Stalina, ker je preveč »čistil«. Moskovski službeni list je objavil vest, da je odstopil iz zdravstvenih ozirov sedanji komisar za notranje zadeve in šef proslule sovjetske tajne policije Ježov. Imenovani je star komaj 43 let, straho-val je Rusijo z ječami, prognanstvi in s smrtjo dve leti po ustrelitvi svoiega prednika Jagode. Pod Ježovim so bila izvedena na Stalinovo povelje krvava čiščenja v armadi, mornarici in na najvišjih upravnih mestih. Ker so ta krvava čiščenja zmajala s-jremu Stalinu diktatorski stolček in naravnost pobunila vojsko, je mo- »Slov. gospodar« v letu 1939. Naši naročniki so bih v tekočem letu zelo zadovoljni s prilogo »Kmečko delo«. Nas je ta priloga stala skoroda 90.000 din, toda obdržali jo bomo tudi v prihodnjem letu. Ksi je ta priloga dodatek, kakršnega drugi listi nimajo, moramo reči, da je »Slov. gospodar« najcenejši tednik v Sloveniji. >:IInie£ka trgovina« je mnogim dobro služila, v bodoče bo pa še izpopolnjena. Politični pregledi doma in po svetu zanimajo vsakogar, saj se svet danes tako hitro suče, da komaj sproti gledamo na vse spremembe. Novic je vedno dovolj, radi bi pisali le o lepih novicah, toda življenje je polno nesreč in greha, žalostni dogodki nam bodo v svarilo. Dopisov ima naš Ust veliko, pravijo nekateri, da preveč, toda gledali bomo, da bodo vsi kraji zadovoljni, zato bodo dopisi le kratki in res zanimivi. Povesti bosta dve skozi vse leto, in sicer začne z novim letom nova povest »V mrežah greha« in »Ugrabljena nevesta«, ki že izhaja, se bo nadaljevala, bodo pa novi naročniki seznan jeni z vsebino preddogodkov. Za mladino bomo priobčevali še posebno povest v slikah in uganke ter skrivalnice. Razgovori z naročniki ostanejo, saj imate toliko težav, da je vedno potrebna strokovna Vseda. Slike bomo objavljali, kolikor bo le prostora ostajalo. Tak bo »Slovenski gospodar« v letu 1939. In Vi, kako boste Vi? Ni drugače mogoče, kakor da se naročite na list,' Gotovo bi Ti bilo pozneje strašno žal, da si zamudil tako ugodno priliko! Gospod »žreb« se ž« pripravlja in je izredno dobre volje, ko bo tokrat delil tako bogate dobitke. Tudi Tebe bi rad osrečil, že škDa na Tebe, zato ne odlašaj več! čas J« kratek! žrebanje bo namreč že 31. decembra 1938 v l aškem pod strogim državnim nadzorstvom- Dževdželija, Vardarska banovina. Vsem prijateljem in znancem od Sv. Andraža v Slovenskih goricah želi kadrovec Ceh Anton, 18. granične trupe iz Dževdželije, vesele božične praznike in srečno novo leto! ral Ježov prepustiti svoje krvniško mesto 40 letnemu Stalinovemu ožjemu rojaku Lovrenci ju Beriza. Novi šef tajne policije je neizprosen, trd ter neusmiljen. Pod novim komisarjem hoče Stalin pomilostiti bivšega poveljnika sovjetske armade na Daljnem vzhodu Bliicheria in še več drugih zaprtih ter za ustrelitev pripravljenih generalov. Lepa izbira! Primerna darila! tlpod^ra nakup! Za božična darila kupite po zelo znižanih cenah vse vrste štofov, volne, hlačevine, kakor štofcajgov Ia 28 din, moške srajce od 16 din naprej, flanel od 4.50 din naprej, oxfordov, drukov, platna, nogavic vseh vrst in tako dalje v manufakturni trgovini FERENČAK & ŠETINC MARIBOR Aleksandrova c. 30, zraven trgovine z že-leznino Pinter & Lenard MALA OZNANILA Cenik malini oglasom. Vsaka beseda t malem oglasa stan« Din 1-—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2,— z» besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm* Din 1.—, do velikost) 50 cm* Din 2.50- — Kdor inserira tako. da ne pove svojega ¿slov«, ampak mora zbirati uprava tista priiave, doplača še Din 5.—» — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprei, sicer M ne obiavijo. Kdor hoče odgovor ah naslov ix malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—. sicer se o« odgovarja. SLUŽBE: Iščem oženjenega hlapca In deklo, trezna in poštena, vajena vseh kmečkih del, posebno pri živini Nastop z novim letom. Predstaviti a« ¡.no prihodnjih nedelj ali na praznik. Majzel Franc, posestnik, Bistrica pri Rušah. 1795 Iščem sli-¿bo gospodinje. Kašman Ivana, Kamnd-ca 24 pri Mariboru._1799 Močnega koroškega vajenca rprejmem takoj. Toplak Franc, kovač, Ri.xg 41. 1794 300 din tedensko lahko vsak zasluži z izdelovanjem ali prodajanjem potrebnih predmetov. Pošljite znamke za odgovor! Anton Blazni k, Ljubljana 7.__1792 14—15 letno čedno deklino sprejme.1 n v boljšo gostilno kot učenko pod pogojem, da Je poštena, inteligentna in dobra i<_„uiiarica. Trafenik, gostilna, Maribor, Gosposka ulica 26. 1783 Služkinjo, vajeno kmečkega dela, sprejme Marija Klobasa, Sv. Trojica, Slov. gorice. 1784 VRVICO narodno, v narodnih barvah dobite v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ftuj .Vojaštvo na Grenlandu Severni otok Greni and Je s svojimi 2,175.000 kvadr. kilometri največji »tok na svetu. Te dni bo doživel posebnost. Od kar so ta otok odkrili, dobi prvič vojaško posadko. V vsej tišini je «lanska vlada zgradila razne vojaške naprave, ki si jih niti maloštevilni Evropci v tej deželi niso mogli prav razlagati. Med drugim so osnovali več petrolejakih In bencinskih skladišč, na raznih krajih so zgradili velike tanke. Gren-landska posadka seveda ne bo nikaka nevarnost, prvič zato, ker bo štela samo šest častnikov, sedem podčastnikov in približno sto vojakov, drugič pa zato, ker so Danci med redkimi narodi, ki nimajo nobenega zanimanja za to, da bi drugim narodom kazali močno pest Kapelica v puščavi Sloveči ameriški »le-deniški duhovnik« jezuit p. Hubbard deluje kot dušni pastir v ameriških severnih polarnih (proti severnemu tečaju) krajih. Zadnje čase je deloval v naselbini Nuivak, ki je