14
V Mariboru, vtorek 6. februarja.
V. tečaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja p o pošti prejeman, ali v Mariboru s pošiljanjem na dota, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. — Za oznanila so plačuje od navadne četiristopne vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če so tri-ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220.
Opravništvo, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnici: V. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229
Vai otlno delovanje.
i.
.       . lod naših severnih Soslavjanov, kar je tudi „Slov.l
Založnice in [posojilnice.     Narod« ve6kl,t mncnil. j
Narod,   kteri hoče do samostalnosti priti,!        Potreba in korist enakih   denarnih zavodov! mora za svojo materijalno neodvisnost od drugega I je tedaj brezdvombna in mislim, da o tem ni po-j
naroda skrbeti. Ne zadostuje, ljudstvo samo bu-ltrcbno mnogo besedovati, ker nam teorija in prak-1 Trideset let je preteklo, odkar se trudijo diti'po veselicah v čitalnicah, razgovorih na ta-|tično življenje jasno dovolj oboje dokazujeta. slovenski rodoljubi: Kopitar, Metelko, Koseški, borili itd., ker navdušenost za vsako novo idejo 1 Glede na to so posamezni rodoljubi take de- Proširen, Bleiweis, Murko, Krempelj, Stanko Vraz' trpi samo nek čas, kteremu treznost sledi. Obsto-lnarno zavode poslednja leta precej marljivo tu in I Trstenjak, Cigale in drugi — zbuditi narod v živo-ječe je samo to, kar materijalno stanje naroda tem ustanovljati se trudili. I bitje. Jezikoslovje, pesništvo, zgodovina, časnikar-
zboljša in vsakdanjim praktičnim potrebam ljudstva Ali uspeh se še dozdaj skoro nikjer ni po-|gtvo so bila sredstva za to trudno delo, kterega
pomaga. kazal, ker je nam nemškntarska vladajoča stranka Uspeh je gibanje budnega naroda v vseh pokra-
Narođnost vođi naše politično delovanje; na kolikor mogoče take oviro delala, da se večjidcl I jinah in na tisoče štejeno dan denašnji rodoljube ti podlagi se morajo, kolikor mogoče, vsa podv-lsc vladino dovoljenje za ustanovitev takih zavo-|Vsch stanov, kteri čutijo živo potrebo, narod vz-zetja, posebno denarni zavodi zidati. Voditelji I dov dobilo ni. Nasprotna stranka namreč dobro I digniti na duševni in gmotni napredek iz stolet-naroda morajo svojo pozornost končno na to obr-lvc, da je konec njenega nenaravnega nadvladova-1 nega mrtvila. Ponosno se smemo ozirati na oprav-niti, da se slovensko ljudstvo privadi neutrudljive I nja, kadar naš zbujen in politično večjidel že po-|ljCno težavno delo, z blagodejnim upom nas nav-delavnosti, njemu ne samo priložnost dati, da silpolnoma zaveden slovenski narod tudi materijalno I daja prihodnost, ker je naš narod zdrav na duhti premoženje pridobiva, temuč posebno, da si naš I neodvisen postane in ravno tako krepko na svo- |in na telesu, in ker je Črstva veja ogromnega narod pridelan denar tudi prihrani.   V ta namen I jih lastnih nogah stoji, kakor češki. I naroda slavonskega devetdeset milijonov duš.
pa je treba kolikor naj več mogoče zavodov, kjer I Moj namen je tukaj govoriti o načelih, po I Novi Čas vendar prinaša nove potrebe in so prištedjen denar hranjujc, kjer dobre obresti I kterib bi se naj denarni zavodi ustanovljali o ra-|jako bi se motil, kdor misli, da smemo sedaj roke nese, ker samo to budi vsakega posameznika k I zličnosti načel hranilnic in posojilnic, na kak na-1 križem držati. Čas hiti in napor sosednih narodov varčnosti, množi veselje do treznega življenja, daje | čin bi se dala koristna načela obojih zavodov ze-|j0 odvažniši od poprejšnjega, torej je treba dvo-prostemu človeku priložnost, z malimi doneski zaldiniti in konečno: kedaj se je nadejati, da bi de -Ltrukih moči za novo delovanje. Narod slovenski njega primerno velik kapital brez posebnega truda I nami zavodi najbolj cveteli. Glede poslednje točke 18e ozira po novih delavcih, ker mu vsako leto si prigospodariti. I mislim priporočati denarni zavod po načelih, ktera 1 odpada veja po veji in ker malo število izkušenih
Na drugi strani pa imajo taki denarni za-1 so se praktično jako koristna pokazala pri usta-j starih rodoljubov ne zadostuje več na vse strani, vodi  uamcu   v sili  vsakemu   potreben  kapital I novitvi neke tukajšnje posojilnice. I Združiti vse delavne moči, je geslo nove dobe, ako
proti garanciji brez posebnega truda, stroškov in I Denarni zavodi se uradno ustanavljajo na I hočemo, da se pospeši duševni in materijalni na-dolgcga čakanja podajati, in spolnjujejo s tem I dvoji način. Prvič, da se neka odločena glavnica I predek, brez kterega bode zbujeni narod le za-svojo nalogo bolj nego navadne branilniee, ker I od posameznikov kake srenje, ali podvzetnikov, I vedoma gledal svoj pogin, med tem ko bi ga po-hitro denarno pomoč dajo. lakcijonarjev i. t. d. vloži in  s tem delati  začne, I prej bil spečega zasačil. Vsakdo čuti, koliko dela
Take denarne zavode ima pri naših bratih I kar je navadno pri hranilnicah, akcijonaruih ban-|ge na8 cafca na slovstvenem, na gospodarskem in na Češkem skoro vsaka vas. Češki narod je trezen Ikah i. t. d. Drugič, da ljudstvo obče sploh raz-|na obrtniškem polji in sicer težavnega in pa ven-in varčen, za to materijalno in duševno bogat, I lično svoje svote v ustanovljen denarni zavod Mar nehvaležnega dela, ktero ne prinaša sadu politično krepek in neomahljiv, V tem obstoji ne-1 vlaga in se še le s tem vloženim denarjem delo -Itako naglo, kakor se pri vroči krvi srčna čuvstva premagljiva krepost češkega naroda.   Ako tedaj I vati začne, kar je navadno pri založnicah. Izbude. Orjiino torej ledine na vse strani, krčimo
hočemo naše brate kedaj doseči,  moramo tukaj,| (Dalje prib.)   Jtrnje in  škodljivo grmovje,  sejajmo,  sadimo in
kakor v marsikterem drugem obziru nje posnemati. I _._ I nebeška rosa bode pospeševala rast drobnih se-
Priporočalo  se nam je to  gorko že mnogokrat! jinen in žlahnih mladik, da bode slovenski narod
Listek.
Dr. Matija Prelog.
(Nekrolog.)
Tn zopet je eden odšel iz vinograda Slo venstva, eden izmed onih, ki so ledino slovenskega uarodnega polja obdelovati začeli, ko nas mnogih, kterim je deues ta nalog naložen, niti bilo ni. V teku cuega leta smo pokopali Štiri slovenske časnikarje in ureduike : Tomšiča, Umeka, Vilharja in zdaj dr. Matija Prologa. Hitro nam naše delavce smrt kosi, in naša mladina narasta počasi, prepočasi za važni čas, v ktcr> m našemu narodu in njegovemu preporodu delavcev treba. Postavili smo prvim trem imenovanim na tem mestu spominek, priporočili jih hvaležnemu spominu Slovencev, deues moramo posledujemu, najstaracmu, zaslužen veucc položiti na grob.
Dr. Matija Prelog se je narodil 27. oktobra leta 1813 v Hrastji, slovenski vasi med Ljutomerom iu Kadgouo. Njegovi stnrši so bili kmetje, trdi iu pošteni Slovenci, kaki. „o ondotui Slovenci značajni možje naše korenine k oO se pri volitvah vselej možato in sijajno diržaj       . "iuske stvari
Nižje šole je Prelog obiskoval v Kapeli pri Radgoni, latiuske v Varaždinu in Gradei, višje medicinske na Dunaji. Leta 1842 je prišel kot doktor zdravilstva v Ljutomer, kjer jo bil do leta 1849.
V onem času je bilo malo „Sloveucev" po Sloveniji, malo po hrabrem, nemškemu vpljivu najbolj izpostavljenem, zato toliko važnem južnem Stajcrji. Za to je tem večja zasluga za one može, kteri so so nerazumljeni od svojega Časa in svo jih rojakov, s slabim izgledom na kakov vspeh, ipak težavnemu, gmotno nehvaležnemu delu podvrgli in vztrajali do zdaj j za može, kakor jih še deues kot starce z mlajšimi vred z dejanjem ali svetom neumorno delati vidimo, kakor dr. Kočevar, Trstenjak, liaič, itd. — med ktere do zdaj delujoče veterane je spadal tudi Matija Prelog.
Prelog jo počel rauo na slovenščini delati. Za Vraza — „Sloveucev uskoka", kakor ga Proširen, videč ubožno malo število delavcev pri nas doma, imenuje — nabiral jo Prelog že kot študent višjih šol narodne slovenske pesmi, kterih jo v Vrazovi, 1. IH'M) izdani zbirki, več njegovih. Izrecno Vraz imenuje Prclogovo ime pri prvi: „Marko ino Turki, iz okolice radgonske" in dalje pri „Marko devojko prosi."
Ko je prišlo burno leto 1848 in se je slo
vansko-narodni duh po vsej Avstriji naenkrat čudno oživil, vidimo tudi Preloga v Ljutomeru in okolici z mladeniškim pogumom za Slovenstvo delati. Ali nemškutarski duh se je bil v Ljutomeru že tako ugnezdil, da Prelog, osamljen v delovanji, ni mogel prodreti, in ljuti nemškutarji so v svojem srdu na njegovo delovanje tako daleč šli, da so svojo s od liro na njega nabnjskali in je moral v pravem pomenu besedo mnčeništva prestajati: pred naščuvano drhaljo iz smrtne nevarnosti po-beguiti. Zatorej mu leta 1849 ni bilo več ostanka v Ljutomeru in prisiljen je bil preseliti se kot zdravnik v Maribor.
V Mariboru je bil, posebno kar jo absolutizem padel, od leta 1861 sem v prvi vrsti pri vseh narodnih podvzetjih in pri vsem narodnem delovanji: tako pri ustanu vitji narodne Čitalnice, kteri je bil vedno odbornik, od 1807 do zdaj predsednik; dalje je bil med onimi možmi, ki so nstauovili „Slovensko Matico", ktere kali so pognaJe, kakor znano, v Mariboru.
Leta 181)1 je začel spisovati „ Makrobiotiko" ki je prišla na svitlo 1864 v Mariboru. Na dalje je poslovenil in na svitlo dal dve veseli igri: „Črni Peter" in „Zakonska sol".
Leta 1867 je začel izdajati Časopis „Sloven-
zaužival obilnega sadu in se hladil mirnega srca v dobrodejni senci.
Opazujmo skrivne moči narodov in vsesvetne omike, da pravo zadenemo in da narod zares napreduje, sicer zaostaja za drugimi naprednimi narodi na svojo veliko škodo in Sisifovo delo bi se moralo iz nova pričeti, kteri je s težavo valil velikanski kamen na strmo goro, ki se mu je spet udri na podnožje, predno ga spravi na vrhunec.
Male narodne veje imajo tem težavniše delo, ker se mora vsak truditi za svoj vsakdanji kruh in slovstvenem napredku žrtvuje le svoje prazne urice. To nam mora biti opomin, da se veliko posameznih moči združi v eno delovanje v sveti slogi k skupnemu delovanju, sicer nihče sam ne bode kaj izdatnega opravil. Pogubivno bi torej bilo, ako bi se delavci vscdli na voz narodnega napredka in bi le enega pustili pripreženega, ker bi za teža kmalu moral nazaj potegniti na znožje gore in bi se pri tem početji maršiktera koristna reč zlomila. Vozimo, rivajmo, nosimo torej bremena zedinjenimi močmi in ne mirujmo, dokler skupno ne pridemo do vrhunca narodne sreče, narodnega blagostanja. Kdor hoče sam to izvršiti, ne razumeva novega časa in njegovih potreb in sam sebi več moči pripisuje, kakor jih za ista ima, ker posamen človek le more delovati na eno stran, vsi skupaj pa vendar na vse. Nemisleče prikima-vanje s prekriženim rokami je torej vedno škodljivo, ako je dela na vse strani, ktero zahteva različnih duševnih moči in pridnih rok. Pri nas Slovencih ni nasprotij v mišljenji glede na načela, torej je sloga v pravem pomenu naravna reč; kar pa pota zadeva do narodne sreče, je mnogostranost mišljenja le koristna, ker eden hodi prepočasno, drugi pa prenaglo in združene te lastnosti ustvarjajo pravo zlato srednjo pot, po kteri se gotovo pride do zaželenega konca.
Zadnja leta navdaja nas narod opravičena skrb za njegov obstanek, torej se vse ukvarja s tako imenovano visoko politiko, da se jako zanemarja vsako drugo koristno delovanje, ktero hi ravno pripraviti imelo sredstva za živobitje naroda. Da zasledujemo politično gibanje, je na vse strani potrebno; vendar edino z njim se pečati je pogubno, ker se zamudi zlati čas za druge stroke, ako se uečemo zatelebiti v politiko. Poskusili bomo torej v več člankih razpravljati vsa vprašanja, od kteri h je odvisen narodni napredek, kteri je bil prvi namen in pomen slovenskega rodoljubja pred tridesetimi leti in ki je geslo vseh vekov in vseh narodov do konca sveta.
Iz Ilirije.