najbolj severna ameriška naselbina. Tukaj je s pomočjo nekaterih svojih spremljevalcev zgradil majhno Marijino kapelico. Ko je pater pred kratkim v svojem čolnu srečno prevozil Beringovo ožino ter se vrnil med svoje vernike v kraju Nuivak, kar je bilo prav na dan svetega Ignacija Lojolskega, je v novi kapelici daroval zahvalno sveto mašo. Draga bolezen Anglija, ki je meglena in mokrotna dežela, je seveda tudi dežela rev-matzma. Angleži, ki so praktični gospodarji, so sedaj izračunali, koliko Jih ta revmatizem stane. Takole govore številke: Leta 1937 je dežela zaradi te bolezni izgubila 242 milijonov delovnih Idni. Pri tem je treba upoštevati še, da je bilo tem bolnikom za te izgubljene dni treba plačati iz bolniških blagajn celih 17 milijonov funtov fiterlingov (tri in pol milijarde dinarjev) hrana-ržne in drugih bolniških stroškov. Ukradena nevesta Reimmichlova povest podomačena H Ko so se tisti v avtomobilu ustavili v Grabnjah pri Poltniku, je bilo skoraj že temno. Svati, ki so bili večidel še tu, so bili vsi iz sebe, tako so bili hudi. Planili so iz gostilne, obstopili avtomobil in zahru-ščali: »Kje pa ste, za božjo vol jo?., i Kaj pa uganjate?... Taki norci niso več norci!... Vse, kar je prav! To pa je že preveč!... To ni manira!« »Kje je nevesta?« sta zavpila Jošt in Peter hkrati. »Saj jo imate vendar vi!« »Žal, da ne. Tu mora biti.« »Od poldneva, ko ste jo odpeljali, je ni več tu.« »Ni mogoče! Kje pa je tedaj?« »To morate vi vedeti.« »Nam je ušla.« »Kje pa je Lojz?« »Ta se za nami vozi; neveste pa on tudi nima.« Tedaj je nastalo vpitje, popraševanje, kreganje, smejanje, da nisi vedel, kdo kaj govori. Tina, ženi-nova sestra, se je jokala: »Ti moj Bog, Leji se je kaj zgodilo! Gotovo se ji je kaj hudega pripetilo.« »Ne, ne, nikar ne misli takoj na najhujše!« jo je družica tolažila. »Stavim kaj, da si je Tonč vso reč izmislil in nam jo zaigral,« je zavriščal Peter. »Ne, Tonč je bil ves popoldan tu,« je oporekal neki hribovec, »in še zdaj sedi spodaj v Kramarjevi gostilni.« »Tu sem!« je zagrmel globok bas v ta hrušč in direndaj. »Kaj hočete z menoj?« »Nič, nič, Tonč... Zaradi neveste se menimo.« »Kje je?« »Vrag ga vedi!« Najmirnejši od vseh je bil ženin. Svati so mislili, da je zaradi tega tako mrko resen in molčeč, ker je strašno užaljen in ogorčen, da ga je nevesta pustila tako na cedilu. Žnidarja ni trpelo pri kraju, kar sem ter tja je stopicljal, stokal in majal z glavo. Ko je našel besedo, je dejal: »Dečla je bila že vse te dni sem nekam čudna. Po vsej sili je hotela, da mora tudi teta Ana, moja sestra, ki je na Dobravi omožena, priti na ženitnino. Ko je Ana sporočila, da ne more, je bila Leja na moč žalostna. Na vse zadnje ji je še ta nora misel prišla, da je teto na Dobravi obiskala.« »Oho, tedaj moramo še enkrat z avtom na pot,« se je oglasil Peter. »Nak! Leja pride gotovo z večernim vlakom.« »Kdaj pa ta pride?« , »Malo po pol devetih,« je povedal Poltnik. »Zdaj pa je že več ko osem. Janez, to je zadnji čas, če še hočemo priti na postajo... Hanzej, ali greš z nami?« »Ne,« je odgovoril ta zamolklo. »Tu bom počakal.« Nekaj minut potem je odvrgljal avtomobil proti postaji, ki je bila uro hoda daleč. V sobi je vse utihnilo. Nekateri so se kratkočasili z vinom in se poti-homa menili, večina njih pa je sedela tiho. Ob devetih se je avto vrnil s postaje: o nevesti ni bilo ne duha ne sluha. »To pa je že malo čudno,« je dejal Poltnik, gostilničar. »Treba bo vso reč orožnikom naznaniti.« »Smo že,« je povedal poštni Janez. »Dejali so, da bodo takoj v Borovi je telefonirali.« Ne da bi rekel le besedo, je ženin vstal in šel s sestro domov. Tudi svati so se kmalu razšli. Lojza pa ta večer ni bilo na spregled; Hanzej in lina sta sedela doma še dolgo v lepo ozaljšani izbi. Tina se je jokala in Hanzej jo je zaman poskušal potolažiti. Saj ga je samega srce: strašno bolelo. Z najljubšim in najoednejšim dekletom' se je oženil in je bil brez žene.-Le prepričanje, da se; je Leji posrečilo ubežati, mu je nekoliko tešilo brid-kobo srca, vendar se je bolj ko prej bal Tonča, da utegne Lejo tožiti in osramotiti. VH. Že leta in leta ni bilo v Grabnjah toliko marnjev kakor te dni po Hanzejevi ženitnini. Daleč naokrog ljudje niso nič drugega vedeli povedati kakor o nevesti, ki se je izgubila. Ta je kaj namignil, drugi je to že naprej nesel in tretji je oznanjal to kot čisto resnico. Eni so pripovedovali, da se je Leji zmešalo in da je šla v vodo. Pod Brinjevo goro, so dejali, so našli njeno poročno obleko v vodi. Drugi so pravili, da je tisto jutro pred poroko prišel z Laškega neki gospod in, ko ga je Leja zagledala, se je tako prestrašila, da je skoraj omedlela. S tem se je pozneje pri Poltniku na skrivaj sešla, tam sta se zmenila, da se snideta v Borovljah in od tod potegneta skupaj čez mejo. Tisti, ki so ji bili blizu, so rekli, da je morala Leja zaradi davne zaobljube v samostan; med poroko, so rekli, jo je začela zaradi te obljube vest tako peči, da si ni vedela drugače pomagati kakor zbežati in se zateči kam v samostan. Orožniki so bili noč in dan na nogah in so pretaknili vso dolino. Tedaj so na celovškem kolodvoru ugotovili, da je tiste dni prišla neka mlada žena — po vsem opisu je bilo gotovo, da je bila Leja —'J vzela je kovčeg, ki je bil že več dni shranjen v garderobi, in se je odpeljala proti Trbižu. Zdaj se je vedelo, kam se je obrnila »ukradena« nevesta, in marnji, ki so jih te okoliščine na videz potrdile, so še bolj narastli in vedeli vse mogoče čudne reči. Hanzej je nestrpno čakal na kako pošto od Leje, ki mu je obljubila, da mu bo pisala, brž ko bo mogoče. Šele četrti dan je dobil razglednico z višarsko cerkvijo in laško znamko; na tej je stalo v tuji pisavi:1 »Prisrčne pozdrave in čestitke k poroki! Molili smo zate in za Tvojo ženo in prosili višarsko Marijo, da vaju obilno blagoslovi. Prisrčno pozdravljena!