Pod tem naslovom piše „Vatcrland": „liaz-
drtje hrvatske nagodbe, katero se morebiti ne po krivici v prvi vrsti našemu novemu vkupnemn zunanjemu, ki je v takih rečeh že izurjen, na dobro piše, je dostojna pri.stranica h koncu češke po ravnavc in daje našim okoliščinam novo osve tljenje. Uboga Hrvatska! Ali bodeš imela dc#> i moči, ubraniti se novemu napadu tvojega obstanka novemu tlačenji, katero te čaka? Mais tout commc chez nous! Tudi pri nas so uklenili narode v prid in basen enemu narodu v verige naoktroirane ustave in volilnega reda. Tudi pri nas so strašno razžaljeni, ako kako besedico proti temu ugovarjamo. Tudi pri nas vedno šopirjenje z ustavnostjo, ob enem pa razdirajo obstoječe ustave in pravice in kazijo koustitucijonalno načelo s posilnim pre-obračanjem manjšin v umetne večine in s tajenjem načela „nil de nobis sine nobis." Tudi pri nas isto malodušno podpiranje malovrednežev z državnimi pomočki in preganjanje ter preziranje najboljih, najbolj razsvetljenih mož. Tudi pri nas prelom besede, razpusti, psovanje pri volitvah in zatiranje novinarstva, ako toži zarad revnosti zatrtih. Tudi pri nas rabljcnje sile ne za hrambo, temveč za zatiranje pravice. Tudi pri nas poravnovalni pogovori z istim tragičnim koncem. Tudi pri nas svoboda, kakor na Ogorskcm, in za pamet in pravico nikjer prostora. Kje drugje ima pusto, zmedeno in mameče upitje narodov in stranek svoj temelj, ko v posilnem gospodovanji, v pretrpljenih žaljenjih pravice in v manjkajoči hrambi pravice? In nikjer uredujoče, posredujoče roke! Ladja jadra brez krmilnika! Zadnjih 20 let tepe osoda državo, kakor nikoli popred. Ali še ne razumejo migljaja previdnosti, da se tudi v javnem življenji nravnost zapustiti ne sme. Toda komur samo počntno želje srce polnijo, njemu izgine luč duha, umrje z močjo in spoznanjem pogum. Zastonj pišejo najplemcnitniŠi, da jih roke bole, intopoglavo in neskrbno se hodi in se podaje podiralcem države in družbe. Mi Slovani pač v Avstriji še nismo za dvor pripravni in ne vredni, da bi se nam beseda izpolnila. Sicer bi pač mislili, da imamo pravico do posvetnega izveliČanja in da nismo samo za to na svetu, da davke plačujemo in hura upijemo. Kako se imenujejo dobrote, ki so so nam podelile, kake so prošnje, ki so se nam uslišale? Samo v sili nas poznajo in nam delajo obljube, katere so se še vselej prazne pokazale, samo kadar nas potrebujejo. — Saj je vendar tisti državnik, ki je šel, zatiranje Slovanov kot vladin program očitno proglasil. Ni bilo pred njim drugače in se potem ni zboljšalo. Naj si nobeden slovanski rod ne domiŠljuje, da stoji v posebni milosti. Tudi ni bila zbujena vest a!i zbu-jena  pravičnost,  ki je Magjare napotila, Hrvate
poiskati. Za tistega Človeku ni, komor je hvalo dolžen. Avstrija se ima svojim Slovanom za mnogo zahvaliti in je na njih preveč zagrešila, da bi jim mogla blagohotna biti. Človek mora vedeti, s kom ima opraviti. Samo če nas blagi ljudje rit talijo, nima to pomerabe. kajti ti to vedo in se sami trudijo, krivico popraviti. Blagouma pri gospodujoči kliki, kateri gre sila nad pravico, iskati, bila bi neumnost. Mi Slovani vsi in združeni, moremo narekovati mir, kakor je za nas in državo časten in koristen. Dunaj potrebuje nas in ne mi njega in ne bilo bi nam treba antichambrirati ter sladko in pohlevno za koncesije beračiti. Tako dolgo nas ne bodo respektirali, da si bodemo sami respekt pripravili, težnja nasprotništva gre očitno na to, nas razcepiti, eno krdelo za drugim uničiti, dokler da bodemo vsi na pesku. Upajmo, da bodo slovanski poslanci na Dunaji si to k srcu vzeli, kadar skušnjavec nad nje pride, in da se bodo v uri nevarnosti kot možje pokazali. Odkrita, možata beseda naj se tudi z nasprotniki govori. Nam se ne zdi dostojno, vedno veselja iskati v gospodovanji nad položjem in ne nasprotniku ne tovarišu stranke povedati, kaj se hoče. Poljaki, zdi se nam igrajo nevarno igro, ki je pripravna razsrditi na obe Btrani. Da je tako daleč prišlo, da smo mi in oni tako dolgo in toliko trpeli, imajo oni mno-gidel na vesti. Da bi z odkritosrčnim obračajem sorodnikom olajšali pozabljcnjo minolega. Kako na Dunaji besedo izpolnjujejo in kako storjena dela povračujejo, kaže veliko knještv > Erdeljsko, katero je za to, da so njegovi poslanci v Schmer-lingov državni zbor vstopili, izbrisano bilo iz zapisnika živih, dasiravno se je v državnem zboru slovesno izreklo, da se ne bode nikdar pozabil >, kar je Erdeljsko s prihodom v državni zbor državi storilo."
Dopisi.
Iz CVIJll 3. feb. ]Izv. d3p.] Dopisuni nam Slovencem jako prijazne Tagespošte mnogokrat sporočajo, kako se mi doljeni Štajerci za nemščino potezam o. Temu nasproti odvrnemo samo to, da je toti glas edino izjava naseljenih Nemcev in nesramnih nemČurjev. Taka sporočila so bila tudi zadnji čas o Laškem. Laško in in okolica mi je znana in slovi kot domoljuben kraj. Neki posel me je včeraj napotil tje in prepričal sem se osebno ravno nasprotnega gibanja ondašnjega prebivalstva. Zlasti kagega polleta sem se narod vedno bolj in bolj svoje slovanske narodnosti zaveda in možato povsod svoje pravice zahteva. Da ta napredek uradnikom in neračurjcm7ni po godu,
ski Gospodar", kteremu je bil urednik do septembra 1871, list ki je dosti storil za vzbujenje narodnega duha posebno med knieutvom štajerskega Slovenstva.
21. januarja 18(>7 so ga bili njegovi rojaki v ljutomerski okolici enoglasno za svojega deželnega poslanca izvolili. Zastopal jih je do leta 1870. Njegovo delovanje v graškem deželnem zboru je bralcem „Slov. Naroda" znano.
Ko so prišle nove volitve, odstopil je Prelog, nikdar časti lakomen, poslansko mesto mlajšim močem, in še pri zadnjih volitvah je osobno marljivo delal in agitiral v svojem rojstnem kraji za dr. Srnca.
In kakor je pisana beseda njegovega časopisa hodila od tedna do tedna podučevat in vzbu-jevat narod slovenski na visoko Pohorje in na širne poljane lepega slovenskega Štajerja, tako se tudi Prelog ni nikjer odtegoval, kjer jo bilo treba ustnega poduka. Bil je govornik, in dober govornik za prosti narod na prvem slovenskem taborji v Ljutomeru, na taborji pri Kapeli, na izletih čitalničnih itd.
Zadnji čas, posebno kar je bil nevarno bolezen prestal, ktera gaje zdaj, vrnivša se, v grob spravila, živel je bolj za sebe. Ali bil je zmerom
v narodnem obziru delaven. Še pred kacimi štirimi tedni je vesel in dobre volje pri čaši pivc pripovedal piscu teh vrst, da pridno izdeluje svoj že davno začeti slovenski roman „Suntar", pisan po resničnih dogodbah in obrazih iz lastnega življenja, — kteri bode na spomlad gotov, ter ga „bodeva skupaj opilila", da ide po letu v tisk. To delo je najbrž ostalo fragmentarično. Ravno tačas mi je pripovedoval, da ima okolo 400 anekdot in „smešnic" nabranih, ktere misli izdati. Da se ti in morda še drugi rokopisi njegove literarne zapuščine ohranijo in naposled na svitlo pridejo, pobrinil se bode, kakor čujemo, njegov prijatelj g. prof. Majciger.
Iz teh kratkih potez je razvidno sijajno Pre-logovo rodoljubje in njegova požrtvovalna marljivost v narodnem delovanji. Naj bodo te lastnosti naši mladini v izgled in posnemanje, a v narodu slovenskem naj ohranijo njegovo ime v hvaležen, slaven spomin. J—č.
T^jiVbljanNLra  pisma Slovenkam.
I.
Vsi pojte rakom Žvižgat, lažnjivi*) politikarji! *) Prosimo! — Urdn.
Leto in dan nas pitate z dualizmom in trializmora, z centralizmom in federalizmom, s fevdalizmom in liberalizmom, da nam kar po ušesih brenči. Za zajterk nam podajate kos decemberske ustave, še nismo prebavili te netečne rihte, nas kličete k di-nerju ter s spretno roko tranehirate dunajski rcichsrat, suho in medlo jed, ker jo nalašč po-kvarja trdovratna češka kuharica; za večerjo, ko bi se radi oddehnili in pri kozarcu rujnega vinca ali vrčka Kozlerjevega piva okrepčali, Vas pripelje sam Beelzebub in na mizo nam postavite fundamentalne članke, garnirane z konfiskacijami in obsednim stanjem. Da bi Vas —!
Je-litako ravnanje človeško? Seli ujema z načeli huraanitetc, s kterimi se vsak dan šopirite? Podobni ste tolovajem, ki v bcrlogu skriti prežijo na priprostega popotnika, pa nakrat naskočijo in s samokresom pred nosom kriče: La bourse on la vie! Le da Vaš samokres je pero, Vaš smodnik tinta in Vaš klic: Politiziraj ali te razglašamo za ignoranta. Magari, razglašajte me stokrat za ignoranta, vendar toliko maram za politiko, ko naš kmet za lanski sneg in prav nalašč Vam še enkrat na ušesa trobim: Vsi pojte rakom žvižgat, vsi vi politikarji!
Nad Črto smete razrajati, koliko vam drago;
Priloga „Slov. Naroda" k št. 14., 6. februarja 1872.
tega mi nij treba pripovedovati, objaviti pa moram, dati, namreč nemčurji, katere na prstih ene roke lehko nabrojiš, strašansko kričijo in pravijo, da se slavni Germaniji  silna krivica godi. Tem na čelu tam  stoji neki iz rajna privandrani tre-bušnjak, kateri v svojej ošahnosti misli, da je vse vede   in modrosti sam v zakup vzel in s svojo kulturo  I njim občujoče navdušuje,  nasproti mu pa slovenski kruh vendar tako dobro diši, da se je celo bati, da ne bi so mu odvezalo tam, kjer je babica zavezala.   Da ga bo svet bolj spoznal naznaniti moram sledeče:   Laški nemčurji so osnovali v sosedni jako narodni občini sv. Krištof ples,  razume  se po sebi, v hiši, od katere velja pregovor: „gliba vkup viha". Slučajno v gostilnico pride tudi premožni bližnji kmet, občinski svesto-valec, mož, kateri mnogokrat s tržani občuje, spodobnega vedenja in sploh priljudnega obnašanja. Mož pije svojo pivo in se obrne na stolu preti «o-sedni sobi, kjer Be je plesalo, in glej kaj se zgodi: načelnik veselice, omenjeni trebušnjak, ugledavši poštenega moža, ga napade in mu veleva da se mora odstraniti, kajti on je Slovenec in kmet, za take ljudi pa prostora nij. Bližnji so se hudovali nad obnašanjem, njihovega načeluika in tovarša, pošteni kmet je svojo pijačo plačal in mirno odšel prepuščaje občinstvu o dogodku soditi. Kako se je godilo nekim  častnikom ne bom naznanjal, kajti oni bodo že sami pripovedovali.   O tem dogodku se deues čuje pripovedovati v vseh kavanab in pivarnicah.   Želeti hi bilo, da bi si mož pomislil zaradi  svojega obnašanja in ne postal popolnoma trap.   Ko tukaj pripovedujem o vedenji ošabnega Nemca, mi nehote v spomin sili basen o ježu in gostoljubni lesici, katera je zaradi svoje dobrote na posled morala se popolnoma umakniti svojemu gostu in mu brlog v last prepustiti. Zgodovinarji  priznajo   še celo za  starodavne čase Slovanom gostoljubnost. To je lepa čednost, vendar pa bo treba gledati,  da se nam  ne bo zgodilo enako lesici;  tedaj Slovenci pozor, bodimo prijazni in gostoljubni, zraven pa vendar skrbimo za sebe popred, nego za soseda Nemca, kateri nas pregnati želi, držimo se pregovora:  bog je sam sebi  najpopred  brado ustvaril.   Pokažimo svetu, da nam je najpopred mar za izobražcujo v narodnem jeziku, potem ako imamo priliko, si iščimo še tujega izobraženja. Ako bomo napredovali kakor se je zadnji čas pričelo, bodemo kmalu dospeli do boljšo prihodnosti.  Mnogo občin je že začelo v domačej besedi poslovati i to zadnji čas stori tudi naše glavarstvo.    Budimo eden druzega in ošab-ueži bodo morali kmalu sami priznati, da so jim tla pod nogami vedno bolj i bolj izgubljajo,
lx Ilir. IBifttrlrr. 8. febr. [Izv. dop.| Naša narodna  čitalnica nam je že dva kratko-
časna večera napravila ter nam obeta bolji vspeh, ko ga je imela zadnji dve leti. 28. januarja nam je bila prav radosten „večer s petjem in z igro „Ravni pot, najboljši pot napravila. Igralci so svoje naloge v pičlem času uspešno dovršili, med njimi pa je gospodična Pavlina Valenčič Marjeto izvrstno predstavljala; smemo se nadejati, da nas bode zopet na odru pozdravila. Po igri je bil ples; na katerega mlade noge niso pozabile.
11. t. m. uam bode zopet veselico napravila z igro „Ultra". s petjem, deklamacijo, šaljivim govorom, tombolo s plesom h kateri vse čast. gosp. i/, okolice uljudno vabimo !
Iz Illltltlce (na Štajerskem), 27. jan. Pri drugi volitvi srenjskega zastopa za Ribnico je bil c. kr. okrajni komisar pričujoč, a tudi žandarmerija konsignirana. Volilcev iz Hudega kota je prišlo komaj 9, izmed teh eden ni volil, pa tudi drugi so le po dolgem pregovarjanji volili, zavoljo tega je zopet v odbor bil voljen znani neprijatelj Slovencev Tomasi. Na videz ni hotel volitve prevzeti ; pa c. k. okraj, komisar ga je prav lepo začel kaditi, to je hvaliti: da ima ven-dar-le zaupanja, ker je tudi prt okrajnem odboru v Marcnbcrgu, in krajni šolski ogleda. Tako so dvema njegovima privržencema neki kar solze v oči prišle (?) Dotični posestnik iz Hudega K. H., ki zdaj ni volil, je neki bil pred vo-litvijo pred okrajno glavarstvo poklican, ker je baje po »atožbi Tomasi j a on kmete podšuntal, da niso volili.
Bil je neki celo za „puntarja" (!) pri c. kr okr. glav. imenovan, žugalo se je mu,  da če ne bode kmetov pregovoril, da bodo bolj mirni, da bodo celo vojaki iz Maribora k volitvi prišli. Skoraj čudno, bil je omenjeni zmirom  pošten, zdaj je posestnik, poprej je pa kot vojak zvesto cesarja služil. Zdaj pa meni nič tebi nič kar za puntarja razkričan?   Zavoljo tega,  ker so kmetje onemu Italjanu toliko pokazali, da njim v prihodnje ni volja tako po „medvedje" plesati, kakor bi on kot vodja godel? V Ribnici jo bilo dosehmal tako, ali bode v prihodnje še zmirom tako, to se bode vi delo.   Sicer pa da sedi v okrajnem zastopništvu, ni posebna zasluga, ker dobre dijete vleče. Kako bode drugo prošnjo c. k. okrajno glavarstvo rc šilo, (da seja odbora Hudega kota ni bila po stavna), in kaj reče vis. namestništvo, do kterega so se volilci obrnili, željno pričakujemo.
Iz Klilffrcffm. l.fcb. [Izvir, dop.] Deues se naša osoda v Pesti kroji. Izmed naših vodjev odišli so tja samo trojica: Mrazovič, VonČina in Krcstie. V uspeh dunajskih dogovarjanj pred otvorenjem sabora naše občinstvo ni nobenega zaupanja imelo. V sedanja poštanska dogovaranja imamo sicer nekaj upanja, pa — na ravnost rečeno
— tudi dokaj  straha, da končen izid ne bo tak, kakoršnega si želimo.  Zlasti se bojimo, da ne bi naši vodje od svojih  v memorandumu od 31. decembra 1. 1. izrečenih terjatev ne mara Še kaj god popustili. —   Kar se memoranduma samega tiče, bi bilo naše občinstvo želelo bolj odvažen, da ne rečem rezek jezik ■  želelo bi bilo  nadalje, da se je pravoveljavnost nagodbe leta 1868. na ravnost nekala, ne pa na njo samo naciknilo, in kakor iz daleka na njo namerilo;  želelo bi bilo odločno zahtevanje avtonomne  fuiancijalne uprave; želelo bi bilo  sklopljenje celo novega državopravnega pakta! — Magjari pa nasprotno zahtevajo od nas, da naj nagodbo leta 1868. iz milega in nemilega kot pravoveljavD" pripoznamo, in sicer tudi v ime še ne razvojuičene vojniške Krajine, in še ne ute-lovljene Dalmacije,   ki niste ne ena ni druga pri njenem ustanovljenji sodelovali.  Tako zahtevanje je nekaj nezaslišanega, in privoljenje v to logična nemogočost 1 Magjarom memorandum petorice naših zaupnih mož ni po volji.   Vsi magjarski časopisi, ladni iu neodvisni, vsi brez izjeme izjavili so se nepovoljno o njem. Nam Hrvatom se premalo zdi, kar bo naši vodje zahtevali, a Magjarom preveč. Težko  bode tedaj  vago v ravnovesje pripraviti. Magjarski časopisi pišejo o nas, ali prav za prav proti nam, kakor gospodarji nasproti svojim hlapcem, oni mislijo, da so klddivo mi pa nakovalo; naše terjatve imajo za prošnje, in izpolnenje njih za velikodušno izkazane milosti.   V tem trenutku, co so se nova dogovarjanja začela, bi moral jezik magjarskih javnih glasil vendar malo zmernejši, in umiljatejši biti.   Brus prenaglo goniti ni zmerom dobro. „Moderata durant" pravi Latin.
Če pride do kakega poravnanja, — in vse kaže, da bode do tega prišlo, naš narod ne bode zadovoljen, pa makar da vse to dobimo, kar je v memorandumu zahtevano. Faktura, ki se ne da utajiti, je, da je naš narod glede državopravnega vprašanja napredneji, nego so njegovi vodje. Narod hoče popolno državno neodvisnost in samostaluost, vodje brž ko ne tudi to hočejo, pa ne upajo se to naenkrat, in že zdaj kot terjatev postaviti, njih akcija gre samo korak po korak. Magjari naj bi bili zadovoljni in veseli, da je večina naših vodjev Še tako unionistična, kakor se kaže; narod bogme ni več. Od seli mal ne bode pri nas tolikanj boja med magjaroni in narodnjaki, koliknnj med staro iu mlado naroduo stranko. Kakor hitro bode stara narodna stranka do vladnega krmila prišla, bode v Mladohrvatih, kteri nečejo nobene druge „unije", kakor s Srbi in Slovenci, in kteri Magjarc perlio-reseirajo, — naj ljutejšo opozicijo imela. Ta nezadovoljnost v narodu se kaže povsod. Zagrebški meščani, volilci tretjega okraja, katerih poslanec je Mrazovič, poslali BO  k temu  deputacijo, ki je
tam divjajte in se razmosarite, da bo tekla črna tinta, ki bi gnala mlinske kamne tri: tam so pipajte kakor se v pravljici vrag z angoljnoni pipljc za dušo skesanega grešnika, tam ste vi gospodarji. Pod črto v podlistku pa sem jaz vclcmogoč-než, tu je. moj rayon in tu nikdo ne sme vstopiti, kdor ne priseže sveto prisego, da nikoli niti doma, niti drugod, niti po dnevi niti po noči no črlinc besedice, iz ktere izvira ves žolč sedanjega veka, besedice še hujše od Pandorine škatljice, besedice : politika! V to moje pribežališče pribežite vsi, ki ste veselega srca in čistega duha. Moj motto je: „ Bratje bodimo veseli, dokler smo še v mladosti"; Thalia in Terpsihora ste moji spremljevalki, poredni Amor pa proži svoje pušice iu zadovljc sladko rano.
Ne bode vam nekratkočasno v moji druščini; jeli bodemo in plesali, ljubili in če nas nikdo ne vidi, tudi poljubovali. Iz čitalnice v gledišče, iz gledišča na strelišče, povsod Vas bom vodil, le v kazino ne, to pač ne; tam se kazi veselje, tam jo dolg čas doma, drugega ne slišiš, ko zaspano mrmranje, in drugega ne vidiš, ko zdehajoča usta.
Torej le mimo in hajd v gledišče, kjer se denes igra burka: Karolčok-ova prva ljubezen  in:   Pot po  nevesto.   Prva ljubezen
Karolčka je pač neslana, bolj za jok, ko za smeh, je prava prva ljubezen; ogrnimo jo torej tudi mi z plaščem krščansko ljubezni. „Pot po nevesto" pa je opereta, z ktero je dramatično društvo ros ustreglo občiustvu. Tudi predstava je bila izvrstna in ensemble tako popolen. da moramo to predstavo uvrstiti najboljšim drnmatiškega društva. Skoda da gledišče ni bilo preobilno obiskano. Temu je nekoliko kriva „Priuzesiu von Trapozunt", ktera OtVciibach-ova opereta so je, kar je v Ljubljani dozdaj nezaslišano bilo. že šestkrat igrala in vselej pri polni hiši.
Ker smo ravno v gledišči, naj povem romani ieno dogodbieo, ki se je nedavno tu pripetila.
Bila je pri nemškem gledišči engažirana mlada, brhka koristka; imela je 2o for. mesečne gaze, najela si jo stanovanje, ki jo je 2.") for. na mesce stalo. Adam Riese Id potem račinril. da, „nuli von nuli gcbt auf,(, od kod obleka, od kod živež? in oblečena je bila V<< kraljica, jedla in pila pa, kar je „nobel in tein.' ''.I kod tedaj V — Bog sicer živi in oblači vrabce ped nebom; da bi pa Bog tudi za nežno-mlado. I <'listke tako skrbni bil, tega nisem bral niti v starem, uiti v novem testamentu. Koristka je imela prekrasno švigajoče
oči, njeni kodrasti lasje so se zibali na belem ratllniku, kakor jutranja zora okolo vzhajajočega solnea rdeče ustnico pa so vabile k gorečemu poljubu. In oči niso brez uspeha švigale in ustnice niso zastonj vabile. Pred njo na kolenih ležal je lep mladenič in prisegel je brhki koristki večno ljubezen, večno zvestobo. In pride temna noč, in gosta megla kakor londonska leži po ljubljanskih ulicah, milosrčno skrivajo pote ljubečih. — — Ko se beli dan zazori, izginila je bila iz Ljubljane brhka koristka, izginil je z koristko lep mladenič.
Oče lepega mladeniča, mest jan T . . ., so hudo prestraši, ko v jutro najde prazno sobo, od sinčka pa ni duha, ni sluha. Lep mladenič pa se ne zmeni za očetov strah ter s brhko koristko troši v Gradcu bankovce, s kterimi se je bil previdno preskrbeliz očetovega predalca. A vsaka reč samo en Čas trpi in Nemcsis hitro koraka. Tudi lepega mladeniča zgrabi v podobi razljutencga oeeta, kteri ne zmenivši se za švigajoče oči brhke koristko lepega mladeniča neusmiljeno izdero iz njenih gorečih objemov ter ga nazaj tira v megleno Ljubljano, kjer zdaj lehko'sanja od sladkih trenotkov prve ljubezni. Naj še kdo oponaša beli Ljubljani, da je premeglena za romantiko! —
zahtevala naj ne ide v Pešto, temuč če Magjari kaj hočejo, naj jih v Zagrebu počaka. Denašnji „Obzor'' tudi kar naravnost pove, da hrvatski narodni poverjeniki, ki so zdaj v Pešti, čas tratijo in zastonj delajo, ako se od Magjarov ne izpolnijo vse terjatve memoranduma.
Iz Zittf l*4»l»»l. 4. febr. [Izv. dop.) Ni nesreče brez sreče! Rauehovo hanuhovaiije bila je šiba za hrvatski narod, vendar se pa denes kaže, da je v nekem pogledu dobre nasledke imelo: diskreditovalo je uamreč po polnem magjaronsko stranko pri našem narodu, in za to smo Rauehu iz vsega srca hvaležni. Raueh jo magjaronsko stranko bolj ohromil, uego jo je ohromilo vse ro-goborcuje narodnjaške stranke. Z magjaronsko stranko, tako polomljeno, tako brez vsega upliva, tako brez vsega ugleda, tako politično impotentno, kakoršna je, se ne da na Hrvatskem nobena politična akcija več izvesti. Če hi inagjaronska stranka le še količkaj zmožna bila za kako akcijo, Lonyay denes gotovo ne bi z narodnjaki se pogajal; saj vemo, da so denes vsa politična vprašanja, samo vprašanja veče sile,  ne pravice.
0 uspehu poštanskih dogovaranj se denes še nič pozitivnega ne sliši. Obče mnenje je, da sedanja dogovaranja ne bodo brezuspešna ostala. Ko bo ta dopis natisneu, bodo gotovo dogovaranja že končana. Denes, kakor se čuje, je zadnji dogovor. Naši vodje nam bodo iz Pešta prinesli: ali mir, ali vojsko. Mi smo na oboje pripravljeni. Sicer pa še enkrat naglasu jem. da je naše upanje veče, nego naša bojazen.
Za slučaj povoljnoga izida dogovaranj imenujeta se dva moža kot Bedckovičeva naslednika v zasedenji banske stolice: narodni poslance Mi-hajlcvič, ki je dal povod novemu dogovarjanju, in grof Nugent. Narodnej strauki bi bil poslednji skor povoljnejši, ker je bolj odločen narodnjak, nego Mihajlcvič. Tega pa Lonyay zato bolj pro-težujc, ker je, dejal bi, nekako bolj neutralen. O biskupu Mihajloviču se pa čuje, da bo nekemu drugemu prostor naredil, s kterim bodemo, kakor se je „Pest. Loydu izrazil, gotovo zadovoljni. Kot naslednik ministra Pejačcviča imenuje se pako bivši dvorski kancelar in predsednik razpuščenega sabora Ivan Mažuranič. Tedaj samo zmerni značaji.
Česa se Magjari še posebno boje, je to-le. Hrvatski sabor pošilja sedaj delegacijo 2J) poslancev v Ogerski državni zbor. Po razvojničeuji cele vojuiške kraitue bo pa hrvatska delegacija brojila naj manj t>0 glav. Enega mišljenja in ene politične stranke bi hrvatska delegacija bila odločilen faktor v Ogerskem državnem zboru. Ona ogerska stranka, s ktero hi uaši delegati potegnili, bi zmerom pri glasovanji nadvladovala. To je prvi slučaj, ki dokazuje, da Magjari naprteuo breme ptu-
lz gledišča na plesišče! V čitavuični dvorani je ples. Ne more se pohvaliti, da je obiskovan od preobilnega občinstva. Letos je strelišče v modi in če je Proširen nekdaj pel, da „Satanas gospodo, bolj to malo — na strelišče si jo zbral/' bi letos moral še dostaviti: „to malo in to večjo." Vse se gnjeti v strelišče, kot nevtralna tla, na kterih se nemčurka s Slovencem, krasna Slovenka z nem-čurjem enako marljivo suče v plesnem kolobarji. Pa jaz kot star čitalničar ostanem zvest dimnatim prostorom čitalnice, ki željuo čakajo pomlajenja. Vsedem se v kot, da si ogledujem naš mladi svet. Zdaj vstopi gospodič, v roci nosi prekrasen šopek iz duhtečih rož in belo-rudečih kamelij. Varno dene šopek v svoj klobuk, ter ga postavi pod klop. Zdaj se tudi prikaže zala gospodična in premilo zarudi, ko se ji približa gospodič ter jo z nežnim, ljubcznipolnim glasom nagovori. Zopet prva ljubezen, oh da bi nikoli ne ugasnil goreči tvoj plamen ! In cel večer se ni ločil gospodih od gospodične, skupaj sta plesala, sknpaj se šetala in gotovo gospodič v Bvoji sreči ni mogel zamol-čati, da ima nocoj še posebni dar pripravljen za svojo krasno spremljevalko. Komaj pričaka kolo in radost mu igra na licih, ko si domisli njeno voselo ostermenje, kadar jej bo poklonil duhteči
jih narodnosti ne morejo več nositi. Oni so v nevarnosti , da jih breme ne polomi. Za ta slučaj zahtevajo neke garancije od nas Hrvatov. Naj bolja garancija bi bila za nje ta, da bi se jim reklo: odlagajte!
Iz lBrtlV<% 2. febr. [Izv. dop.) Iz Dunaja sem hočejo po nas Čehih z veliko batino mahniti. To prokleto češko časopisje, ktero ni mogoče s konfiskacijami udušiti, mora se na drug način s krivico ali pravico s tega sveta iztrebiti, češkim urednikom, ki so narod zbudili, hočejo Nemci vrat zaviti. Zato državno pravdništvn nasvetuje, naj so česki listi predado nemškim porotnikom na sodbo. „Politik" je prinesla dotični predlog državnega pravdništva. Ta nova nakana ustavoverne stranke je v vseh krogih državopravne opozicije zbudila veliko nevoljo in razkačenost, ktero vsi časopisi izražujejo. „Narodni Listy" primerjajo te čin onemu po bitvi na Beli gori, ko je bil ves česki narod proskribiran in ob vse pravice dejan, ko je moralo več nego 700 najodličnejih mož iz dežele bežati, ko se jim je vzelo premoženje in ime in je bilo brez števila poklanih in povešenih. Naj ustavoverci sami odgovornost prevzemo, prave „N. L." ako se bode s tem ravnanjem razdraženost med češkim in nemškim ljudstvom še bolj uko-reninila. — Ustavoverci pravijo, da česki porotniki ne sodijo pravično, ker so „befangen", ker so istega prepričanja kakor uredniki, ker niso brez predsodka. S pravico na to odgovarjajo narodni listi: vojujte proti nam, napravite križarsko vojsko na česki narod — ali nedotikajte se časti in poštenja čeških občanov,
Pa kaj jo zdaj že ustavovernim Nemcem za čast in poštenje drugih, ker se niti za svoje ne menijo Iz vsega kar počenjajo in nameravajo, vidi se, da so slepi od strasti, da ne vidijo, kam jih vodi načelo, ktero postavljajo. Kak krik po vsem svetu bi bil, ko bi bil II oh en wa rt, ali ako bode njegovega programa naslednik, na Dunaj judovskim listom č e s k c porotnike poslal. Kako so nemški časniki z vso nesramnostjo pisarili, opravljali in obrekovali prejšnje ministerstvo, ktero jim niti tožeb ni na-pravljalo, s tisto pravico, kakor zdaj našim češkim listom dajejo nemške sodnike, dali bi dunajskim češke.