« Podpisan je bil Polde Močnik in še trije neznanci. Da je bil to Lejin pozdrav, o tem Hanzej ni dvomil; od veselja je poljubil pisanje. Tri dni nato je dobil spet razglednico z isto pisavo: »Žabnice (gostilna Plemelj) dne 10. septembra 1928. Tako lepo je tu, da sem sklenil vsaj en teden ostati; morda ostanem še delj. Meni je dobro; upam, da tudi Tebi, posebno zdaj v novem stanu. Prisrčno pozdravljam Tebe in ženo — Tvoj prijatelj Polde Močnik.« Hanzej se je zelo čudil, zakaj Leja ni šla k svojim starim prijateljem v Trbiž, ampak je bila v Žabnicah. Drugi dan je šel v Celovec, češ da gre poizvedovat, kje je njegova izgubljena nevesta. Toda v Celovcu ni storil nič drugega, kakor pisal ji je v Žabnice prav prisrčno pisemce, v katerem ji je sporočil, da se doma ni nič posebnega zgodilo, odkar je odšla; le poizvedujejo na vse strani, da bi jo našli. Pismo, ki ga je napisal s spremenjeno pisavo in podpisal z izmišljenim imenom, je naslovil na »gospodično Lejo Mak v Žabnicah, gostilna Plemelj«. Vedno bolj in bolj se je Hanzej bal, kaj bo Tonč napravil in kdaj bo Lejo naznanil; ali vse je kazalo, da se temu ne mudi. Osem dni po poroki je, kakor večkrat, spet izginil in ga dva tedna ni bilo na spregled. Ko se je spet prikazal, je Hanzej vsak dan pričakoval, zdaj pa zdaj bo poknilo. Toda nič se ni zgodilo. Večkrat se je pripetilo, da je Hanzej Tonča kje na samem srečal. Tonč ni bil niti malo v zadregi in je na videz pozdravil tako, kakor da nič ni. Le v njegovih škilavih očeh se je neznansko svetilo. Ali je bil to ogenj radovednosti, jeze, sovraštva, zavisti, zaničevanja ali vsega skupaj, tega si Hanzej ni znal razložiti. (Dalje prihodnjič) Slinavka in parkljevka v naših krajih Slinavka in parkljevka Je še vedno precej razširjena po Sloveniji. Iz najnovejšega izkaza živalskih kužnih bolezni razvidimo, da ao na bivšem štajerskem še tfle kraji okuženi po tej bolezni: Okraj Brežice: Stara vas, Osredek, Pesje; okraj Konjice: Slov. Konjice; okraj Lendava: Beltinci, Gor. in Srednja Bistrica, Kolitje, Gornji Lakoš, Radmožanci, Melinci, Odranci, Nedeljica; okraj Ljutomer: žepovci, Cven, Mota, Krap je, Pristava, Sevščak; okraj Maribor desni breg: Bohova, Pivola, Rogoza, Sp. Hoče; okraj Murska Sobota: Krog in Rakičan; okraj Ptuj: Gomila, Jastrebci, Obrež, Središče ob Dravi; okraj Slovenj-gTadec: Kamovo; okraj Šmarje pri Jelšah: Ime-no. Sedlarjevo, Grliče, Kačji dol, Jazbine, Kartan-oe, Senovica, Sv. Tomaž, Škofija. Živinski sejmi v Mariboru zopet dovoljeni Ker je slinavka in parkljevka v mestu Mariboru in v bližnji okolici prenehala, se živinski sejmi v Mariboru zopet otvorijo. Prvi živinski sejem je bil v torek, 13. decembra, svinjski sejem pa bo v petek, dne 16. decembra. Jabolka se dražijo Malo je še sadjarjev, ki bi imeli v shrambi jabolka za prodajo. Tisti, ki jih še imajo, jih bodo lahko prodali po primesmi ceni. Na naših tržiščih Je namreč začelo primanjkovati jabolk ter je sedaj veliko povpraševanje po njih. Tako se prodajaj sedaj v Beogradu jabolka po 5 do 6 din kg. Goveja živina Sedaj veljajo za živino naslednje cene, dosežene na zadnjih sejmih: Ptuj: voli 4—5 din, krave 2—3 din, biki 3.25—4.50 din, junci 3—4 din, telice S.50—4.75 din za kg žive teže. — Kamnik: VOH 5.50, 5 in 4 din, telice 5.50, 5 in 4 din, krave G, 4 fri 3 din, teleta 6.50 in 6 din. — Kranj: voli 6.50, 6 in 5.50 din, telice 6.50, 6 in 5 din, krave 5.50, 5 in 4.50 din, teleta 8, 7 in 6 din. — Lendava: biki 4—4.50 din, telice 4—4.50 in 3 din, krave 3 in 2.50 din, teleta 6—7 din. — Šmarje pri Jelšah: voli 4.50—5.50, 3.50—4.50 in 2.50—3.50 din, telice 4.50—5.50, 3.50—4.50 in 2.50—3.50 din, krave 4.50, 3.50 in 2.50 din, teleta 6.50 in 5.50 din. — V Zagrebu ao bile na zadnjem sejmu sledeče cene: biki 3.50—4 din, krave za mesarje 3—4.25, ca Klobase 2.50—3 din, telice za mesarje 4—5 din, teleta 7—9 din kg žive teže. * Tržne cene v slovenjegoriški okolici Sadna trgovina je zelo živahna. Sadje se plačuje 3.50—4 din za kg. Zadnji teden povprašujejo po jabolkih češki izvozničarji za Prago. Cena jabolk raste, to pa zato, ker blaga pri kmetih ni več kaj dosti — živina se plačuje po dnevni ceni, to je 4 do 5 din, za kg. — Veliko povpraševanje je po debelih prašičih (pršutarjih), ki se plačujejo po 10 din kg. — Perutnina se plačuje 13—14 din za kg. — Fižol ima letos zelo visoko ceno; trgovci plačujejo 2—2.50 din kg. — Tudi sadjevec je dosegel ceno 1.50 din; na spomlad bo cena še višja, zato kmetje prodajajo sadjevec v malih množinah. ' Tržne cene v Mariboru dne 10. decembra 1938 Meso: goveje salo 15—16 din, slanina (špeh) 14—15 din, pljuča 8—9 din, jetra 8—10 din, re-berca 12 din, svinjsko fneso s kostmi 12—13 din, brez kosti 13—15 din, riba 16—17 din, belice 8—9 din, ščuke 16 din, morske ribe 10—13 din, raki 34 din, zajec 13—14 din kg. Zelenjava: krompir 0.65—1 din kg, čebula 2—4 din, česen 6—10 din kg, glava zelja 0.50—3 din, kg kislega zelja 3 din, 2—5 komadov repe 1 din, kg kisle repe 2 din, komad kar-fijole 1—8 din, komad ohrovta 0.50—1.50 din, kg hrena 8—9 din, komad zélene 0.50—2.50 din, buča 0.50—2 din, šopek peteršilja 0.50—1 din, komad glavnate solate 0.50—1.50 din, komad en-divije 0.25—1 din, kup motovilca, radiča, špina-če in vrtnega korenja 1 din, komad pora 0.25 do 1 din 2—5 kolerab 1 din, liter luščenega graha 7.50—12.50 din, 2—5 