Iz I i«, ih). januarja. (Izv. dop.] Zvesto revni državljani pri odrajtovanji davščine vsak krajcer broje in milo zdihujejo, da vlada vsako leto več od njih zahteva in tukaj trmoglavi poveljniki in nesposobni voditelji velikanskih pomorskih stavb tako leh komi solno steni težavno plačanim zneskom ljudskega truda ravnajo in nc-varčno s državnim zakladom gospodarijo, da se veliko denarja brez potrebe izdaja mnogo dragoee-
šopek. Hitro mine čas in godba kliče h kolu. Zdaj hiti gospodič po svoj klobuk, ga i/vleče izpod klopi, prime šopek — pa za Boga, kaj pomeni to, gospodič obledi in zopet zarudi, toliko da ne omedli. V roei pa drži mesto prekrasnega šopka iz duhtečih rož in kamelij — polno pest zvezane zelene trave. Je-li zavidljiva čarovnica mu začarala rože in kamelije v travo prhovkoV Je-li kak hudobni znanec mu na mesto šopka, ki je stal 5 for., v klobuk položil, šopek, ki še ni vrednosti umazanega „kcbrau. To je strašanski zločin in ko bi gospodič poznal hudobneža, ki ga je spravil v to sramoto pred svojo ljubljeno Minko — gorjć mu! Usmilil se mi je gospodič, ko je potrtega srca in pobešenc glave se izmuznil iz dvorane, da si, ako mogoče, pridobi v naglici vsaj nekoliko dostojen šopek \ kajti s to pestjo ovenelc trave vendar ne more stopiti pred krasne oči svoje milice. Zapustil sem tudi jaz dvorano, torej, draga bralka, ti ne vem povedati, kako se je gospođicu posrečilo. Pa to vem, ka bi tudi s šopkom trave bil stopil pred Minko, bi nič manj ne bila vesela, saj bi ne videla daru, nego samo darovatelja.
Zdaj pa lehko noč, dokler se sopet nevidimo.
Svetin.
nega gradiva potrati in lepega blaga brezkoristno porabi; tukaj se ne govori o onih neizmernih stroških, katere pomorstvo požre niti od onih nc-brojnih stotin in jezer, katere se za ojačenje na-morske moči, za zagotovljenje bojnega pristanišča in za pomnoženje ladovja izdavajo, ker vse to je za varnost države potrebno in za občen blagor koristno, nego s tem so menjcui oni potroški, ki se vslcd nesposobnosti in zanemarjenosti dotičnih stavovodjev za poprave zkazenih del in pokvarjenih stavb izmetavajo in brez potrebe državno blagajno izpraznujejo; na primer se stavi kakšna sklopnica, katera blezo deset milijonov velja, pa ne po nasvetih in nazorih izvedene pomorske izkušenosti, temuč po teoretičnih načrtih na papirji in po ukazih svojevalnih starokopitnežev, kateri se za nezmotljive čislajo — in ko enkrat ladija v službo stopi, se spozna njena uepri pr av no st za praktično brodarsko rabo, in potrebnost poprav in prenaredcb, katere skoro toliko stroškov znesejo, kot popred cela stavba; potem se nekaj tednov po morji sem ter tjc vozi, se iz enega pristan« v druzega vlači in zopet nazaj scin-le v Pulj prisopnri, kjer njo vnovič krpati in popravljati začne, ter ostane, sicer nova, vendar za vsi-kdar popačena priča smramotljivcga spodlcta nesposobnega uašega brododelstva.
In ti inojstro-skazi še povrh teh pogreškov in potrat dragega gradiva — še pobvaljenje in svetinje dobijo in si z državnimi posredki glasovitost zaslužijo; — revno ljudstvo pa se čudi, kam da neki ves denar pride in zakaj da vsako leto davki naraščajo.
Odkar je naše pomorstvo imenito postalo, se tudi vse semkaj v Pulj pše in se v mornarsko službo usilja, da je to majhno lnestiec že tako prenapolneuo, da ni mogoče več stanovališča najti in tukaj več obstati : vse je drago postalo in sc še za gotove peneze ničesa dobiti ne more.
Politični razgled.
Iz Dunaja prihajajo še dosti dobra poročila. Ustavoverni listi sami uamreč ne morejo zakrivati , da je v ministerstvu in v nemški vladni stranki velika razprtija, da nagodba s Poljaki ne ide dalje, ker se ne dado z malostimi in puhlimi besedami napasti, da tudi direktne volitve ne vedo izpeljati itd. Da je to vse resnica, da se res povrača ono stanje, ktero je bilo pred padcem Oiskra, Hasucrja in Potockcga, — to dokazuje žo skrb, s ktero mniistcrski listi že nekaj dni sem hočejo zatlačiti in utajiti neslogo, nevednost in negotovost v ministerstvu. Ja ministerstvo si samo prizadeva kako zakriti svoje brezupuo stanje. Zadnja „Wiener Ztg.u prinaša mnogo nemških ustavovernih imen, ki so se v delu proti Cehom odlikovali. Za kaj se krona vse uc zlorabi! A. to ne moti. Moremo čakati.
Kako na Hrvatskem o poravnanji z Magjari sodijo, kažeta dopisa našega zagrebškega dopisnika. Na tem mestu omenjamo in dopolnjujemo samo to, da najnovejši telegrami iz Pest c v dunajskih listih poročajo, ka seje dogovarjanje hrvatskih zaupnih mož z Lonyay-jem zopet razbilo, tako da bi bili tudi z daj Hrvatje zadnjič zastonj Magjarom približali se.
Z dalmatinskimi poslauei v državnem zboru se je neki začel dogovarjati minister dr. Unger, da bi pridobil njih glasove za posiluo volilno postavo. „Wandercru piše, da en del poslancev iz Dalmacije o postavi, katere namera gre proti federalistom, nič vedeti neče, drugi del je pohlevuiši, pa vendar nečejo dalmatinski poslanici nič storiti v tej stvari, preden ne izvedo mnenja narodnega kluba v Zadru.
V zdaj veliki pruski Nemčiji se začenja tudi, v parlamentu zanimiv boj protestantizma proti katolicizmu. Novi minister uka in hogočastja F al k je odpravil katoliški oddelek v minister-skem razredu za bogočastje, češ, da je ta katoliški oddelek na svojo pest iu proti državi delal. Usled tega so nastali  veliki govori  v berlinski
zbornici. Bismark saru je ustal dvakrat in govoril proti „ultranmntauiznui" in proti katoličanom, ki .so prijatelji Francozom ne Nemci ji.u — Zarad tega je veliko veselje tudi v avstrijsko-nemškcm Izraelu, kateri nam kaže, kaka rsvoboda" se začenja zdaj na blaženem Pruskem. To je nemčur-ska, protiavstri jskn komedija narobe zaohrncna. Dokler sta licust in (»iskra na kormilu bila, hotela sta   Oislajtanijo   k "Nemčiji   priklopiti   s tem,
da je bila Avstrija „liberalna" (s f;
..,■>■ nt/.
Ada j
"ko Avstrija hromi in umira, je Iiismark Ilcustov in Giskrov nauk vzel, ter hoče avstrijski »u Nemcem z nekolikimi frazami dokazati, da je pravi liberalizem in anti-ultramontanizcin zdaj v Pmsiji, da naj torej avstrijski "Nemci gori v Berlin oči vzdignejo. Sicer je gotovo, da Itismarkovcem ni ninr ni svoboda niti cerkvena stvar, — vse je Imnibng za politično atraktacijo „liberalnoga" elementa v naši državi in potem neeentralističnili delov v južni Nemčiji.
— Srhftko .Jedinstvo", Ust belgradske vlade v več člankih   ..Srbija   u   godini   1871" govori o pridobitvah  in  napredku   Srbije v političnem in gospodarskem oziru.   (llcde   potovanja knezu Milana v Rusijo piše:   S posebno radostjo zapišsmo potovanje kneza Milana v Livadijo.   Naučeni od najstarejih časov, da samo v svojem gledamo dobrega in iskrenega prijatelja, moramo se radovati nad onim potovanjem.   Ako odpremo   kateri koli list naše  nove in  najnovejše   zgodovino, videli bodcino, da smo  v najtcžili   časih  našli pomoči samo v sorodnem plemenu ruskem. Ze ob času knje-zovega potovanja, pa tudi še sedaj se po novinah delajo čudne  kombinacije  kot uzrok in nasledek tega pota.   Nekateri se celo jeze in   srde, da je srbski knjez šel pozdravljat cara. Oni nahajajo v tem potu najčudniše namere, kakoršne so samo v razburjeni  fantaziji plitvega   uma stvarjati mogo. Kdor hoče računiti z resnico, on ne bode v knjc-zovem potu našel nobene čudne prilike, ker kakor se mi  nič ne čudimo sestanku cara nemškega z avstrijanskim, tako se more človek še manj čuditi sestanku   dveh vladarjev,  enakih po krvi in plemenu. Mi vtem potovanji ne vidimo več, ko ponovljeno  ono  prijateljstvo,   katero je   od nekdaj vezalo dve sorodni  plemeni, kakor sta srbsko in rusko.   To nam kaže očetovski sprejem, katerega je naš knjez našel pri  ruskem   caru  in celem dvoru. Sicer pa ni nikomur zabranjeno, Srbiji pokazati Še večje prijateljstvo, ko Rusija." (lovorivši o lanjski  povodnji in naredbali, s katerimi je vlada nesrečnim pomogla in o napredkih v ustavnem življenji  končuje  „ Jedinstvo":    „Mi ne moremo ničesar bolj želeti, kakor da vsako leto povečamo poslopje ustavne svobode za toliko, kakor smo jo 1.   1871. in da sploh vsako  leto stopimo toliko  bliže  našej   svrhi, kakor v prešlem letu."
Premen j.e vanje minister s te v se godi vendar v eni državi še gostejše, ko pri nas. Gorska je namreč v osmih letih, kar ficorgios I. vlada, imela devetnajst niinisterstev, Avstrija vendar še le v dvajsetih letih osemnajst. Kako pa je javno stanje na Grškem, kaže odlok policij v Atenah, kateri neki angleški družbi izlet na Pcn-telikos odsvetuje rekoč, da nt varno.
Bazne stvari.
• (Sokol) ljubljansko napravi veliko maškerado na
telovadno društvo, pusten vtorek 13. februarja 1872 v čitalnične) dvorani. Vstopna znamenja se dobivajo 11., 12. in 18. februarja od 2.—4. ure popoldne v čitalnici v prvem nadstropji. Vstopnine plača: oseba 1 gld., rodovina treh oseh 2 gld., in rodovina vcČib oseb 3 gld. Urez vstopnega znamenja vhod ni dovoljen. Pride se ali maskirano ali v kostumi. Začetek ob sedmi uri — Konec po polnoči. Odbor Sokola.
♦(Dramatično društvo.-) rodstnva dne 2. t. m. je imela nepričakovan začetek. Ko se namreč zagrinjalo dvigne, stopi na oder regisscur-jev namestnik gosp. Schinidt in naznani občinstvu da se  zarad  nesramnosti igralca Julija
Sušteršiča, kteri je še le ob O. uri svoj nalog nazaj dal,  reko č da denes nikakor igrati noče,   ne  zbog boleh no sti, nego zbog samega kljubovanja — ne more predstavljati igra ,, Prvikrat v gledišče", in da  se bo mesto nje ponavljala igra „Sveti večer na straši." Obe igri,  ravno imenovana in opereta „ /aroka v kleti" ste bili prav dobro in živahni igrani, v prvoj gre omenjati gospoda Nolli-js,   in gosrpieo BOBS-OVO, V droge j pa razve teb dveh o-eb še gosp, Vcgcr-ja,  Filapiča   zlasti  pa gospo O d i j o v o.   Občinstvo je pri obeh igrah živahno, da celo demonstrativno ploskalo, ter javno izreklo nezaupnico gosp. Sušteršič.u, o čigar brezoziruosti je le en glas. Pokazalo se je tekoj ta večer, da dramatično društvo tudi brez te osebe lebko izhaja in da ni odvisno od milosti in svojeglavnosti gospoda Sušteršiča, kteri je baje bil tako aroganten, da je po svojej odpovedi stal pred glediščem, da bi se radoval nad zadrego, v čemer se je pa jako zmotil ,   kajti  zadrege   ni bilo ne sluha ne duha, tedaj cela Šušteršičeva Spletka le zaušnica lastne j glavi.    Igra ..Prvikrat v gledišči"   se bo tekom tega tedna predstavljala.
* (Vabilo k besedi)  katero napravijo v Spomin  P reši m o v 4.  svečana  v  Seli rod cr-jevej ovorani slovenski dijaki celovški. Začetek o pol osmih zvečer.  Program.   I:  1) Nagovor. 2) Slovanska himna,   pevski zbor.   Napev Jenkov o) hipa oživljena, pevski zbor. Napev Tomaži če v.  4) Slovosnostni govor.  B) .Strunam, pevski zbor. Napev Mašek-ov. (>. Rvvali  Čechove, pev ski zbor. Napev Skroup-ov. II:  7) Potpourri, iz Belfe-jeve opere  „die Z i gen ne r in", za gosli v glasovirom. 8) Elegija za gosli z glasovirom. K r n st '.))   Domovini,   pevski   zbor.   Napev VaŠak-ov 10) Plaho deklice, pevski zbor. Napev Nedvčd ov. II) Deklamacija.  12) Dve pieoi za glasovir:
a) A. .Tungmann: ..večerna pesem Najadska."
b) F. Spindler: Fantazija iz opere ..Mignon." 18) Kocjan čičev ,.šopek narodnih pesmi," pev ski zbor. 14) Slovan, pevski zbor. Napev V ašak-ov
* (Iz d e že 1 n ega'od h ora kranjskega.) Za deželnega šolskega svetovalca je bil z večino glasov ministerstvu predložen prof. Tušek. — Dr. Ambrožič-n se je sekundarska služba v deželni bolnišnici na dve leti podaljšala s povik-šauo remuneracijo na 400 gld. — Kot diurnist pri upravništvu deželne bolnišnice je bil Josip Paternoster v službo vzet. — Za popravljanje skladnih cest. in mostov v loškem okraji na Notranjskem se je. dovolilo 1000 gld. podpore iz deželnega zaklada za leto  1H72. —  Iz P. P. Gla-
arjevega zaklada se je odločilo za leto 1878. za zidanje farne šole v Komendi 1500 gld. podpore. — Šolskemu učitelju v Ad le šio ah se bode po predlogu deželnega šolskega sveta iz normalnega šolskega zaklada tudi za 1. 1873. podpora BO gld. naklonila. (Nov.)
* (Službo soku udar i j a) v deželni bolnišnici v Ljubljani (400 gld., 5 sežnjev drv iu 18 funtov lojevih sveč) razpisuje kranjski deželni odbor in se mu prošnje "naj pošljejo do^ 21). fc bruarja t. 1. Razen zdravniških sposobnosti jo tudi popolno znanje slovenskega jezika kompe tentom potrebno.
* (Službo adjunkta v Slov. Bi stric i) je dobil dosedanji avskultant gospod dr. Emanuel Eminger.
* (N a j d e n i š n i c a v Gradei) je odpravljena. Od štajerskega deželnega zbora v tej zadevi skle njena postava je namreč dobila najvišjo potrditev.
* (Za načelnika okrajnega za stop v Orni u ž i) je od cesarja potrjen gosp. Ferdinand Kada.
* (Grofu 11 o b e n w a r t u) j e predvčeranjem odposlala občina sv. Krištofa pri Laškem diplomo častnega občana.
""(Nadzornik šol v mostnem okraj Cel j s k cm) je postal na mestu prestavljenega vsem pametnim Celjanom  obeh strank v blagem spominu živečega, učenega šolnika prof. dr. Lind uerja — prof. V. Marck, ubožec na dubu, ustavo-
veren kričač, načelnik „nemškega društva* v Celji, m rojen Čeh.
* (Lakota na Hrvatskem) proti z* rad slabe žetve v nekterih okrajih. Narodnjakov se je za to nekoliko združilo v namen, pomagati dotičnim siromakom. Vlada je ukazala občinam, zapisati one, ki so pomoči potrebni; ti bodo potem dobili živeža in natura, katerega b;;do ir.ma.li Q žetvi vrniti. Ogersko tinanČno ministerstvo je tudi sklenilo, da se davski v krajih, kjer lakota žuga, ne bodo pobirali.
* (Iz življenja  sedanjega ruskega cara) se  pripoveduje sledeče:   Nekega dne sta Meksander (sedanji car)  in Konstantin,  igraje si
zimski palači z nekolikimi mladimi tovariši, delala tak hruš, da je car Nikolaj iz svojega kabineta dečke pomirjevat šel. Pa ko v sobo, kjer so dečki bili, stopi, vidi, da Konstantin svojega brata z nogo k tlem pritiska in mu z vso močjo robec okoli vrata zadrgujc. Tovariši pomagajo Konstantinu, Aleksander pa za milost upije. „Kaj to pomeni," zakliče car. „Predstavljamo, mu od-ovorc dečki, smrt Pavla T." — far dečke ostro okrega, da tako grdo prigodbo predstavljajo in da so si prcstolnega naslednika za žrtvo izbrali ter uničevalce Aleksandrove v ječo zapre. Aleksander prosi za milost proti svojemu bratu in tovarišem, car ga pa za to tudi zapre rekoč : „Ruski vladar ne sme nikdar za milost prositi." Naj-znamenitiše pa je pri tej stvari, da med igro Aleksander ni nalašč za milost prosil, temuč da mu bi je bilo res potreba bila, ako bi car ne bil prišel, kajti Konstantin ga je skoraj v resnici zadavil.
t (Preme mb a v nabirnih okrajih.) Poknježena grofija Goriška in Oradiška je do sedaj spadala k nabirnemu okraju 22. polka, kteri obsega po večiui italijansko prebivalstvo, ali pa je dajala novinec za mornarstvo. Od sedaj bode spadalo mesto Gorica in okrajni glavarstvi Gorica in Tomin k nabirnemu okraju 7. (MaroičiČevcga) polka pešcev, okrajni glavarstvi Gradiška (razen okrajev Ccrvinjan in Tvžič) in Sežana pa boste dajali novince 17. (Kuhnovcmu) polku. Vidimo torej , da se vojaški nabirni okraji po narodnosti omejujejo, ker v omenjenih okrajih prebivajo po večjem Slovenci, katere so do sedaj v po večjem italijanski 22. polk vtikali, sedaj pa jih pridružujejo rojakom iz Koroškega (Maroieičev polk pešcev, št..7.) iu iz Kranjskega (Kuhn, št. 17.)
* (Mrtev otrok) je bil najden v Vodah, občina Trebovlje, in se misli, da ga je neka dekla zavrgla, katera je z nekim rudniškim delavcem znanje imela.
* (Obropana pošta.) V Istri je poštni voz bil napaden, voznik iu spremljajoči žandar ranjen, in pobran iz vo»a denar v znesku 13.000 gl.
* (Davki mesta Dunaja.) Direktnih davkov je v letu 1871 Dunajsko mesto plačalo 20,048.595 gl, 44 kr. Lep denar!
* (Napredek v Japanu.) Japanczi so že poprej bili najbolj kultiviran narod v Aziji za Kitajci. Sedaj pa dela vladar na to, da se japanska kultura z evropsko združi iu pomnoži. Poslal je štiii hčere v Pariz, da se tam po evropskem načinu odgoje. Za anatomične študije je naročenih 50 iztisov Hvrtlovega dela in pisal je „Mikado" celo po 10 bavarskih pivovarjev, da tudi Japance nauče to obrstvo.
* (Ukradeni redovi.) V Peter - Pavlovi trdnjavi v Petrogradu so shranjeni redovi, katere so nekdanji cari nosili in tam imajo tudi znamenja najvišjih ruskih redov shranjena. 22. jan. t. 1. pa so bili tam vsi redovi Petra Velikega, Aleksandra L, najlepši ekscniplari visokih ruskih in tujezemskih redov ukradeni. Tudi mnogo lepih zlatih svetinj je tat odnesel. Do sedaj ga še niso dobili.
* (Ladja zgorela.) Blizo bregov južne Ameriko je italijanski parobrod „Amerika" zgorel. Na njem je bilo 241 potnikov, od kterih jih je 87 zgorelo ali utonilo.
* ^Grozna nesreča na železnici) se je zgodila pri Lyonu na Francoskem. Velika voda jo e» žclezuiČin most podrla in zarad ncdovolj-nil znamenj je en cel vlak za osebe v vodo zavrel. Okolo 40 ljudi je našlo smrt.
* (Slepi in gin h on eni I.) Po najnovejši štetvi ima Avstrija 11.326 slepih in 19.G81 gluhonemih prebivalcev. Žalibože ima Avstrija samo za črtrti det ten nesrečnikov *ClC, H jiu* podajajo take nauke, da si kljubu svoji nadlogi lahko živež prislužijo!
* (Vse železnice na zemlji) vkup so okolo 20.330 geogr. mil dolge. V Evropi znašajo vse 13.238 mil v dolgosti. Železa se je za železnico porabilo 250 milijonov centov. Vsi hlaponi, kar jih je, preteko na leto okolo 320 miljonov mil in pokurijo okolo 100 milijonov ceut. premoga.
* (Cukra potrebuje,) ako vsega kar ga porabijo, po cuaki meri razdelimo, eden prebivalec v Angliji 35'96 čolnih funtov, v zcdinjcnib državah [severno-amerikanskib 24*63 funtov, v Nizo-zemlji 14*86 funtov, na Francoskem 14*30 funtov, v Norvegiji 11.04 funtov, v Svcdiji 0-80 funtov, v Švici 8-G0 fantov, v državah eolno družbe 9*42 funtov, na Danskem 0 funtov, v Delgiji 7-18 funtov, na Portugalskem 0*33 funtov, v Italiji 5*20 funtov, v A v s t rij i 403 funtov, na Spanjskem 4*23 funtov, v Rusiji 2*40 funtov. — Avstrijance torej glede povžitka sladčic mnogo držav prekosi.
* (O pogorelem mestu Chicago) se piše, da so se tam v zadnjem Času nekterc stroke obrtništva popolnem nehalo. Brivcev in čevlje-snažnikov ni več; pogorclci mislijo, da so taki ljudje nepotreben pridatek moderno civilizacije. Dalje so pišo, da je v Ohicagi o požaru nad 150.000 glasovirov zgorelo. En fabrikant sam jo izgubil okolo 200 glasovirov in nad 100 orgelj. — Sedaj se mesto z vsemi močmi na novo stavi.
* (Potres; JC 72?*n.\ T,!ft'*to Šamani vširvanujf ob Kaspiškem morji.
Za TomBfftev spominek.
Prnneaek   . 1724 gld. 80 kr. V zatiškim okraji se j«  nabralo za Tomšičev spominek, darovali so: *) Gosp. Hugo Turk, trgovec v Šentvidu   . 3   „    — „ „     Jernej Stritar, benefieijant v Šentvidu    ..,........ 1„    — „
„    Anton Koleno, posestnik v Šentvidu 1   „    — „ „     Janez Čos, poštar in župan pri sv.
Roku............ 1   „   _ „
Vokoslav Skrabar iz Zatičino  .   . —   „    f>0 B
Dva neimenovana prijatelja Tomšičeva . 1 „ — B Gosp. Radoslftv Lukan, okrajni zdravnik
v Šentvidu.......,   , B   „    — „
„     dr. Vojtoh Levičnik, c. k. avskul-
tant v Zatičini....... 5   „ —
Skup   .   .1724 gld 80 kr.
*) Po nakljuobi zakasueno.
Dunajska borsa 5. februarja.
Kontni drž. dolg v bankovcih . (52 gld. 9.r> kr.
18(50 drž, posojilo..... 109 , — „
Akcijo narodno banko   ... 8 , 83 „
Knotni drž. dolg v srebru    .   . 73 n — „
Kreditne akcij«...... 338 „ — „
London......... llf> „ 20 n
Napol.......... 9 17 .
Srebro........ 114 „ — ,
C. k. cekini....... 5 . 48 .
Zobj
L>a m čisti in zdravi ohranijo
c in zobno meso
za to jo dobra
aiuKlicriiioiii iiNlma vo«ln
od dr. J. G. POPP-a,
c. k. dvornega zdravnika za zobe na Dmiaji, kakor težko kako drugo zdravilo, kor nima nobonih zdravju škodljivih snovi v sobi, brani, da zobje ne gojijo in so zobni kamon no dela, varuje*, da zobje no bolo in usta no BjnjHo in te bolezni (ako bi bik že naštelo) \ kratkom času zlajfri in odpravi.
Dobi se v Mariboru v Bankalarj^vi lekarni, pri g. A. W. Konisru, lok. Marija pomočnica, pri F. Kolletnign iu v Tauelimrutn-ovi bukvarniei ; v Olj pri Crisperju in v Bsumbaohovi lokami; v nemškem Landshergii pri A. L. MtJIlerju. lekarjii; v (lleiclien-bergu pri F. pl. Foldbachu, lok.; v Konjicah pri C. Fi-BOherjU, lek.; bebnit/. lok. vdovo Kret/.ig; Ljutomeru lek. F. Pesaiak; Mnrrk lek. K. pl. Stcinbertf; v Ptuju lek. K. lieithainmer; Kationi lek. F. Sobni/, in J. VVeitzinger; v Brežeah J. Se.lmiders hitse.b i Rogatec lek. KriSperi Kisli vodi v lekarni; Ntainz V. Timon-šek, lek.; SI. Matrici J. Dienes, lok,; Slov. (iradcu J. Kaligarič; Podčetrtek Vanulik lek. Varaždina A. Jlalter, lekarnici. DepdrlS lek. v Ipavi.       (8—1)
1
r\Fsvv;ii«iii lo.
V Ljutomeru je mesto   živin o zdravnika s kterim je 240 gld. letne plače iz okrajne blagajnice skopčano, izprazneno.
Prošniki za to mesto imajo najdolže  do  konca februarja t. 1. svoje prošnjo pri podpisanem okrajnem odboru vložiti.
Znanje slovenskega jezika daje pri drugih enakih sposobnostih prednost. Okrajni odbor v Ljutomeru, dne 24. februarja 1872. (29—2) Kukovec, načelnik.
H. May:
■ ■
T-jev vesoljni caj
zoper (52—9)
puli ko in čiš£cibjc Krvi.
Priznano izvrstno pomaga ta čaj zoper nutiko. protin in trganje, zoper kronična spahnila na koži, odprte rane idt., in je zaradi izvanrednih vspebov kakor tudi zbog nizke cene vse enako predmete daleč prekosil, tako daje v kratkem času ne le na Stajarskem ampak tudi z sosednjih deželah na posebno dobrem glasu.
E. Mayr-jeY balzam
za ude mazuti.
Hitro potolaži često jako hude protinaste, revmatične in nc-uvozne bolečine; za trganje v sklepih in mišicah navadno znano pod imeni: bol v križu, zvinenje sklepnih kosti, trganje po udih, bolečina v bedni, tresenje, splošna slabost Živcev, hromota, je imenovani balzam kot mazilo poseben pripomoček, ki se jo že mnogokrat skazal in se ne da dovolj ceniti.
Cena enega zavitka čaja z navodom je wO U ■*. in L'iUr.: sklenica balzama za ude mazati Ur. a. v.   Manj nego en
veliki zavitek čaja ali 2 sklenici balzama se po pošti ne pošilja.
Glavna zaloga in razpošiljatcv za oba predmeta uri
Zaloga za Maribor: J. W. Konig, lekaruičnr v Tegetthof-ovlh ulicah; Celje: Baumbaoh-ova lekarnioai Gradec: Bratje Oberranzmevor Drog, In .1. Purg-leitner, lekarn. rl'ri Jelenu"; Dunaj: Pezold «& Sdss; Celovec": A. Beihltz, lekarna na starem trgu; Ptuj: Gtosp. ECaragvena,  lokar; Ljubljana: M. Golob,
kupć"valee ■/, modie. zeiišei, č.nji in dišavami.
VilJcBcsaiflass Etix
tukaj javno Izrekam < I a sem kot udova ranjk. dra. j%. nt x ti to o .s i * m let edina iu sama Izdelovalka pravd in nepi »kvarjeno o rlgi n a 1-paate l*o m |i a« if t» ii ■*, k't le jn/ poznam sklivnofll
pripravljanja. S tem torej naznanjam, da se odsebroal ouieiijena pn-ta Fompad.....
n epOp a6e n;i dobiva lo v mojem Btanovanjl na l »unajl, Leopoldstadt, grosae Mohren* gaase M, i Boege Thttr S2j svarim, naj »e nikjer drugje ne kupuje, ker zdaj niuiaiii 11 i depotn ni tiliale iu
Prava
Poiii[ja«OBr.
Ko bi ne i mola za-
Želje.       .       : elia,
boilo so denar l>roz ovir na.'.a i \Misial. »■■■ »t ~yu
J'".'i/j'l Bi i>'> pOV-
z< mi (jNhcnnahvie)
s"in vseđepote razpustila zarftd ponareja van ja. Moja prava pastaPompaUour, tudi *•« rob »u« pasta Imenovana) nikilar no ostane lnv/. \ speha. ki jo vzvišen nad VŠako pričakovanje edino ura i-ii ii t o« n ■»<> BrodBl vo /a liilvo  in  nezmotljivo o»l-
pravljanje vseh mOzorjev na obrazi, ^ajevoav, pogi sinj in ogoroev, Garanoijaje tako gotova, da se denar retour počijo, ko Id vspehi Izostali, rlskero te izvrstne paste s podukom l gflđ. BO kr. a. v.