redkev 1 din, šopek nía-jarona 0.50—1 din. Sadje: kg jabolk 3—6 din, hrušk 4—8 din, suhih sliv "—12 din, grozdja 10—14 din, celih orehov 9—10 din, luščenih orehov 28—32 din, liter kostanja 2—3 din, liter pečenega kostanja 6 din, liter šipka 3 din. žito: pšenica 1.50—1.75 din, rž 1.50—1.75, ječmen 1.50 din, koruza 1.25—1.50 din, oves 1 din, proso 1.50 din, ajda 1—1.25 din, proseno pšeno 4 din, ajdino pšeno 3.50—4 din, fižol 2—3 din. Mlečni izdelki:! liter mleka 1.50—2 din, smetane 10 din, kg suroVega masla 24 din, kuhanega masla 30—32 din, čajnega masla 28—32 din, domačega sira 8—10 din, jajce 0.70—1.25 din, konzervirano jajce 0.85-f-l din. Perutnina: kokoš 18—25 din, par piščancev 20—65 din, gos 40—60 din, puran 30—75 din,-raca 15—20 din. Krma: lk g sladkega sena 0.65—0.70 din. Razéevorl z našteti naročniki Vprašanja in odgovori Dolžnik izgubil zaščito; višina obresti za nazaj. J. G. Pred letom 1932 ste si od zasebnika izposodili vsoto denarja proti 8% obrestim. Te visoke obresti ste plačevali, dokler niso začele izhajati uredbe o zaščiti kmetov. Sprva ste uživali zaščito, radi česar ste plačali obresti, kakor bo bile določene v posameznih uredbah, upnik je bi' -s tem zadovoljen in Vam izročil pobotnico o sprejema obresti. Po zadnji uredbi (z dne 26. septembra 1936) ste pa zaščito izgubili, ker je sodišče mnenja, da ste v boljšem gmotnem položaju nego Vaš upnik. Radi tega pa zahteva upnik sedaj, naj mu plačate 8% obresti tudi za nazaj. — Upnikova zahteva nikakor ni upravičena. Vsa pravna dejanja, zasnovana in izvršena do dne 26. septembra 1936 na prejšnjih zakonih in uredbah, ostanejo namreč v veljavi. Zaščito ste izgubili šele po zadnji uredbi in .zato ste šele od takrat naprej zopet dolžni plačati sprva dogovorjen« 8% obresti. Ne glede na to pa je bil upnik ttak zadovoljen z višino obresti, ki ste mu jih plačali v letih 1933 do 1936, tako da tudi iz tega razloga ne more naknadno zahtevati višje obre-»ti. — Nove zadolžnice Vam upnik ni dolžan izročiti, ker Vam zaščita ne pritiče več. Sodba na plačilo previsokih odvetniških stroškov. Pravni let? K. F. Imeli ste nek spor z materjo, župan Vas je napotil k odvetniku, tam ste odvetniškemu uradniku zadevo razložili, povabil Je Vas in mater k poravnavi, katero ste sklenili v 20 minutah, dali ste 100 din že vnaprej, prinesli ubožno spričevalo, uradnik je rekel, da je vse v redu, vzlic temu Vas je pa odvetnik tožil na plačilo še nadaljnjih stroškov, odnosno zneska, bili ste nato obsojeni, priziva pa ni hotelo vzeti v delo ne okrajno, ne okrožno sodišče; baje zoper odvetnika ni sodnega leka. — Odvetnik sme zahtevati nagrado tudi za dela, ki jih je opravil (v njegovi odsotnosti) njegov uradnik. Okolnost, da ste imeli ubožno spričevalo, Vam nič ne pomaga, kAr ste si odvetnika sami najeli; kaj drugega bi bilo, ako bi Vam bilo odvetnika določilo sodišče kot zastopnika revnih. — Ako ste sodniku ves dejanski stan pojasnili, pa Vam je vseeno naložil plačilo še nadaljnjega zneska, je bila zadevna zahteva odvetnika pač upravičena. Očividno je .smatral sodnik odvetni-kove zapiske za verodostojnejše nego Vaše navedbe. Glasom teh zapiskov pa je opravil odvetnik več poslov, nego ste Vi navedli. Iztoževani znesek ni presegal 500 din. V takih primerih je dopusten priziv le iz ničnostnih razlogov. Slednje smo na tem mestu že enkrat našteli. V Vašem primeru, ni podan nikak ničnostni razlog V kolikor je sodišče morda priznalo odvetniku previsoko nagrado in več verjelo njegovim zapiskom nego Vam, pa tega ne morete spodbijati z nika-kim pravnim lekom — to pa le, ker vrednost spornega predmeta ne presega 500 din, ne pa morda, ker je tožil odvetnik. — Ne preostane Vam drugega kot da čimprej plačate iztoževani znesek, pravdne in izvršilne stroške, da ne boste imeli z nadaljevanjem izvršbe še večje stroške. Zaščita pred nezakonitim postopanjem obla-stva. S. M. Ako vam župan noče dati podpisa, ki Vam je potreben na potrdilo za dobivanje invalidne rente, se morete pritožiti na okrajnega načelnika. Enako pritožbo lahko vložite, ako županstvo neopravičeno noče rešiti Vaših pismenih vlog. — župan "nikakor ni upravičen na novo določevati mej zemljišč, katere je že določilo sodišče, razen seve, ako sta obe stranki, odnosno mejaša B tem zadovoljna. — Kaj ni bilo prav pri izdaji gradbenega dovoljenja, žal nismo razumeli. Služba pri železnici. N. N. Vaš sin bi rad vstopil ▼ službo pri železnici, najprej kot delaven, Prošnjo je kolkovati z 10 din. Dokumentov zaenkrat ni treba pošiljati, marveč naj le navede, koliko je star, da ima Vaše dovoljenje, kako je a vojaščino in kaj zna (šolska izobrazba). Prošnje sprejemajo progovne sekcije in ravnateljstvo dri železnic v Ljubljani — gradbeni oddelek. Lahko jo pošljete tudi neposredno ministrstvu za promet, zlasti, ako je sin pripravljen služiti izven naše banovine. Opozarjamo Vas, da sedaj na rimo ni mnogo upanja na sprejem, obdrže se p« prošnje v evidenci. Ker jih j« pa zelo mnogo, bi bilo dobro in potrebno, da Vašega sina kak znanec (poslanec ali podobno) priporoči, odnosno malo podreza, ako prošnja ne bi bila v dogled-nem času rešena. Za sprejem v službo ni nujno, da je sin že odslužil vojaško dolžnost. Davek od male hišice. I. I. Na Vaše vprašanje, koliko davka bi morali po pravem plačati od hišice s tremi sobami in pritiklisiami ter od malega vrta, Vam ne moremo točno odgovoriti. — Od vsake stavbe, ki je namenjena za prebivanje, je treba plačati zgradarino. Podlaga za odmero zgradarine je letna najemnina, katero Vam plačujejo najemniki. Ako pa hišo uporabljate sami ali deloma sami, služi za