(19—17)
Medic. & chirnrg. 1 >!•- .los. Vo^iijak,
magister porodoslovja, praktičen zdravnik v
I.J u li l.| n    I.
na sv. lakobskem trgu v Vi ran to vi hiši I. nadstropji,
ozdravlja vso zunanje in notranjo holezni. Za bolnike iz dežido jo gotovo doma vnak dan od 11—V2 dopoldne in od 8—4 podoldno.
Ozdravlja tudi pismeno.
(26—4)
Eaimund Baza,
M;i<ll<|ii;ia \r. :i      €■■*«!ilcu
priporoča svojo najboljše sortirano zalogo
domačega in tujezemskega modnega sukna
in
blaga i/ ovfje volno,
kakor tudi najveći sprobir Htorjeiiih
ololek za gospode, dečke in otroke,
kakor   je  iz spodaj StoJeSogB kazala cen razvidno:
Cm m   barvan   palmerston, kastor &
Elastik, vatel po gld. 2.80, 8.60, 5.20,
• -.'io, s.
Siv, moder, rujav, trap boj & biber ]>o
glđ. •■'';'.<), 4, 6.50, 7. s. 9,' Crno sukno, brasil it dfet po gld. 2, 2.60,
a, 8,60, 1. 4.60, 5, 6,60. Cm in barvan peiuvien po gld. 2.60, 13,
:J..riO, 4, -t.oo. .r>, 6,60. Crn In siv toskln ]><» j^ld. 2.60,    8,50, 4,
4.50, 6.
Najnovejši1 v modnem blagu za celo o-
blek ' od goldinarjev -.:')(>. do goldi-narj >v 7.
Najnovejše blago za bla&o in oprsnikd
, od gld. 1.80 do gl4, •'>.
šst o trti široka, finu ralnvna v vsen
barvali od gld. 2.60 dd f^ld. 8.
Stir č trti široka, fina, volnena rajovna
od gld. 1 .«»0 do gld. 2.50. Stir c'trli široka raš-vna ml .r)0 kr. do
gld, L
lllagu za t al ari o na 3 uiti. k rep. ripsln lastiti "d (JO 'kr. do g!d. :i.r»t).
Ce sc pošlje mera, jc za oprsnike in suknje dosti obseg okoli prs in za h ae.c dolgost
koraka.
Ar'' iV//") sr pe.\//r/i> i~i/ti'.i\l;
Tahuji p<» predpisu najboljše izdelani od......and. 15 do srld.
16 13 LO 10
i;>
10
40 16 L2
30 r>o •j i 45
22
20 100
Suknje z:i dulmvne od
Zimske suknje od .
(lome suknje od
Plašoi iu raglanl od
jMeUsikanski  plašči h kapuco od .... Popotna guba i/, ra-
•ovne od   , . Mestni kožuki od . Fraki od .... Suknje za salon in hod Lovske suknjo iz prave kmečko in najboljše štajerske rašovne, tirolskega sukna in
dubla od gld. G do gld. 22. Zunanja naročila se hitro za povzetje storiju, za reelno in najcenejšo postrojbo BO garantira, novsečim n ei se radnvoljno zamenjajo, (68—18)
Žak"ti od ....	1, 12			'M)
Šako od ....				JI
Crne oblek e .   . .	24	n	i.	4f>
v „   hlačb   .   . .				ta
Čini in h li nprsnikl		n	n	B
l!a/.!. 1' are ud    , .	•     N (»		r.	IS
„   opisi lik i od	n a	„	„	6
Oprsniki z rokavi Oainaš i ....	n ^	n	„	12
	; 2	n	n	B
Ponofine suknje od	„ n	n	n	:to
Obleke za dtoko	n 5	_	ti	k;
„    „ otrokd •	„l.li()	n	n	M
Iti
.. ili
strokovnjaka v
O os po d u (17—3)
J^VtEHon ICa^i>ex*itss*cliii,
meščanskemu kositamikn v
Mariboru.
. Pri dražbi dne   11. aprila 1871 v Arvcži za naj-
" cenejše novo pokritje tukajšnega cerkvenega turna h k potrebnimi pozlačavakimi deli in v. napravljcnjctn no-r vega bliskovoda vred, izročil je podpisani cerkveno-| konkurenčni odbor Vam kot najmanj terjaj o čem u L   omenjeno delo.
■ka Vi ste to težavno delo ne samo v določenem
K|        času in na najsolidniši način storili, temveč lU        sto si tudi /. olepšavninii deli, kterih niste v račun B       spravili, veliko zaslugo in zalivalo vse farne ob-čine sploh pridobili.
km Podpisani cerkveno - konkurenčni odbor vidi
se tora j prijetno dolžen, Vam h tem v imenu vse farno občine za Vaše v vsakem obziru izgledno storjeno solidno delo prisrčno kc zahvaliti in s tem pismom samo namerava, Vtis priporočiti pri drugih takih težavnih podvzetjih kot vrlega mojstra vsakem obziru najbolje priporočiti.
O"
Cerkveno-konknrenčni odbor v Arveži, .".o. avgusta 1871.
Karel pl. Preitenau, načelnik in župan.   Jožef Schunko, provizor. Janez Hartnagl, cekmešter in odbornik.   Janez Skazedonig,  cekmešter in odbornik.   Janez Vogbvaidcr, odbornik.   Jakob Faulcnd, odbornik.
Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s. zlato svetinjo nadarjena.
I
Prva stajarska c. kr. priv. tovarna (fabrika) ognja in vloma varnih
Mapjnic [tej za denar in pisma, miz za pisanje
Vinceiicij-a Kanduth-a v Gradci,
fot'ni'tiff .■ fiffffi*»r<'HHlfđtH.s<' 21.
priporoča svojta iz najboljšega atajarskega blaga, s ključavnicami po posebnih patentih, in najsolidnejo dovršene izdelke, za ktoreje porok po jako znižani ceni. Proti primernemu vplačilu na olajšanje p. n. občinstva tudi plačila na svote. I/.ključIjiva prodaja pri mm
AN1H>N KOIIONI,
(41) žolezninar, (Sriesgasse Nr. 10, v OJradci.
Neverjetno, pa vendar resnično je,
da sc spodaj zaznamovano regulirane
I O  nlH    Ifl  prav nnprleika srebrna oilindrastu ura s kristalnimi »tokii. kn-L-G   yiU.   IV   /.;,|„u, minut, h lino trarillco vred i/, pravega talnii-ilaU, S medaljonom in garant i Inim pismom; bolj Ano prid. 12, 14.
UnI H    IQ Ifl   IiriiV anjrlcsk, pretlno v oprnjl poilačen srobern kronome-UJIU.   I»f.*JU   trr z dvojnim plaščem,   prefino  cmaillran, z fino verižico vred U talin izlata, medaljon in prarantilno pismo. LO  QltJ    15 50      ' V ,in'r','*',i P1*0"110 v °KnJ' pozlaCcn srebrn kronometer
pismo.
enojnim plaščem z verižico vred, medaljon in garantllno
I O  fllff    Izl   prav angleška dnina ura Iz talml-zlata, etllndrasta, najnovejši l-O   }JIU.   It   tiison, z dvojnimi kristalnimi stekli, kjer se tudi zaprto ku-lesjc vidi, z verižico, medaljonom in garant ilnim pismom.
I O nlri 1/1 "ra v talml-alatii z dvojnim plaščem, snvoneto, skakalcem In hO  yiu.   |ff>  kristalnimi Htekll, z verižico vred U pravega talml-zlata, me-
daMonom in guraiittlnltn pismom. I m   nlH    IR   Sili   IR   prav iiiitflešk rcinontour a la Prince o I' Walos, nnj-I«l   ali   IO   močnejše vrste h kristalnimi stekli, kolesjem Is nikla
v pravem sistem talmi-zlatu; te ure imajo  prednost, da se labko lire/, kljuna
lire  po   tako   nizki   ceni prodajajo.
Le gld. 13
navijejo; k takim uram dobi vsaki verižico Iz talml-zlata z medaljonom in priirniitilnim pismom vred zasloni.
Unlfl    II  21 ll   Ift   čisto  majhna ura za Rospc, iz pravepra srebra in yiU.   U   ali   IO   pmv  pozi,: čonu, I   verižico vred  iz talml-zlata za okoli vratu in Kurautilniin pismom.
srebrna cilindru*';, ura s skakalcem in močnim kristalnim steklom, z verižico in medaljonom vred iz ta lini-/.lata.
Unlri prodna srebrna siderna ura na l.'> rubinov z prefino vcri2ico
yiU. JM medaljonom H talml-zlata.
I O nlri 94. Hr,'"r"11 remontOama ura, ki se da brez ključa naviti, z vc-
1_G yiu. Si*T rUUoO iz talmi-zlata in medaljonom vred.
I O nlri Q(J rin   QR   /.lata rilindrasla ura It a /. verižico iz talmi-ztata,
L.C yiU. »JU UU   OO   medaljonoin   in praruntilniin pismom.
I a nlri AR rin 7n zl,ita »blerna ura t verižico Iz tulml-zlata, meda-taO   yiU.   tU   UU   t\9   ijonom In Karantilnim pismom.
/.lata ura /.a prospe z verižico iz talmi-zlata, medaljonom in Kurantilnim pismom.
Le gld. 24, 26, 28
kakor tudi
Srebrna cillndrasta ura s 4 rubini   . .
„      detto z zlatim robom, na skok
_     det to /..t gospe,......
„      na eillnder, /.dvojnim zaporom
„      detto s kristalnimi stekli   . ,
„      ure s Hidrom na 15 rubinov .
„ detto, bolj fine, s srebrnim plavcem .........
„      s sidrom z dvojnim zaporom .
_      s sidrom, bolj tine.....
„ angleške s sidrom s kristalnim steklom........
_ vojno tire s sidrom, dvojni zapor ..........
od tfld. od prid. od »rld. od gld.
od prid. od grbi.
■ nt f;Id> od ffld. od p;ld.
od p;ld.
od ndd.
10 do
is do
18 do
10 do
11 do 1« do
20 do is do M do
1H dO 2f> 25 dO 16
„      reiuiuitjii ne ure a sidrom, prave, ktere se dajo z obodom
naviti.........
„      rumontarnc ure z dvojnim zaporom ........
„      remontoarne ure s kristalnimi
stekli.........
„     vojne remontoarne ure  .   . . Klate na e.ilinder, zlato it. a, s 8 rubini ure za gospo s -1 in K rubini   . .
.,     detto emailiraiie.....- . .
„ detto z Klatim pluicem , . . . „ detto cmallirano z diamanti . . ..    detto s Kristalnim steklom .   . .
od f,rld. 28 do 30 od p;ld.   SO do 10
od prid. ud prid. od prid. od prbl. od p;ld. od prbl. od prid. od prid.
30 do as do .m do 2a d u »0 do 80 do »8 do M do
„ detto dvojni zapor, H rubinov .   . od ffld.
., detto rmiilirane z diamanti    .   . nd p;ld.
., si,leno   ure s 10 rnliioi   .... nd p;ld.
_ delto linl.i fine, zlat plaie    .   .   . od gUL
„ s sidrom in dvojnim zuporom     . od ndd.
„ detto /. /.latim plalStmi prbl. 60, 70, 80, 80,
„ detto s kristalnim steklom .   .   . (.d prbl.
„ ure s sidrom za irospe    .   .   .   . od a\<{.
„ detto s kristalnimi stekli    .   .   . od p;lil.
.. detto r. dvojnim zaporom    .   .   .od gld.
„ remontoarne uro ....  od gld. 70, ko,
„ detto z dvojnim zaporom od prid. 100, 110, Zlate remontoarne ure, plosnate, s steklom prbl.
„ detto, dvojni plaie .... gld. 100, 110,
m
80 44
80
tO do 00 do 85 do AB do
r,r, do
100 do 120 40 do 70 40 i!d 4S 40 do co
r>o do no 80 do ion
120 dO 100 ko, 80, 100
120 do 100
dalje
Srebrne urne verižice po gld. 8.60, 4, f\ 6, 7, 8 do gld. 10. Verižice iz talmi-zlata, kratko, po gld. 1, 1.80, 1.00, 2, 8, 4, 5, i).
tlolge,    *    „    l.iiO, 'J.oO,     4, r», G In 7.
Ure Me nif nj ujejo.
Vso uro so v/, blaga prvo vrsto in 8c ne snujo zamenjavati z drugimi navadno sorto.
Za naprej poslan denar ali za poštno povzetje
ho vsako naročilo v 24 urah Btori in čo blago ni po vtdji, radovoljno so zamenja. —
Neregulirana ura za 2 gld. cenejša. — Naznanila cen zastonj. I rttrjl, kapeevalel v. urami najdejo veliko zalogo vsakovrstnih ur priprav, ljenib; lo ker ure iz prve roke iz Angležkega dobivamo in ker jih mnogo prodamo,
nam jo mogočo, jih tako po ceni prodajati.
M« (ailttttlliK Uhrmacher, Wicn, KUrntncrtrsasse Nr. 51, Palais Todcsco.
Praktično občinstvo zdaj le redko še kupuje in nosi lišp iz pravega zlata. k+«ri silo denarja požre, ker za prrrndno Uober kup imamo, kar pravo zlato popolnem namestuje CW—7)
l»ri% v«» le IibUiiJ
novo iznajden metal
T a 1 in 1 - z 1 a i o!
Pravo l«» t ii U u J
Garantira bo, da so ta lišp tUdI pO dolgoletni noši ne spremeni, da so no da ločiti od prav zlatega in pripraviti zamore.
Um|> z&l s<»*|m»:
1 krasna broia, kr. 80, «ld. I, 1.20, 1.80, gld. 2..M), 3, 3..10, 4, 0, 0, 7, 8, 8, 10.
1 par ubanov ko kr., prid. 1, 1.50, S, 2..10, :i, 8,00, i, t.&o.
1 Karnitura brosa in uhani pu enem okusu prid. 1, 1..M), 2, tM\ a,
3/>0, 4, 4.fiO, ft, fi.fiO, 6, li..r»0, 7, 7.50, 8, 8.00, !t. 1 lnlOen  ovratnik za »roupe, s krIZe« in Bfi kr., tln prid. 1, pretin
Kld. l.f>o, nartliujii p;td. 2, 2..r.O. 1 IcZek zapestnik prbt. l.ftO, 2, 2.MI, S, 3.fi0, I, 4.50, .0, 0.00, «, 7. 1 krasen medaljon, kr. SO, 80, prid. 1, 1.20, 1.50, 2, 2.50, 3, narniioji
p;ld. fl.-.o, 4, 5.
1 elegantan  prstan s kameni ali brez njili kr. 50, 80, Kiti. 1.00, 2,
L'..'.'., :i. :>,f.o, 4, 4.50. 1 mi. • n iiip /a okoli vratu z medaljonom prid. 2.80, 3, 3,50, t, 4.50.
I.ii»is Kti sr«»w|»«»«l4h:
1 eleKimtoa, najinodcriiiia vcriJica /.a nm (,'bl. I, 1.30, l.r.n, 2, S».Ml, 3, 3.50, 4, i. medaljonom, prid. L'.So, 3, 3.;'il», I, 1.50, 5, 5.50, f>.