podlago hišnemu davku najemninska vrednost prostorov, ki jih sami uporabljate. Pri določitvi najemninske vrednosti se vpošteva najemnina, ki se dobiva za enake prostore v soseščini. Pri najemnini, odnosno najemninski vrednosti je izločiti vodarino, gostaščino in eventualno kanalščino. Nadalje je odbiti za kritje popravil in amortizacije 30%. šele od ostanka se odmeri zgradarina, in sicer znaša osnovna zgradarina 12% od navedenega ostanka, dopolnilna zgradarina pa 2%. Razen tega morate plačati od osnovne zgradarine in samoupravne doklade; koliko znašajo v Vaši občini, ne vemo, zveste pa lahko na davčni upravi — Plačila zgradarine so oproščene stavbe, v katerih bivajo kmetovalci sami ali njih delavct — Od vrta se plačuje zemljarina, ki se določa na temelju katastralnega čistega donosa. Ker slednjega niste navedli, Vam zemljarine ne moremo izračunati. Koliko nagrade sme odvetnik računati. M. L. Nagrada odvetnika za zastopanje pred sodiščem se odmerja po vrednosti spornega predmeta in porabljenega časa. Plačati morate to nagrado (ako ste si sami najeli odvetnilca) neglede na to, ali je odvetnik dosegel nameravani uspeh ali ne. Pred okrajnim sodiščem ne potrebujete odvetnika. Seve lahko vsak čas prekličete pooblastilo, ki ste ga odvetniku že dali. — Od svoje nagrade sme odvetnik zahtevati obresti (in sicer po zakonu 5%) šele od tedaj naprej, ko je njegova zadevna terjatev že zapadla v plačilo. — Ako je brat pobelil tri sobice hiše, čije solastnica ste tudi Vi, in nabavil štedilnik, je upravičen od Vas zahtevati povračilo polovice zadevnih izdatkov, v kolikor so bili potrebni in so primerni; seve pritiče na drugi strani Vam polovica najemnine, ki jo plačujejo najemniki (razen ako sta si z bratom hišo, odnosno prostore razdelila, v katerem primeru bi dohodke svojih prostorov vsak sam pobiral). Odgovor na vprašanje. R. š. V. Imate veselje do vojaškega stanu in bi radi za stalno ostali pri vojakih. — Ako boste hoteli ostati pri vojakih preko rednega kadrskega roka, boste morali zaprositi za sprejem v kako izmed številnih podčastniških šol. Ko boste pri kadru odslužili prvih šest mesecev, boste o razpisih za sprejem v posamezne podčastniške šole sproti obveščeni. Dana Vam bo tudi možnost prositi za sprejem h graničarjem ali orožnikom. Rejenka nima pravice zahtevati doto od rejnika. R. C. Imate 19 letno rejenko, ki ste jo vzeli k sebi, ko je bila stara poldrugo leto. V poletnem času je malokdaj pri Vas in gre za svojim zaslužkom. Vprašate, ali Vas more ta rejenka upravičeno tožiti na plačilo dote, ker je bila tako dolgo pri Vas; drugi jo namreč k temu nagovarjajo. — Rejenka nima pravice zahtevati doto od svojega rejnika. (Zahtevek na določitev dote se ne uveljavlja s tožbo, marveč v nepravdnem postopku.) Pač pa bi bila rejenka upravičena zahtevati primerno plačilo za svoje delo, ako bi morala pri Vas delati kot kaka dekla ali podobna delojemalka. V kolikor omenjate, da bo podedovala Vaše imetje, »ako bo pametna«, se lahko z njo dogovorite, da bo, ako bo res pridno delala, Vaša dedinja in da ji ne boste njenega dela (v kolikor bi presegalo vrednost oskrbe, katero ji dajete) že sedaj plačevali v gotovini. Izplačilo v hranilnici naložene dote. I. G. VaS oče Je naložil hčerkino doto v hranilnico, kateri Je dovoljena zaščita. Hčerka bi nujno potrebovala svoj denar, ker jo je zadela požarna ne-zgxxia. Vprašate, ali bi mogli hranilnico prisiliti k izplačilu vloge. — Denarni zavodi niso dolžni izplačevati več, kakor določa izplačilni načrt, in tudi tožba ne bi nič pomagala. Preglejte navedeni načrt, ali predvideva kaka izredna izplačila. Pravice delavca, ki je zbolel po petih dnevih službe. A. K. iz D. Dne 15. avgusta ste vstopili v službo pri tvrdki J. kot delavec pri sortiranju jabolk in bi morala glasom dogovora Vaša zaposlitev trajati, dokler bi bilo dela. že čez pet dni ste se pri delu ponesrečili; v bolniški oskrbi ste bili devet tednov, in sicer pri OUZD. Ko ste šli nato k delodajalki, Vas ni hotela več sprejeti na delo, niti Vam noče izplačati tedenske mezde in odišle mezde za 14 dnevno odpovedno dobo. — Imate pravico le do plačila, mezde za prvih pet dni. Ako bi bilo Vaše službovanje trajalo že najmanj 14 dni, potem bi Vam morala službodajalka plačati dogovorjeno mezdo še za prvi teden bolezni; ker pa ste delali le pet dni, Vam službodajalka ni dolžna za čas bolezni plačati nikake mezde. — Službodajalka ima nadalje pravico odpustiti Vas brez odpovedi, ker ste bili zaradi bolezni dalj kot štiri tedne zadržani opravljati svojo službo. — Potemtakem Vam odsvetujemo tožiti za kaj več nego le na plačilo mezde za pet dni dela — in še od tega pride odbitek za davek in Vaš prispevek za OUZD. Gostilničar terja 190 din preveč. V. J. Vaš mož je ostal pri gostilničarju na zapitkih in posojilih dolžan po navedbah gostilničarja 800 din. Ko 6te hoteli ta dolg plačati, je gostilničar zahteval 1000 din, češ da je dal Žagarju 190 din. V resnici je Žagarju plačal le 68 din, katere je imel Žagar zaslužene. Vprašate, ali ste res dolžni plačati gostilničarju teh 190 din. — Niste pove- Tudi naša najhitrejša letala bi podlegiS, ako bi mrčes bil tako velik kot so ona« Potujoče kobilice preletijo na njihovih po-> tovanjih do 2000 km. Ako bi hotela letal« isto napraviti, bi morala preleteti zemljo dali, v kakih odnosih ste Vi, odnosno Vaš mož, žagar in gostilničar. V splošnem bi bili Vi dolžni povrniti gostilničarju le to, kar je gostilničar Žagarju dal ali kreditiral po Vašem naročilu ali z Vašo odobritvijo, ali ako je Žagarju kaj plačal, kar bi morali po zakonu Vi. Seve niste na noben način dolžni plačati gostilničarju več nego je on plačal Žagarju. Dolžnika skušata po krivem spraviti dolg pod zaščito. V. M. V. Deta 1936 ste nekemu posestniku in njegovi ženi odstopili večjo vlogo, ki ste jo imeli v hranilnici. Napravili ste dolžno pismo, glasom katerega' sta se dolžnika obvezala zadevno vsoto (vlogo) vrniti do leta 1941 in plačati 4% obresti; Vi ¿te si pa pridržali pravico odpovedati posojilo, ako bi bila dolžnika v zamudi s plačilom obresti. Dolžnika faktično nista v redu plačala obresti, nakar ste ju tožili na plaičlo zaostalih obrfesti in dela glavnice. V pravdi se izgovarjata.; da se omenjeni pridržek ni dogovoril in da dolžnega pisma nista prečitala pred podpisom; nadalje, da sta se naknadno z Vašim možem dogovorila, da Vam bosta posojilo vračala »po zaščiti« ali pa tako (odnosno z omejitvami), kakor izplačuje vloge hranilnica. — Vsebine dogovora (pridržka) Vam ne bo težko dokazati, ker lahko pisec dolžnega pisma nastopi kot priča; čeprav ni bilo prič, pa bo za Vas govorilo dolžno pismo, odnosno podpis dolžnikov. — Ako ste dali posojilo Vi, odnosno ste Vi edina upravičenka, tedaj po našem mnenju Vaš mož ni upravičen dovoljevati za Vas obvezno dolžnikoma »zaščito« in bistveno drugačne (za Vas neugodnejše) plačilne pogoje. — V primeru, da je bil Vaš mož pri zadevni priliki res od dolžnikov napojen, odnosno se ni zavedal svojih dejanj in izjav, lahko ugovarjate njih neveljavnost. — V vsakem primeru pa je stvar dokazne ocene, ali bo sodišče dalo vero Vašemu možu, ki zanika, da bi bil kdaj dolžnikoma dal navedene izjave, ali dolžničini sestri, ki jih potrjuje. — Okolnost, da je dolžno pismo kolkovano z več sto dinarji, ne igra vloge. Jumbo Kakšno veselje, kakšna radost! Vsi prebivalci so se z godbo na čelu zbrali in vzklikali dočli trojici. Jumbo je dobil šopek cvetic. Godba je zaigrala .im-bum-trara. Vsi so bih nepopisno zadovoljni in srečni. Mali Jumbo je pa bil od tega časa dalje jako priden. Učil se je rad in kmalu se je naučil citati in pisati. Vedno je pazil, da ni očeta ali matere razjezil. Rad ji je pomagal tudi pri kuhi. Bil je pač res priden otročiček in starši so ga bili veseli. (Konec) Palčki z m oq o velikanov Mi ljudje se kaj radi postavljamo in ba-hamo z našimi posebnimi zmožnostmi — ali ni res? Mi se veselimo, ako sezidamo in to brez vsake prekinitve. Tudi v hitrostnem letanju smo kar pravi začetniki. Ako bi bila navadna muha tako velika kakor, letalo, bi ga kmalu pustila pri hitrostni letal, ladij, avtomobilov itd. Slavimo tudi rekorde naših športnikov. Mi si domišlju-jemo, da smo tako zmožni in ravno najmanjša bitja — mrčes — so v vsakem oziru zmožnejša od nas. Ako hočemo zme-riti, kako nas mrčes nadkriljuje, si jik moramo misliti, da so tako velike, kakor smo mi ljudje. Začnimo kar pri vonju! Večina mrčesa ima tako dober vonj, da že cele kilometre daleč zaduha plen ali nevarnost (čebela). Tukaj mi mnogo zaostajamo. Vožnja proti domu je bila kaj hitra. Jumbo je bil ves srečen. Mati ga je pa le malo pokarala, ker jima je napravil toliko žalosti in skrbi. Jumbo je obljubil, da bo odslej vedno priden in da ne bo šel nikoli več od staršev. velike hiše, kakor je nebotičnik v Ljubljani itd. Ponosni smo na dosežene brzine tekmi daleč zadaj. Navadna muha prepleza 5 m visok zid v 15 sekundah, pa ne hiti< Ako bi hotel človek isto napraviti, bi moral v istem času preplezati 800 m! MALA OZNANILA SLUŽBE: Išče se viiiLčar s tremi delovnimi močmi Naslov v upravi. 1780 Sprejmem deklo z letnimi spričevalo. Vogrin Iv., Vukovje 30, Sv. Marjeta, ob Pesnici. 1775 gafer za sadno in vinogradniško posestvo v Jeruzalemu pri Ljutomeru z delovnimi močmi se takoj sprejme. Ponudbe upravi lista pod »Jeruzalem 1731«.____ Gospodarski praktikant, kateri je dovršil kmetijsko in mlekarsko šolo z dobrimi spričevali, se sprejme v službo na veleposestvo. Predpogoj: pošten, trezen in marljiv, zmožen slovenskega, po možnosti tudi nemškega jezika. Ponudbe v upravo lista pod »Gospodarski praktikant 1782«. Trgovskega vajenca z dovršeno meščansko šolo sprejme takoj trgovina z mešanim blagom And. Eisfcacher, Laško. 1787 POSESTVA: Lepo posestvo, 8 oralov, vse okrog hiše, sončna lega, 5 minut od cerkve, 2 uri od Maribora, se takoj proda. Naslov v upravi. 1778 Naprodaj veliko posestvo v ravnilu, lepa lega, na prometnem kraju, eno ta o od Celja. Karel šuligoj, šmiklavž pri Ljubečni, pošta Celje. __1788 Lepo posestvo, 32 oralov, en kos, poceni proda Lešnik, Hrastje 35, p. Limbuš, pri Mariboru. 1789 Vzamem v najem malo posestvo ali kupim do 20.000 z vinogradom, sadonosnilcom, okolica postaje. Ponudbe upravi pod »20.000—1777«. Posestvo dam v najem blizu Maribora samo kavcijo zmožnemu. Ponudbe upravi lista pod »Posestvo 1801«. Kupim malo posestvo. Točen opis in ceno poslati na: šarner F., kovač, Dravograd. 1793 Dražbeni oklic. Dne 23. decembra 1938 ob desetih bo v notarski pisarni pri Sv. Lenartu v Slov. goricah prostovoljna javna dražba v zapuščino umrle Breznik Lucije iz Lormanja št 27 spadajoči!). nepremičnin vL št. 4, 143 in 156 k. o. Zamarkova z izjemo parcele št. 683/2 njiva, pripisane pri vi. št. 156 k. o. Zamarkova. Ceniki» vrednost znaša din 12.880,80. Najmanjši panudeik znaša din 8.600,—. Varščina znaša din 1.500,— v gotovini Dražbeni pogoji so na vpogled v notarski pisarni pri podpisanemu, ki daje tudi vsa pojasnila. Sv. Lenart v Slov. goricah, dne 7. decembra 1938. Hanžič Ivan 1. r., javni notar kot sodni poverjenik. 1779 i RAZNO: URE, ZLATNINO, SREBRNINO in OČALA v veliki izbiri nudi Jakob MULAVEC, Maribor, Kralja Petra trg 1, pri glavnem mostu. Kupujem zlato. Popravila točno. Cene nizke. 