1 doljja vcrUlea za okoli vratu, neločljiva od prav zlate, p;ld. 1.80, L'.hil, 3.50, 4, 4.5(1, 0, 5.50,  «, 7.
1 lin prstan za gospod   s kameni ali brez iijin   kr. 50, 80, j;ld. 1.
1.20, 1.50, 2, 2.50, 3, 3.50, I. 1 zve/.ck umih naveskov 40, 80, 80 kr.
i par nar bol] modernih gumb m mani.-te /. omaiUranlml kameni
ali brc/, njili Itd. kr. 00. 80, gld. 1, 1.50, a, 2,50. 1 Kurnitura prcdsra,i<'iiili in inanii tnili  kuiiiIi po enem okusu kr. 50, 70, 85, Kld.  1, 1.50, 1.80, 2, 2.50, 8, 3.50, 4, 4.00.
IKl*l I llft Blri<>ll   llSII   ,ak"  speljan,  ko pravi, tako
■■■■ 1s!^|».       ,.,.,„ ,,„,,,„„,0,, prekani. Ta
liip Je iz pmVMffA kincike^a srebra ali i/, prnviira talmi-zlata, kameni i/, prorske^a kristala, /. diamantovlm prahom bruieneSR, tliko da nikdar živega blišča ne /^ubijo. Najliinjio sorte so v iiravo srebro vkovanc. 1 broia ,;ld. 1.50, 2, prav lina prid. 2.50, 8, 3.50, 4, 4.50, 5, (>, 7, 8, 0, 10. 1 par ubanov prid. L.00, 2, popolnem nnlh Kbl. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50,
0, 0, 7, 8, B, 10. l par pivilsinjčnib prumb irbl. l.tO, 1.50, 2. t par manletnlh suinh, prbl. 1.80, 8.80, S, a.oo. 1 iprla za ovratnik p;ld. 1. i.00. 2, 2.50, 3. 1 briljanlcii prstan, pni     „1,1. 1, 1.50, 2, 2.50, 3, 4, 5. 1 sr.ape mik z briljantniiiii kameni nastavljen, prid. 2, 2.50, 3.50 4.50, 5.50.
1 lina Itfla za šale ali vratnike, kr. 50, 8(i, prid. 1, 1.50. 2. 1 prelio medaljon za na urne  verižice za puspodc, prhi. t, 1.50, 2.50, B, 3.50, 4, 5.
Kdor to roči boče, mu' ho obrne pismeno ali osobno samo in t
da se po sledeči nizki ceni prodaja, zato da si ga vsakdo
ne* Lišp za žalost in črni modni lišp
v najelegiuitnojllh fasonih iz Jrta, lnv«>, bivolovega rojru in nonarejoiu-tra jeta. 1 prarnitura, brošn in uhani po enem okusu le kr. 80, 40, <I0, 80,
vid. i, 1.30, l.oo, popolnem tlna, prid. 1.80, 2, 2.50, 8, 3.5o, 4. i brasolots kr. oo, 50. >.o, ^rid. i, 1.50.
1 verlilea 7.a okoli vratu s krUeem v bivolovem rop;u kr. 40, v
kavčuku kr. (15, 80. i parnitnra predsrnjene In manšetiic prumbe kr. 25, 35, 50, 80.
i urna veriiioa kr. 80, 80, BO, so.
1 dolpra urna verižica kr. 30, 50, 80. 1 Kumba za ovratnik 5 kr.
i eleganten obrvfl /a lase gld. 80, 00, so.
Uornn   Hi^ori   lin   iz naravne   fndllke rastline, ki na-
VCUIIU UI>CUI ll>|J ravno vonjavo vedno obdrži In je po najnovejši modi nnrrt. BSlOCfantnOJiegA ko ta lišp nij in zavoljo vonjave je zelo prlljubjen 00 frospa prarnituro lepra lišjia nosi In v kak salon pride, ga v malih minutah parfumlra.
I broia kr. BO,  ffld. 1,  1.80, IM, 2, 3.
l par ubanov kr. so do p;ld. 1. 1.20. i.50.
1 brasleta kr. 00, tlo, 80, (,'ld. 1,  1.50, 2, 3.
i ovratnik kr. r,n, ko do «id. i, 1.00, 8. 2.50, 3, 3.50. 1 urna verižica za (rospodo, dišeča prid. 1.40.
ilino na
N. Glattau-ov prvi pariški bazar za Avstrijo na Dunaji,
MC*    «* 0i<H*4**li'i   tfft4 t   .21.   i><ll<l1 41    i4»4l4'S4 4». SK. V it r<» «'11 ii it |>lMitsw so lahko pišejo v vsakem jeziku.   Pošiljanje v provincijo se godi *ti |i«> «/.«•( Je ali za preti ||OnIhi* denar.
cen bo zastonj pošiljajo, Se so žele.
Popolna kazala
7411
Allemp MeJerlap Tur Oesterreicb nenester ErMnnp.
Prof. Dr. Lappierre-a
Vbrizgovalno zdravilo
ozdravi *) v S dneh vsak tok iz scavnika, kakor tudi beli tok pri ženskah, čo jo tudi zastarel. Cena za steklenico s podukom o rabljenji 1 tolar 20 »rob. gr. Za poslan denar so strogo skrivno dobi po
A. VI ifl-ii.
Lindon-Strasse  18. Berlin. *) Na stotine ozdravljenih. (59—18)
tf kitne ba|er besi f. nit 9l«o)ria)t, »a| bie •efla)i«.fafta nat ta brc gcferligftn
SBatming.
Di«bura>miđ) m van-bet gcbtatjSt ruU-roBjtdonr, »eie)e ta Iftrjeftet 3««t bara) t»rttBort«fnT*teitaa. gemeine *netfennung gefunben bat- »«rb leit eintget 3eit »ca meb. ttten »itmtngefaUitt, ». gtebrten ©ubtitirm aftcia «»te Dria.inal> «ii
t-gt (d)t 1« iatta it. Dtef«faftabient \uxl«net< len «Ht1rrna:<g «an «>fleltg.«lu«1e)«h«, efler. eommerlbteffen, etbrrflate, ubcrtfubt jar ffan<er*iraug, etv{a)»ncnina aab Seriilu-una bet teinif.  1 liegel fl. 1.50. aagjJJP^ Vile« ift otohImM Wrr vcflttr el fvObft  g(H'.aabt  baten,   bap man aua) etne «ifinbnag maeten »ifb, bo« Sluge |n fa)onca bcim viablbcla beg šarim« in bi/ bel; bura) da etafaa)*, |c»c flnnrei*et 3nftru. ateat ift M geluagra, b«6 ciN |d)it.<be« Kuge logar in ber DaaimertiRft in bie bltnnfle Kabel oine Inftrtaaaag etnflbeln tona. anb toflet butci VUlojinajen |ammt VabKifaaf bleg 85 rt., litine foorte 4 tr.
fBBBBJfjJP* fJriuantine-Tul»«r drt neuet bv^bF gcluiigeaei, (beaiifs) jufaBimensefe«.. it* mctauifdjr« f al«cr. »«lo)t« vouremmen ben tbm trtte ?ten Ramen retbtfcrtigt. ttia OJtgenftanb au« ebteni eber aacblem Wct*fl, meteber f<tmu*ig, veraltttt imb uuaaebriag* lio)e [Utden bat, Broao)t nat Itife mit birfeat Duloer iiberwi|d)t |u »rebrn unb cr trtalt tla biliunte« augfcbta 'Biefet ¥ul»er babi ■ni »ditt b«n OJegtnftanb mit einer ibena« fdjruben ee)BCuigt«it. 1 Ge)«<tttl famml «B» »eifang fl& fr.
■jjfejajgfP^ <*0litur.*amiK>fltlca.  Vin na«
f«a«b«wi iViM«ailiul. atorara) ;ic-bermann nit g roti ter r>ia)iigtctt obne allc fJtlbe bie vttallitcn n «b tli u b ge » etbeaen SlMelftu tf« ic. Moaftent »olircn fann. Sla jjlacon mit man>etfaag> gcnfigrnb itir <i»t gaa|t Mlati« OJarnitar, f rt • 60 tr.
BJjjjfejjJJ"* «ilbrr HHgjfug*l,finaq#gejeia)ne Ifc^asF te« TU i tel, um »De bliabget»erbtata ajtrtaa'«egmfiaabt blaat unb neu »a aiaaVn, unenibebrlio) filt OJolb- unb ftUberatbcUtr. I € tli« 6 tr.
»gjanan«* Ta* Deifti»«riiitt«»u(»er Idfltt lebr b-.aig «fll,i«ieia)nttc Dienfte, bte|c« »»rfilbevt baurrab iebc« INttal iN eiai* gen minuten a ib ift fiir (ilbnblattttlt Oiaea* ftjabe, ttela)e bit B«tbe gciiiltrt |abcn, bi« tcnbet* tu eaipfebien. Oiegenftanbt aa* fjiad. fong trnu en in €l(brr atr»anbelt »erbea. i Vatel 1» fr.
aajjpjaa*** aj)n Tttunlator «U*r Ukjtcn tfft bit rcguliite eennenabt aiit tom« ran, itfr Oebcrataan ItfttaJ ta eaipfcbtta, ba man nacb bicltr grtoil ucbeten Ubr aQt aitd)«« nil^-ta Ubnn rirbtcn fann. t «tilef fein *5 fr. • Vmtritanifa)   battntirtt ii*«t-|Mltf>C *l» ffer, aui tt|eia)nttt 9 on« fiTuttien fla)er gtgtn itbert CiBbraa).  l Stud tleint Serte SO, 40, : o tr. 1 etfld grafit ecrtt 70,  90 fr. v e t ft. i etiiđ gve^e mit s "šgjltifieln i n. i Sta« tur «ttilttaftbra 15, 4" big 50 fi
gjjMgjMpjpte aii#geifi.:-eie Vaefgloiii«Wi«nf«, Wj^W mit Kai i(a)uf eermengt um bat Veter b'Ubar |a martjtn.  fig« «»a)aa)ttl («ib
*|imb> 9n tr.
Maajjr* X>it «ii|r »ar ftafT* |n fd>ii»tn ffjjBBar ift demmann gu empretten, ba ef ter vr)f|n bbeit |utr.nlub 1(1. »ei Vnmenbung ter aulge^eubiietrn SJletg i'fa)en Pebtr flvtrttur, utiebe ba# Vetermert u-eiu) unb nnbura)bringlia) ira(b», \o bat na* bim langftea (Mtbrauo) ber ©4utr in ber Raffe 'dnt ^turbtiateit tu r-er> ftoflrea ift unb bem ,■-.»eđe im beTa)ftrn Vlagt (nt|»rea)ea »irb.  l , laton 60 tr
■hBfflpja* (Jinea groien fjorlbeil geaabren tie ne uril OTaf*uibl»iftif te; man eripart ba« lafligc 'SptBtn aab ift gegea ba« Ortcbtn ber ejib« gefi«)ert. 1 etftđ in *)oii gct«tt 10 fr., 1 tStiicf In »cin l& tr., i <Sruđ mit 9<berb«Iter unb Tlefler «0 fr., 1 ffafefcl-nftGaag, fiir btei Vlonatt gcnuaenb. to fr. i tBtuct Umen > jRabirgumml filt <3lei unb liat« S tr
Jr>uhntrauqrn>9Tinar au« Angora« SDoOt. l*«3lU(f S5tr. «e>«feJ»?al»tr, um btenbtnb f*6ne 8Ddfa)e ju erbalttn. «et Hnmen. bung biefr« ^ulver« trfaart man ttit, "Mr-brir unb «3elf>, ber grcfjte «<ertb«il babti iS nog), bat bit V9)afo)t mebc |ela)ent »irb, al« bei gem8bnu#eTB»rrtg)tang. i HfunbDafct *o tr. gjmBJBBBJP**> Di« SaubrrOntt, aeoi«ud)ra fiir 8rim unb £pa^. «in Oritf, ge. Ktteben mit biefer Iintr, blttbt ftlbfl bem fo).ir1ften Huge tiu Ott6eimnift: aut ©tnrnige lanu ibn le m, ber btt tVimcifuag bie|u bat 1 .>iafd)o)tn fclmer linte so Ir. ffjjjBjjPi^ ilrafliia) flnb btc Jf>«fenf<huaerr »ekbt bie <jcft bei fa)lto)tem fOet* ter »er btm fJel»mu|en Mltbta. 9aat S fr. ■ajBJgaff^ Meuefte« 9teftpul»er, aarantitt.
TtittcI |ur aatfernuag atlet Iteft« fleef« auf ifetuman«, Cctbt aab aabetn Ctoff* gattangrn, \orcie aa«) twa 6la|I> aab «i|tngf ftanben.  1 »otet JStt
•n«ltr«a«r  CeOttlatf, ttcbur«)
teb« VattSBg «et«t eiB«*H«)mttbi|
ttit aab bie»o)4afte ©DtegeBaeUraag ttbalt. glacan tlria iS tt.,gt«| 4b tr. sb^afam«. 9luff<*er *«im. t>at Sacatftlr-W lta)Rc ia hbn OaufbaUaag. ba man (Id) bi« »et|n)iibtn|ltn t« lebem t*m\t »«• tommrabca »epataraten fetJbft »cfttgcn Ina; blefer eeim MU fto) ia|rtUng aab ift ia lattcai Baftaabc i« gtbraua>ea. i ftlacm grtj s* tr. ■bbjB^ ««ru*l»f« »afreebiefetc «3ett«ia. «^ lagea, |wr fjtrbltaag btf SnrfMil« fen« bei JNabera. ffraatea unb fSJKbnertBaea »a tcratBba, iCt.N tr., fl. l.»o, l.so. 1.70. ~ J— «T. *. a»r. Ca»SMin-8«rt.«etlicr tatferat ta etaigea SMaiKa aOiBii« •lamea laatnbta Blefira Ma Jtbcr •Jtcflgatrung obne ■avua^ate. »iefet aeut fn-batt flbtrtrlfft ta |eiaet Drrtaag «0« Metli* tbea Babrlftle. b« rt friM M* batttftt B«rb« unbefcb«! fj|t aab fmun) tracJra — geraa> Ut »MM. Sla«) Ift t« tam «u|«a bctfeaab* ja)a|e bcfcabcrt ia cmaftllai. 1 Sltcca ntbft
»i«   niaeta liafcfangmafehtnen flnb »ci «ti* • ao tr. »u |atta. 5f.aulat.r-»ebern |am Mit«trn tir
lebe 4>«nb anb »a jetrai '"ajter. 1* ba| man mil bet tinen »eber bbt leiafttn faligta Ifetea. faaaic aa«) bie ftirtftea «S«Vrift|lft« «■«• ubren fann 13 €t. fl« fr. BBBBjr*- tHi,rrtoAf» pmttntitt* «9ift l«r - w j«mttung«Otr Wa»fe, flattrn, 4>«atft«r aa» Vtaulratirfe. Det Betlaal ift unltt <3»«r«u'ie l aretc I31ea)btta)fc 1 fl. b. tS-Jt iMfalr« fjtitrcl, um *flfcner.