1437 Splača so Vam, če pridete to nedeljo v Maribor, ker bo odprto in je polovična vožnja, ker so cene blaga res nizke v Manufakturi Grajske starinarne. 1803 Čebelni vasek prodate najbolje pri Oton Črepin-ko, Maribor, Zrinjskega trg. 1796 Vzamem v najem gostilno v bližini Maribora. Naslov v upravi 1797 Preprog« perzija, smirna, pliš, volnene, jutene, predposteljnike in kokose kupite najceneje pri »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6. 1665 Dobre molzne krave sprejmem v dobro rejo. Mesečno tudi doplačam. črnčec Alojz, Sp, Sv. Kungota (pri cerkvi), Gradiáka 20, Pesnica. ___1770 Cepljeno trsje, sadno drevje, divjake nudi žiher Franjo, Zamušani, p. Sv. Marjeta pri Moškanj-cih. Zahtevajte cenik! 1785 »Pri starin ar ju«, Zidanšek, Slaribor, Koroška 6, kupite najceneje božična darila. V nedeljo ves dan odprto. Srajce in hlače za ženske, moške in otroke, žametaste oblekce od 12 din, predpasniki, nogavice, pletene jopice, gate, rute, ostanki žameta, sJo, pi&vo in rjavo platno, inlet za perje, koče, odeje ša drugo. 1802 Za zimo vsakovrstno blago in vse potrebščine kupujte vedno le v trgovinah Senč&r, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigo,va. Nakup jajc, putra, masla, zabele, suhih gob, svinjskih kož in vseh poljskih pridelkov. Zamenjava bučme, sončnic in ripsa za prvovrstno olje. 1572 2500 din potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno doma. Dopise: »Anos«, Maribor, Orož-nova 6. Postranski zaslužek! 731 Priporoča se Kupčič-eva drevesnica in trsnica na Ptujski gori! 1427 Iz lastne pletarnc čepice in puloverje za deco 20 din, jopice za dame 25 din, puloverje za moške 35 din in boljše v veliki izbiri pri »Luna«, samo Glavni trg št. 24 v Mariboru._1296 Kupujem staro zlato, srebrni denar (krone, goldinarje, tolarje) po najvišji ceni. Stumpf Alojzij, zlatar, Maribor, Koroška cesta 8. 1154 Več rabljenih koles in šivalnih strojev proda od 350 din naprej. — Šivaini, stroji z okroglim čol--'"kom šivajo naprej in nazaj, štikajo in Stopajo; 25 let garancije. Prbdaja jih po 1950 din, tudi na mesečne obroke po 100 din: mehanikar Draksler, Maribor, Vetrinjska 11. 1654 Cepljene trte! V veliki mnojžini različnih vrst na običajnih podlagah, krasno razvitih, kar se lahko sedaj vsak osebno prepriča, če si ogleda en del naše trsnise pri liačelniku Jan. Šegula v Hlaponcih. Nudi: I. trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik!_1450 Jesen, zima! — Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo, 128 din. — Reklamni paket serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo, v najlepši sestavi, paket 130 din. — Dalje Specialni paket »original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko, moško in otroško perilo, za izjémno ceno 150 din. — Paket serija »Z«, vsebina 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer: »Z/l« 130 din, »Z/2« 160 din, »Z/3« 200 din, »Z/4« 250 din, »Z/5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Trgovcem popust! Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago. Pišite še danes: »Razpošiljabiici Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene! MoStna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanj« jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc-, Maribor, Gosposka 11. 1452 Cunjte, krojaške odpadke, siar papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 461 V Ptuju zraven kolodvora si lahko ogledate našo trsnico, v kateri je nad 20 sort trsnega izbora na raznih podlagah in v kateri je dosegla rast poganjkov 70—100 cm. — V nasadih pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah pa imamo sadno drevje in nad vse lepe sadne divjake. Naročite že sedaj od trsnice in drevesnice Čeh, Sv. Bolfank v Slov. goricah. Ceniki zastonj! 1303 Hubcrtus plašče, moške obleke, perilo in manufaktumo blago nudi prav poceni SREČKO PIHLAR, Maribor, Gosposka ulica 5. NAJLEPŠE IN NAJNOVEJŠE VZORCE ZA ROČNA DELA, kakor kuhinjske prti če, namizne prte, posteljno perilo itd., vam predttsnemo na platno v prodajalni TISKARNE SV. CIRILA, PTUJ, Slovenski trg 7 Nsm pa Kam Mi® Itifro? Popolnoma sem moker, zato moram hiteti k tvrdki IVAN GOSTENČNIK IN SIN, krojaštvo, zaloga blaga in gotovih oblek, DRAVOGRAD. Samo tam dobim: nepremočljive hubertuse za ceno 270 din modern ohlapni plašč od 420 din naprej površnik od 200 din naprej smučarsko obleko od 280 din naprej damski plašč in kostum od 265 din naprej Dralf?cni ohlic. IV I 2621/38—10 Dne 30. januarja 1939 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Ruta vi. št. 6 cenilna vrednost: din 101.771,80 vrednost pritiklin: din 3.110,—, kateri znesek je že upoštevan pri cenilni vrednosti zemljišča najmanjši ponudek: din 67.848,— vadij znaša din 10.178,— Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 30. novembra 1938. 1786 Ljudska posojllnicavCelfii iiaiiiiH registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv lit hiš nad 4000 Člacov-posestnikov z vsem svojim premoženjem Domači hnjigmzi kupujejo potrebščine v knjigoveznici Tiskarne sv. Cirila — Maribor Irtzplsčeo pouk » igranju. Zahtevajte brezplačen katalcg ! MEWEL'HEROLD ti. SÈâr*"MARIBOR st. 106 ČAJ ¡Apoteka Mr. BAHOVEC, Ljubljana j S. br. 2007-32 Nakupovalne knjižice, poslovne knjige, notesi, zvezki itd. v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj ^f^fi«^ Največja izbira v vceh veli-piasci! kostih. Izredno nizke cene! J. Preac, Maribor, Glavni trg 13 manafakturo konfekcijo pletenine perilo kupite zelo poceni v trgovini JURI] KOKOL MARIBOR, GLAVNI TRG 24 nasproti avtobusnega kolodvora BATERIJE? BATERIJE1 -fJSf »Kakšne baterije kupuješ CA^ JJj sedaj?