tonmrifaag 40 tr. fkBfajU ajlarlfe« tJuti a« ajUO, f«
litaffiifirl, am alo)t «t)(0«n, •tria, Btttr. fa)aum. 4>U ic. fOMBJrca« betart |a »etbin. ben. foba|e«uriitTtttnBlla)«»trb(f<>nbfrnuint3rr>
»icbcnrt M meiaigea, ) U.«ot| mit KetaO, 1«« mit f arbtAaa k., (o ba| e« »ie ela tbrber Bjitb. t ljatct ara bi«fem ia lebem Aauft aneaU bebtitAen Vllttel aar 10 tr. »erfrlbe JTitt tal ftftntgta 3uf anb«, fc*c aBOgitblg, 1 Bt*.c«R
«Mp> OJIrrrrifctic HaHnbilrfltN, bar«) bb^uSm    r«ela)e man »6ne ijabnpafta obet fon*
fig« IRtbttamraU (bie« mit rtintrn tjaffcr) le dlbnt rt in. Mit. g eru«) 1*4 anb gefuab er-talita lana. Um gratea Umfa| |B trgttlen, ift ber Vrti« Mr «5111« bie« aui «0 tr. gtftcOt fgBBBjK^- ttriefflrflelinarrctt, wel*t roegea mTmW iprer t3tqncmlia)ttit, »inigfrit aab ibrem fia)etn t3ttfa)Iufi ben Oblatcn unb bem CiegeCla« uorjujleben flnb. tn fetnftet Oaalitat, mit beliebiger gitma, ffBabpea, Waui«n ober Vlenogtamm. 500 «ltt« fl. 1.90, 1000 etftđ ft. 1.60.
fjBBJgV^ Ia« Sefte. um bat jiaat itifa) |u tWmW etbalten unb Iia)tet obet graue« »aar butttl »ufarbei, iftttunol; allecbemtfflenVti-baratc flnb (a).iblia). 90) Ntbre mia), biemit bem bod)geebrten V- f ubli'um anjujnaen, ba| i* cin fagtt »on un»etfll[a)tem, ftiiojen. bopttlraftinlrten Stugol babe. l ftlsceB Urin 2i fr., flTo| 45 fr.
ae)t
•u«m in lainaflrn« 8 Zaera fputlo« ju sertilgen; biefet nea erfuabene tNlctel ttbet-Irifft «He bitbcrbjeB anb asiib babet aatre ranile •ctfanft.  1 eo)a«)teI aebft •tbtaue)« anmcifung «0 Ir.
Hinj.gtt Deset ta OtfNrtti«) bet unterfdlla)ten Vrnita.Oele«, toel t)t« bie IDuaberairtan« In fia) bal, »»»ftt«iit» beitCR ja beltitigen, bea f aarboeea aab bi« «er. een jn ftatlra aab babar«) ba« »aa)«rtum ber $aart, felbft aaf faf/Un eteDen, ia ttbett«-1d)eab lo)ntB« >)tit |a btf brbera. a«o) carfera! e« bie »ertemmcBb« »o^f4)u»»eabUbMng. mit eeitmittel ift ef ia btaa4)en Iti CNttfaMtagm fJetrtntuagen, •fieberteittn, Stbeuata, »Jranb. »unben ic. nitere« ia ter beigelegten t3rl«)rti' bung. l B'4tea l fl.
mmg^ Srbfraaftaant Jtautfmaf, am bal m^mr Cebetmerf uavermttfUtt) tu maa)«n befcnbrrt ju empfetlta I ftr fjfcrbegt|a)urt tc fin« ei«a)bit«)tt «0 tr.
SBefta ftaflrmeffer.SJbaft«. ftara) bitft V«ft« «r(B«rt man, ba« btaflt mefftr fa)bif«B ju taffca. 1 Ca)aa)t<t as t>. ftajgajja* Ua«Mt»«|rH«» f«r i«b*n*>au«halt ftBb bi« aeaea 4>at«Mt.«2a1)l«ifer,
Da lenanatc Httitel aaa) jefdl(a)t »ttbtn, fo m -Hm* ti,)tm fliettrlage alitin fefbc t<t»t ju babtnfinb".
»obuta) maa mit gtttttr ?ei«tlgftit Bab o|ne fJtflke «0« Catacibemcrljcufc. lomi« Cebetren, VUfjtr tc. in ttatr Ulinate fa)lci[ta fana. iiin Ctil« »rt ts fr.
BBjBjer> X>at beft« «Bi«Ner «leefraaertll aa^V   «MNg«. tBafTe« toflet bet gUf*e 10 fr.
BBBjBjBfgT» ejairriaair rntfetnt aageabliđlla) W*W «a« fBltett eber asbertu eteflgat-tungea leb«n ftt(a)ta tlRteaf e«. 1 fjtacaa ttftct «5 fr.
AUaaUaalahtbara wtr« alaktkarl bara) bi« neuea Zafeken - fRtrr«fre»«, »tlo)e IC, 10', 10* »i« lOOBuIJeben #«gcn. ftauib totrgrbtera, (• tat man feOtfl bi« Zbitte tal rtiacs Zriafmafltr tratite) fttca fann, aab ftab bitft Vftrelfttc ft|r »i«lfat) ju »tneea. bea, i 9 bei «lnfiufea »aa Webt, r}rua)t, 6ai|catrila)tenr Cbejercica, tfi«t«waat«ti, «aa« tafta, »«tarfoi1a)uBgta k. l C tad tr. 40, go, «o, ft. 1, l.SO, I.So.
Mir"' •»«■ liftioca 3n(«rtei
mm^mJ bara) bit neu erfunbcnt, JaftIUi tebttnb« «fft«*, Dief« jat kit «lawfe)aft, bat anfttt aia)t Bur f4)B«l «ut|utotten, foBbtra fe)Ubt aaa) tor tem btnalftea berjelbra; anju »enben gtgtn «D«ai«a, e«)ab«n, iTleUta Btebt ic. 1 flacr« grof SO fr. BBBjjajBB*. 3**c«Tmafti«ct3«rrerruHg«.fB?a W*mW fmia«. Dura) biefe VIa|e)ia> fann maa ittt giaf*« f»nen aat tafrbittt aerferltn. l Cttt« bo fr. i etil« f«inftt Cort« f«t {fatnftn ft. i SO.
Ba>SBtVaB> «»alif«V CJatforfung« . Stt M+W    feMn« mit   **belbruaT. UUi
ioicvtr fftafe)lne fana ftttft cia Irinb obn« Ha* ftrcngBng ti« ftatfft Btrtertt« 8I«fo)e tntfotfea. 1 etU« foftet fl. 1.
«gjjafP> JFfrgenmant«) aa« manctbiettcm bbt*W Mnvrrmafttietem 6l«ff« etne ftab t tnglifmtt <tjeugiii|; blefer m«»t«l ift betart gtmad)t, ba« man ita ftlbfl tet fa)tnft«m BJei ter aud) ttagtn f«ns, ba tr «Bf btt jncltcn etile btm fa)onf!ta tt«ttni«|er gt«io> fltot, 1 Ctil«, «1 Hofl fdnge toflet fl. tg.SO, i«t« »e i t tre na 3ofi fi. 1.— mebt. t« »irb «rfaa)t, biefe« 8«btif»t nia)t mit ialaatifcfttn gu »tr« »«a)ftln.
io) barauf aufmertfam, b«| BBt ia   r gefer-
«>rei»blattet Ubtr aKt am va.i«r btfinkiebtn 0J«4tnftanbe »«bra graUt abgrgrtea ______
RagKia) maa)e io) bi« |oe)|tcbrt«n i're»in|be»ot)Ber «af ne n««ommtflion«.tbtbeilan8 aafmtctfam, et ift b«« «iB|ittOJtfa}lft biefer Hrt, ik Km f«w |1 ber UciafU «U aa«) ber grafit mutlrag, in ittt Braneti eiafeSUgenb, fdjitfl aat biUig beforgt »tat. f • embftcbtt fl«) takti »b l«Vlitlo)ea MBflrigta baf 9ratm <tate>-r«lclrJaclie Coiamilaalaaia.««aeaan trt
178»
A* Frledmann in Wien, PrattrBtrats« Nr. 26.
I
-S
15
= 1
*a. JI
i*
ii
Je. m t
Ii
a
a t
n
Klic iz Dunaja!   Slovenci! Bratje!
Vod varstvom grofa Hobenvvarta se je lani voliko Mlc^vtlltMko poilTzrfl«' na Duuaji utemelilo. Slovan ni več prisiljen, kupovati potrebno blago pri kakem ncmSkutarsKem judovskem kupcu, ktcii ga ne samo goljufava, temveč ga Se zarad njegovo narodnosti zasmehuje. To se je sedaj nehalo in vsakdo se lahko na nas obrne in za malo denarja najboljšo, najsolidnejse blago dobi.
po Bld. 1.54 salonske ure /. reclno Kuranrijo vrel, večja, vrsta po l.So, uro ki bijejo. no ».95, 3.25; največja vrsta 5.50.
po 4H kr. lepo sliko Marije ali Jezusu v elegantnem pozlačenem ukvlru; manjve slike po H'J kr.
po S;i kr. termometer z vlapraliirem vred; tnali
termometri a klobukom po so kr. po 1.80   In   1.80   najlepiu urna verižica iz koll-
nifinggra zluta, dolgra verlšitM 1.80—2.00—3;
najlepiu. *—4.50. po <>« kr. 0 voliklh  kosov finefra, pruvep;a p;li-< < r 1 u-U<■ trn  milu; I  funt 16 konov najliolj-
ieora rotuideUnoTeKa m tla :i7 kr.
po 51 kr. 60 kosov najliniictru papirja za pisma
z zavitki vred;  isto tarveno t!l kr. po |5, 24, ali      kr. jako dober nožek; nannlie
sorto 04, 78, !»ti kr. po BO kr. ali 1.15 jako lep dulckoirled; po 4:i kr. prebije zu obleko ■ rogml in petimi
zobmi; velika clegiinlna sorta 08, '.15 kr. po 10, 20 ali :iO kr. nujboljil »jlavniki zu ee-
tanjc in pr.-ili iz kavčuka.
po 2.10 ali s |fi. Čaroma kaseta ■ nnoffloil aparati za Klnniuarstvo, k tem nauk v rabi.
■* m m, |» «» š I I j n ■«■ u   a m h le«   «1 » n   m. m   |i o v / <■ i r I* i
Naznanilo!
1 steklenica samo in edin
po »8, 4fi, BB aH 84 kr. pro l ii .umi najleplo pnh-
IJavee za gospe; najllniiii veljajo sumu prid.
1.20, 148, 1!K), 2, 2.80. po S2 kr. fotop;rall -en alliinn, lop po (>0, 80 kr.,
1.12,  l.'JI, jako lep po 1.74,  2.0i>, 2.P3 z IliU-
ziko 8.H5 !».
po .18 krnje, politura za bi.no nnravo, po kteri stara oslepela oprava v nekoliki Ii urah iakn lice dobi, ko nova. Velika steklenicu 52 kr.
po 1.70 dvanajst je.lnib priprav. Najlioljia vrsta pO 2.H5, H.Hit kr.
po B8 kr. in 1.15 dvanajst ftlle za Jed, knkir zii-jemavuice   ,ri8   kr.. z-ii mavnlee   za mleko
ti kr., i knhlnjsk n •/• U kr.
po 74 kr. ali 1,80 lepe vi,,me VOtillOS za prospe 8 križcem.  Mu lepi a sorla B.OD kr.
po 4.80 čudovito lop« slika v nljnatili barvali s širokim zlatim okvirom 28" široka, tO" dol«
gu, kaBaJoSa doielo.
po 8« kr. čeilno risavno orolie, veliko po I.4H k. po 1.30 ali  1.55 velik zlat prstan  s pečatom i
garancijo t najlepši prsta 2.50, 3.
po BO, 80 kr. al) 1.16 Varna ključavniea. po 2:1 kr. 1 steklenica klepi, s kterim se laliko vsak prednici z.u vedno /.veže.
c. kr. priv. BlOllOVe zobne pasto o pri nas dobi.
po 4, 5. 8, 10 uli 15 kr najlepši umetni opreuj, ki ae laliko v vsaki sobi taigo. On je brez dulia in nevarnosti. Večji juko I- pi veliujo »5, 30, 35 1 ), BO, <-e*o kasete B vsemi sortami napolnjena, veliku 151, ve ju 2.!'5, na|-veuju B rastni mogočimi po 4.48, zraven t Ku nauk.
po 1!" Ur.  100 dobrlli  jeklenlb  peres, najflulio
sor.e 1 karton » 1U peresi 38, 50, 05. po 40 kr.   Ii 00 loterijska Igra. pO 2i. 32, 51  aH 05 imuno najlepše ^arnilure,
brale in nhane. v aalogli najnnliesorte 1.12, 1.43.
po 8:1, 1.20, 1.(11. 1.80, 2.50 In : ,40 ena mag! na Interna, s ktero laliko vs ik duboVO pO .i.e.
zn 1.80 ali 2 ^ld. 1 omijuvnieu iluvoir) iz po-srebreneira metala, ki se tudi n 211 letih ne premeni.
za 1,40, 1.00 ali t'.n3 iz anglsakogi) blaga narejen jako dober dežnik, llflJAnUo, sorte 3.50, 4.
r.u 50, 82, '.'8 ali 1.20 prod ij-iui<>   j:iko elegantne kasete s pripravo rn šivanje veljajo 154, 1 "o in 2.75. kr.
po 15 kr.  en par liuili UOgOVlO]
gf, 27, BB kr. i
ktera v patili minutah najbolj črno zobe
najologantntls najliniše sorte
po n kr. ena ikutlju, v kteri jc 5 kosov najttnl-
ir^'.i pee.utiiefru vosku, po 25 kr. pravo o-ieihovo olje, s ktcriin se lahko
val Usje temno pobarvajo; velika steklenica
46 kr.
OC* Najnovojže! ^fl
1 knrton, v kterem In eel alfabet b vsemi ito-> ilkami In drobežl, vrezan v ineUl; s tem se vKiikovrstnl napisi in atevilu na papir, les, pleh itd., krasno laliko vtisnejo. Zu po-slovn ke, n.enee In privatne oaobe jc tu pi-suienska prarnituru ne samo interesantna, temveč juko koristna. Cena 1 «ld., isto B velikimi pis iienkami «ld. 2.10. 1 kuitoii h tu-blumi, s kierimi si vsuk deček vojake in tiprure laliko napruvi, 80 kr.
Za zaznamovanje perila
bo oni obrazci jako priporočajo, blišč »čo belo stori, velja gld. 1.48 in bo
Slovanski narodni bazar in razposi 1 javni posel
Slovanski bratje! pridite osebno ali pišite, kadar gori omenjenih reči potrebujete.  Ilazposiljamo vse za povzetek. Trgovcem dajemo kljubu tako nizkim cenam se odpustek.
(21—3) Z visokim spoštovanjem mfacH *V #t\ mftlcf.
izdateIj in odgovorni urednik Martin Jelovtiek.
Tiskar: F. tikaza iu drugi.