« ¡/f CROATIA baterije kakor VC ^h prej — ker \j\S vem že davno, da so zanesljive in trajne in da so od nekdaj brez kisline! TISKARNA SV. CIRILA JASLICE. Katoliška družina ne more obhajati božiča brez jaslic. Prav vsaka naj jih ima! Imamo na zalogi toliko vrst, da smemo reči: največjo izbiro, ki je mogoča. Jaslice iz prešanega papirja, gotove, ki jih je možno kar postaviti: po din 1, 1.25, 1.75, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 11, 12, 16, 18, 20, 22, 26, 28, 30, 32, 35, 40, 70 — jaslice na papirju za izrezava-nje: po dinarjev 1, 1.75, 2.25, 5; fin močan karton po 7 din; jugoslovanske jaslice po 10 din; jaslice skupina kipov, 20 po številu, 12 cm visokost, 310 din; umetniške jaslice, 15 kipov, 16 cm visoki, 510 din; jaslice, posamezni kipi: ovčke od 1 din dalje, ostali od 4 din dalje. Izdelek Marelin 20 kipov din 720. BOŽIČNO DREVESCE; svečke po 25 par ali 5 din škatla, čudežne svečke 1.75 din, stekleni okraski od 50 par dalje, girlande od 1 din dalje, zvezde od 3 din dalje, lameta 50 par, zlati lasje od 50 par, zlate pene od 1 din, vilinski lasje škatla 1 in 1.75 din, papir za zlatenje orehov zvezek po 1 din, svečniki po 50 par, raznobarvni papir za zavijanje bonbonov in drugih božičnih daril. BOŽIČNO VOŠČILOi razglednice od 50 par dalje, vizitke s fotosliko, izredno fina pisma s fotosliko, BOŽIČNI DAROVI! največja izbira nalivnih peres, finih svinčnikov, okusne mape z natisom imen onih, ki jim hoče darovati pisemski papir, pisalne garniture, spominske knjige, knjiga »Naši gostje«, albumi za razglednice ali fotografije, slike, kipi, koledarji vseh vrst, molitveniki in knjige. MALO IZDATKOV je Vaše načelo, naše pa je: nizke cene in to se sklada, zato pridite v naše prodajalne po božične potrebščine! V MARIBORU, Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Trg kralja Petra 6. V PTUJU: Slovenski trg 7. NAŠE VOŠČILOi Dovolite, da Vam voščimo vesele božične praznike in srečno Novo leto, v katerem se Vam priporočamo za Vašo naklonjenosti 1111 i ii 8 a i ii ii i i i n 111 i rim mm.....................................iTrTmnri iiiiiiiiiiiiiiiiiimniiim rmrTip Hranilnico Dravske banovine mmrn j Centrala: Neribor Podružnica: Celic v lastni novi palači na ogla nasproti pošte, pre) Jnžnošia- C Gosposke-SEovenshe ulice. . 27 tersha Hranilnica. £ Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj * varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim n premožen jem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spada joče posle točno in kulantno. C □□mnnr^onarTTTTTTTr^ Tnnnnrmnnnnnr^ iiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiinii n-£ Usnjene suknje 0!!lllllllllllllillllllllllllll!lllll!ll!ll!lll!l!llllllllil najboljše vrste, datnske in moške plašče i. t. d. kupite najbolje v konfekciji JAKOB LAH| J¡L B^SSSr/ ' ' vi / I / lin WircEiA Irfa Cepiči najplemenitej-9ftE&MtU BflfcU. ših vrst ter ključi in fe^g^sp korenjaki Kober 5 BB, Teleki ip^P^I^ 8 B, Riparia in Chasselas, v«e V/7»\jx|l zajamčeno čisto in prvovrstno dobavlja tčf Prva Jugoslovanska trsnicB.Banmir 1761 Zahtevajte cenike! iiiiniiiiH Skrbi za zdravje 1 Oble M se toplo! Za zimo si razno toplo blago Belo ugodno nabavite v manufakturni trgovini Franjo Mafer, GlavttitrflS Maribor Glavni trn» Tam dobite n. pr.: flanelo že od 4.50 din naprej, šivane klot odeje od 82 din naprej, volneno blago 75 cm od 13 din naprej ter razno drugo blago za obleke, plašče itd. po zelo nizkih cenah. Maribor, Glavni trg 2 Lastniki srečki Iščemo one srečneže, ld so že zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. — Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vs« svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »Novice o srečkah«, Maribor, Cankarjeva ulica 14. Priložite 3 dinarje ▼ znamkah! 1636 Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, S% obveznice, bone, delnice itd., valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 1776 Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk drž. razredne loterije Ženske plašče od 280 din dalje dobite pri 1. Trpinu, Maribor, Vetrinjsha 13 Nov redilni prašek Vsak kmetovalec si z Redinom lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zagotovljen uspeh že pri 1 zavitku za 1 prašiča za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 10 zav. naprej 12 diši. Priporočamo, da naroči eden za več sosedov skupaj. Pravi Redin se dobi samo v zavitkih z napisom Redin in ga prodaja samo Kane-Volfram, Maribor, Gosposka 33. NOVOI NOVO 1 lepenha vseh vrst, ovojni papirji v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj Generalno zastopstvo za Jugoslavijo največjih italijanskih tvornic harmonik Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril novo trgovino v Negovi. Postrežba točna, blago prvovrstno! Za cenjeni obisk se priporoča Rojko Ferdinand trgovec 1766 Negova p. Ivanfci .ELETTl Rfl'-Cistelîidordo Italijanska produkci:a slovi po celem svetu. Harmonike so glasovno, po obliki in izredni izdelavi nenadkriljive. Zahtevajte brezplačno predvajanje in cenike ter se prepričajte pred nakupom o posebnostih italijanskih harmonik Generalno zastopstvo za Jugoslavijo fl. WEIXLIflSIHOflfl Maribor, Jurčičeva ulica B. telefon Z6-I8 i?26 najbolje In najvarneje prt SpodnlcilalcrsM Ifndshi __ OosposKa nlica 23 f ^91*11)0711 Ulica 10. ohlo&ra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. TUkar: TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Janui Goleč, novinar ▼ Maribor« — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru