PottniMi ptečana w gonvln. _feMa v&ati Utrm* ietrte» m soteoto. *wm potanw«l swvmd K 1*58. TRGOVSKI UST ČASOPIS ‘IA TBOOVUtO, ŠIMU?®* iin^iihrji bi mnMlitn it v Ljubila aL Qr*dJSfe Ste*. Ufi, -* dopisi se m> vračajo. — St 5aa& _,««yaflS 14A5& — SicvUk* 55*. Mta » JSS » ^Ki» ™ S- «■ * «. » M» K 5«, »'•*» K * U^tol K I« v*. - *M» in Ml «7f&rtJ«rf LETO IV. LJUBLJANA, dne 4. maja 1921. ŠTEV. 40. Vzroki naših prometnih težkoč. Za našo eksportno kakor tudi do-giačo trgovino so nastali težki časi. Krive so temu prometne težkoče, ki se pojavljajo v tem večji meri, čim dalj se njihove vzroke zanemarja. V splošnem lahko razlikujemo dvoje glavnih vzrokov prometnega sastoja in sicer: 1. Pomanjkanje vozov in 2. Carinske ovire. Že pred svetovno vojno Avstrija ni ravno trpela na izobilju železniških vozov. Šlo je za silo, ker je bil promet neoviran po carinskih težko-čah, tudi tuje železnice so gladko prevzemale ves tovor. Vozovi so hitro prišli na svoj cilj in se hitro vračali. — Med svetovno vojno pa se je razbilo ogromno število železniških vozov, veliko število ga je zapadlo tujim državam, delavnice pa dela daleko niso zmagovale. Po preobratu je toraj efektivno število vozov bilo manjše kakor pred vojno, velik odstotek teh pa je bil v nerabnem stanju. Razun tega pa vozovi še do danes niso razdeljeni na nasledstvene države. Vsled pomanjkanja delavnic se število pokvarjenih vozov še vedno množi in jih stoji sedaj na tisoče po naših progah. Medtem ko so si dalje pred vojno železnice leto za letom nabavljale gotovo število vozov, je izza svetovne vojske nabava novega materijala ukinjena. Domačih tovarn nimamo, a v tujini nakupovati ni mogoče zaradi neugodnega valutnega stanja, saj stane voz, ki je veljal pred vojsko 20.000 K danes 400.000 K in to le proti takojšnjemu plačilu. Tolikih denarnih sredstev pa finančni minister brez večjin finančnih operacij nima na razpolago. — Tak je današnji položaj v Jugoslaviji. Da se teinu žalostnemu stanju nekoliko odpomore bi bilo neobhod-no potrebno, da se vsaj to skrčeno število vozov, ki nam je še na razpolago, kolikor možno izkorišča in njihov tek pospeši. To pa onemogoča carina s svojim počasnim uradovanjem; naj navedemo par konkretnih slučajev: 1.) Decembra 1920 je prišlo v Maribor 117 nemških voz s soljo. Ker ni bilo odjemalca, je hotela stranka sol izložiti v skladišče, kjer naj bi ostala pod carinsko zaporo. Centrala v Beogradu pa je to prepovedala, vozovi so stali v Mariboru nad 3 mesece. Molčimo o vozovni najemnini, ki jo plača konsument Nemčiji. 2.) Odkar je Jugoslavija zasedla postaje Logatec, Planino in Rakek, ni mogoče odpraviti starih zaostankov čez mejo in sicer vsled pomanjkanja carinskih uradnikov na Rakeku. Izvoz lesa je vsled tega popolnoma ukinjen in čaka začasno v Planini 84 vozov, v Brezovici 60 voz lesa za ca-rinanje. ^ 3. Vsled pomanjkanja carinskih uradnikov v Ljubljani je stalo v Zalogu več tednov čez 100 voz; med temi vozovi, ki so že januarja meseca tja dospeli. V rednih razmerah bi ti vozovi že 10 krat prešli v Trst in nazaj. Takih slučajev je še nebroj. Medtem posluje carinama v Mariboru pri izvozu gladko, pri uvozu počasi. Vozovi s zbirno robo stoje redno po 7 do 10 dni pri carinami, vsled česar je dotok tovora za Maribor že več mesecev zaprt. Posledica tega je zopet večji odtok vozov kakor dotok. Pravilen je princip, naj se izvoz pospešuje, a uvoz ovira. Ovira naj se pa z visoko carino ali s prepovedjo uvoza gotovih predmetov, ne pa z oviranjem železniškega prometa, ker s tem se živo režemo v lastno meso. Glede izvoza je razločevati blago v ono, čigar izvoz pri nas provzro-Ča draginjo, kakor žito, živina, in ono, ki za domači konzum ne pride v poštev, kakor les, tanin, svinc, umetna gnojila itd. Skrajno škodljivo za našo valuto je, da niti za tovor zadnje vrste nimamo dovolj vozov na razpolago. Dan za dnevom se oglašajo trgovci in industrijalci pri železniških upravah in zahtevajo vozove, prosijo in rotijo se, koliko škode da trpijo vsled nedostave vozov, — napačna adresa. Železnica uvideva vse potrebe in ima razun tega tudi sama interes na tem, da bi imela kaj prevažati in da bi se promet pospešil. Ključ situacije pa se ne nahaja pri železnici ampak pri carini. Dokler se carina ne bode prilagodila železniškemu prometu, ni upati na zboljšanje razmer. izjednačenjetrgovske in obrtne zakonodaje. (Referat g. Jelačina ml. na trgovskem shodu v Mariboru). (Konec.) V zvezi s tem hočemo na kratko obravnavati koncesijsko načelo, ki ga je deželna vlada za Slovenijo pod pritiskom izrednih razmer naredbenim potom uvedla za celo vrsto trgovinskih obrtov, posebno za en gros obr-te. Medtem, ko v Sloveniji to načelo velja že skoro dve leti, so na Hrvaškem šele v najnovejši dobi sledili našemu vzgledu in so popolnoma po intencijah slov. naredbe podvrgli več trgovinskih obrtov koncesiji. Mi zaenkrat odobravamo gorenji korak naše deželne vlade, ker citirana naredba prevenira priseljevanju Židov in drugih nezanesljivih elementov. V Srbiji obstoji v tem oziru še vedno malone popolna svoboda. Edino utesnitev pomeni člen 23 zakona o radnjama, ki predvideva za nekaj obrtov nekako koncesijo, ki je pa že po starem avstrijskem redu veljalo za mnogo več obrtov. Citirani člen govori samo o obrtih, pri katerih se je treba ozirati na javno varnost, zdravje in moralo, kot so gostilniški, kavarnarski in žga-njetoški obrti, prodajalnice živil, lekarniški in drogerijski obrt, podjetja izvoznikov ter komisijsko-spedicijska podjetja. Mi smo načelno proti temu, da se vklepajo trgovinski obrti v koncesijske okove, ker se s tem polaga obrtnim oblastvom prevelika diskre-cijonarna moč v roko. Pri slabi upravi lahko to načelo postane šiba za celokupni stan, pri čemer moramo imeti pred očmi, da je Jugoslavija velika država in bo njen upravni aparat ▼ bližnji bodočnosti še zelo nepopolen. Vendar moramo za sedanjo prehodno dobo vstrajati tudi napram bratom Srbom na koncesijskem načelu. Ali nikakor ne bi bilo primerno, da sa novi obrtni zakon principijelno izreče za koncesij oni ranj e trgovinskih obrtov, temveč bi bilo samo za pre-hodnji čas statuirati vsaj za nekatere trgovinske obrte koncesijsko načelo. Glede državne uprave trgovine moramo vstrajati na stališču, da bodi za vse zadeve, ki se trgovskega stanu in trgovske politike tičejo, pristojen minister trgovine in industrije ter njegovi uradi. Dogaja se večkrat, da drugi resorti preveč posegajo v naše zadeve, pri čemer opazujemo, da so posamezni uradi neenako dotirani in so vsled tega nekateri izmed njih naravnost ekspoziture političnih strank. Ako samo primerjamo uradniški status poverjeništva za socijalno skrbstvo v Ljubljani s statusi drugih poverjeništev, vidimo tu gotove hibe in pristranost. Uvidevamo v polni meri kompetenco uprave za socijalno politiko, ki temelji na zakonu, ali zahtevati moramo bolj enakomerno do-tiranje posameznih upravnih panog. Vse to omenjamo, ker nam jasno pre-dočuje dejanski položaj, in ker moramo zahtevati, da bodi v bodočem obrtnem zakonu zajamčena ministrstvu za trgovino in industrijo pristojnost za naše zadeve. Ivan Burger, usnjarski strokovnjak v ministrstvu za trgovino in industrijo: Naša usnjarska industrija. (Nadaljevanje.) Važne firme, ki pridejo za usnjausko obrt v poštev: 1. Spiritus pekara, akc. društvo, Butnik pri Ilidži. 2. Prva bosanska spiritus tvorni-ea i rafinerija M. Pigiovi sinovi Kreka. 3. Kudarska zadruga »Bosna« v Duboštici, kromični rudnik a 44— 50% kromičnega oksida, ki skoplje na leto 9000 q kromično železnih rud. 4. Prva bosanska tvomica amoni-jakove sode, Lukovac, ki je pred vojno izdelala letno 2700 vagonov amo-nijak-sode, 200 vagonov kristalne sode, 400 vagonov jedkega natrona (NaOH). Po bos.-herc. kompasu se je eks-portiralo iz Bosne 1909: sode 262.734 kvintalov = 3,941.013 K; NaOH 74.110 == 1,926.860 K. Glede kemikalij, potrebnih za kemično izdelavo usnja ne zavisimo od importa. 5. Tvornica mineralnega olja »Da-nica«. Bos Brod je izdelovala bencin, parafin in olja za mazanje. 6. Bosanska električna družba Jajce je izdelovala kalijev karbid, ferrosilicium, klorovo apno, klorove derivate in jedki natron. 7. Rindenschall u. Holzverwer-tung-Gesellschaft (društvo za beljenje lubja in eksploatacijo lesa) v Prije-doru in Banjiluki ter Bos. Gradiški, last Gerhardus & Sohne, Wien I., ki ima istotako svojo filijalo v Majšperku na Štajerskem. V Bosni ima ta tvrdka 2 lokomobili, 2 čresloreznici in je delala za časa sezone belenja lubja, to je poleti s 500 delavci ter je eksportirala letno ca 200 vag. čresla in 200 vag. oglja v Italijo, Nemčijo in Avstrijo. Kalkulacija bosanskega čresla: Letno se je posekalo v zemlji mehkega lesa 2 milijona kubičnih metrov (Štajerska, Koroška ima med mehkim lesom 90 odstotkov smrek, ki pridejo v poštev za čreslo, Bosna 20 odstotkov 400.000 kubičnih metrov. Drevo v sredi debelo 50 cm da ca 5 kub. metrov; 400.000 krat 5 je 80.000 dreves. Eno drevo a 24 m da 12 žlebov po 2 m lubja a 10—15 kg; Štajerska in Koroška a 6—4 kg na žleb, skupaj 60 kg na drevo, ker so mlajše 60 letne smreke). Bosanska smreka 10 X 15 kg = 150 kg. 80.000 smrek krat 150 = 1200 vagonov čresla. Gerhardus ga je eksploatiral 200 vagonov; propade ga 1000 vagonov letno ne vštevši malih sekalcev, kar je bilo vredno pred vojno 500.000 K, danes 7 milijonov K. Bosansko čreslo je bolj od starih dreves in ima 7 do 9 odstotkov tanina; danes pa je že bolje, ker se seka mlajši gozd. Hrasto-vine je v Bosni 231.620 ha, ekstrakt-nih tovaren ni, a med hrasti je zelo mnogo cera, ki ga usnjar ne more upotrebiti radi čresla, ker ima premalo tanina. Dober ruj (šmak) dobi se v Podvelesu nad Mostarjem in okoli Foče; isti stane od 4 do 8 K, pred vojno po 8 vin. Na žalost nima ves balkanski del Jugoslavije eks-trakktne tovarne za šmak, katerega ekstrakt se zelo išče za barvanje tkanin, na pr. na Poljskem etc., kakor tudi za barvanje in strojenje kromično predstrojenih kož. Kožarji sami, pa tudi kmetje, ki nabirajo šmak, na pr. okoli Foče, ga tolčejo v primitivnih stopah. Na mestu bi bilo, ako bi se jim nabavilo praktične in cenejše slov. stope, ki delajo 4 krat hitrejše, kakor bosanske. VII. Črna gora. Za govejo živino velja isto, kar velja za Bosno. Živina je majhna, koža zelo ogrčasta. Nekaj plemenih krav je upeljal nekdanji kralj Nikola, ki jih je pozimi redil na Levi Reki ob Skadrskem jezeru. Potomce istih sem videl na svojih potovanjih po Črni gori v Cetinju, Baru, Podgorici, Kola-šinu. V Beranah in Andrevici skoro že prevladuje srbsko govedo.. V Be-rane so gonili prekupci Turki iz Podgorice za nekdanji okrožni magazin take vole iz obmejnih krajev Srbije, kakor se jih težko dobi celo v Sloveniji. Poleti 1919 sem videl v Ribnici nakladati naše telice od enega do dveh let na vagone, ki so bile namenjene od ministrstva za opustošene kraje Črne gore. Ker niso one priučene na pašo po skalnih tleh, posebno pa se še ne bodo mogle privaditi na mrzlo zimo brez hlevov ter na pokladanje suhih listnatih vej, a rie sena, smatram to akcijo za ponesrečeno. Koze so lepe in zdrave ;kozine imajo redkokdaj pikice od ošpic in še teh samo malo na vratu. Ovca je grobovolnasta, koža zelo dobra; žal, so zaklali Avstrijci od februarja 1918 tudi mnogo mater ovac (plemenke), ker se je morala, kakor znano, črnogorska etapa sama preživljati. Najlepša ovčja pasma v Črni gori in kolikor sem jih jaz videl po velikosti in po koži najbolja, je ovca iz Gornje Morače pri Kolašinu. To pleme je pedenj više od drugega, žival zaradi planin zdrava, koža mehka in ima stara čez 2 kg volne, ki je slična srbski rudici, iz katere se pletejo tanki mehki čarapi (nogovice) in fine srbske flanele. (Konec prihodnjič.) Avstrijski obrtni red ima podrobna določila o trgovskih vajencih in tudi o strokovni šolski izobrazbi, medtem ko zakon o radnjama ne ustreza našim interesom. Ker stojimo na stališču usposobljenostnega dokaza, moramo vstrajati na tem, da naj naš no- vi obrtni red natančno določi vajeni-iko in sploh službeno razmerje, ter »tatuira tudi pogoje, v koliko nadomešča dovršitev strokovnih šol normalno vežbanje in serviranje. Glede trgovskih potnikov in zla-sli tudi detajlnega potovanja nam je treba modernih določil, slonečih na načelu, da vzdržuj trgovski potnik trajno zvezo med tovarnarjem in vele-tržcem ter detajlnim trgovcem, da trgovski potnik zbiraj naročila, ne pa trguj, hodeč od trgovca do trgovca odnosno od stranke do stranke. Z obrtnikom želimo biti v dobrih odnošajih. V tem pogledu stojimo na stališču, da trgovec prodajaj in trguj, obrtnik pa proizvajaj! Trgovci sami morajo biti proti temu, da bi trgovec posegal v obrtne pravico samostojnega obrtnika in si prilaščal delokrog, ki gre •brtniku. Nadlje zahtevamo, da imej novi obrtni zakon podrobna določila o zadružnem, oziroma gremijalnem pravu. Avstrijski obrtni red je tozadevno »tal na precej modernem stališču ter vstrajamo na svoji gremijalni in zadružni organizaciji. Zadruge in zveze naj bodo obligatorične ter jim mora novi zakon predvsem zajamčiti pravico, da vlada o vseh zadevah stanovskega in gospodarskega značaja čuje njihovo mnenje. Krepka in delavna gremijalna organizacija je opora za vlado samo, ker njeni predstavitelji s •vojim strokovnim znanjem in s svojimi nasveti lahko koristno sodelujejo pri upravi in zakonodaji. V zvezi s tem je vprašanje trdov-»kih in obrtniških zbornic. Srbski zakon o radnjama govori tudi o zbornicah in določa njih delokrog, medtem ko je pri nas ta institucija urejena s posebnim zakonom. Srbski zakon je uvedel ločene zbornice za obrt, za trgovino, za industrijo ter delavske zbornice, medtem ko je v drugih pokrajinah Jugoslavije izvedeno načelo enotnosti zbornic. Po izkušnjah, ki jih imamo mi in tudi inozemstvo, je gornja cepitev neprimerna. Delo trgovskih in obrtniških zbornic je splošno gospodarskega značaja; vprašanja kot carinsko, prometno, pripravljanje ma-terijala za trgovinske pogodbe, zavarovanje vseh vrst, tarifne zadeve, strokovno šolstvo, trgovska in obrtna zakonodaja zadevajo vse tri stanove, vsled česar bi provzročila cepitev dela samo veliko podražitev institucije ter bi kljub temu ostala potrebna sinteza vseh treh strokovnih stališč, predno bi elaborati dosegli svoj namen, da služijo vladi kot strokovno navodilo. Pač pa smo za to, naj se znotraj enotnih trgovskih in obrtniških zbornic uvede avtonomija za obrt, trgovino in industrijo. Na zunaj pa naj rbornice ostanejo enotna skupna gospodarska reprezentanca produktiv-stanov. To so v glavnem naše zahteve glede obrtne zakonodaje. Pri izjedna-čenju obrtnega zakona bomo morali z vso vnemo zastopati te svoje postulate, da bomo zmagali. Zato pa je potrebno, da bo za našimi zastopniki stal solidarno celokupni slovenski trgovski stan. H koncu si bom dovolil predlagati resolucije, ki se opirajo na moj referat in katere je v glavnem že lansko leto sprejel trgovski shod v Ljubljani. Te resolucije so še vedno aktualne, in danes morda še bolj, ker stojimo neposredno pred izjednačenjem obrtnega zakona. — Resolucije se glasijo: 1. Enotnost obrtnega zakona za celo kraljevino smatramo za potrebno, izrekamo se pa proti razširjenju zakona o radnjama na celo kraljevino, ker njegova določila ne ustrezajo stopnji razvoja, ki jo je pri nas dosegla trgovina, obrt in industrija, temveč smo za nov, moderni obrtni zakon, ki bo gospodarskim potrebam cele države pravičen in v katerem bodo izražena vsa v naslednjih točkah 2—6 navedena načela. 2. V industrijskih, trgovskih in obrtnih vprašanjih je zagotoviti kompetenco ministrstvu za trgovino in industrijo. 3. Za trgovino zahtevamo ohranitev in izpopolnitev obrambe po spo-sobnostnem dokazu, ker treba varovati trgovino trgovcem. Le tako Je mogoče osigurati našemu trgovBkemu naraščaju trgovsko samostojnost. 4. Vzdržati je organizacijo v trgovskih gremijih in zadrugah ter zvezah trgovskih gremijev in zadrug s temeljem obveznega članstva, s pravico zadostnega sodelovanja v obrtni upravi. Potrebna je institucija državnih zadružnih inštruktorjev v pomoč in svet stanovskim in gospodarskim združbam. 5. Za trgovske potnike je treba tudi v novem zakonu določil, ki zagotavljajo tem važnim posredovalcem v modernem trgovanju možnost, izpolnjevati svoje važne naloge. Urediti je tudi detajlno potovanje tako, da ne postane krošnjarstvo. 6. Izrekamo se za to, da ostanejo trgovske in obrtniške zbornice skupno zastopstvo trgovine, industrije in obrta. Posameznim trem panogam: industriji, trgovini in obrtu je zagotoviti v skupni zbornici za stvari, ki se tičejo posamezne panoge, potrebno avtonomijo. Odločno se izrekamo proti vsaki delitvi sedanje skupne institucije v industrijske, obrtne in trgovske zbornice. Vsaka delitev bi vodila le do občutne slabitve v stvarnem in finančnem pogledu ter bi imela za posledico le oslabitev delazmožnosti in uplivnosti zbornic. Najnovejše stanje koiekovnih lestvic. Kolekovne lestvice, na podlagi katerih se običajno odmerjajo pristojbine v vsakdanjem živjenju, so se tekom zadnjega časa opetovano spreminjale. Posledica je neka nesigurnost, katere lestvice so dandanes pravzaprav merodajne. Da obvarujemo bralce morebitnih neprilik, objavili bomo tu lestvice za takozvane lestvične p r i - s t o j b i n e. Po našem mnenju taka objava ni odveč. V rokah na pr. imamo troje različnih slovenskih koledarjev za 1. 1921. Vsak koledar ima drugačno k o -lekovno lestvico. Da je pravilna orijentacija silno težka, sprevidi vsakdo. Z objavo lestvice pa zvršujemo tudi nalogo, katero smo si stavili za letos. Podati hočemo bralcem pregled vseh najvažnejših davčnih, oziroma finančnih zakonov, kojih znanje je dandanes velike važnosti. Tore), katere lestvične pristojbine mi je danes vpo-rabiti. Odgovor: One iz leta 1916. Objavljene so bile s ces. naredbo z dne 28. 8. 1916, drž. zak. št. 281. Lestvice so sledeče: Lestvica I. (Kolek za menice). Pristojbtnski Računska podlaga znesek kron do 100 K ... . —10 čez 100 do 150 K ... . — 20 „ 150 „ 300 K ... . —'40 „ 300 „ 600 K ... . — 80 „ 600 „ 900 K ... . V20 „ 900 „ 1200 K . . . . V60 „ 1200 „ 1500 K . . . . 2 — „ 1500 „ 1800 K . . . . 2-40 „ 1800 „ 2400 K . . . . 3'20 „ 2400 „ 3000 K . . . . 4 — „ 3000 „ 3500 K . . . . 6 — „ 4500 „ 6000 K . . . . 8 — Pri znesku Čez 6000 K je plačati od vsakih nadaljnih 3000 K po 4 K več, pri čemer se znesek pod 3000 K računa za polno vsoto. Lestvica II. (Kolek za pobotnice, zadolžnice itd.) Računska podlaga Pristojbinski znesek kron do 40 K . . . . . —20 čez 40 ,, 80 K . . . . —40 „ 80 „ 120 K . . . . . —-60 „ 120 „ 200 K . . ... 1 — „ 200 „ 400 K . . . . . 2 — 400 „ 600 K . . ... 3 — „ 600 „ 800 K . . . . . . 4— „ 800 „1600 K . . ... 8‘ — „ 1600 „ 2400 K • . . . . 12 — „ 2400 „ 3200 K . . . . . 16 — „ 3200 „ 4000 K . : . . . 20 — „ 4000 „ 4800 K . . . 24 — Pri znesku čez 4800 K je plačati od vsakih nadaljnih 1600 K po 8 K več, pri čemer se znesek pod 1600 K računa za polno vsote. Lestvica III. (Kolek za pojodbe.) Pristojbinski Računska podlaga znesek kron do 20 K —20 čez 20 „ 40 K —40 „ 40 „ 60 K —60 „ 60 „ 100 K 1'— „ 100 „ 209 K 2'— „ 200 „ 300 K 3 — „ 300 „ 400 K 4'— „ 400 „ 800 K 8 — „ 800 „ 1200 K 12 — „1200 „1600 K 16 — „ 1600 „ 2000 K 20 — „ 2000 „ 2400 K 24‘— Pri znesku čez 240® K je plačati od vsakih nadaljnih 800 K po 8 K več, pri č-mer se znesek pod 800 K računa za polno vsoto. Konečno sledč še koleki za račune. Od vsake pole računa je plačati do zneska 20 K 8 vin., čez 20 do 100 kron 40 vin., čez 100 do 1000 kron 80 vin., čez 1000 K 2 kroni. M. Zvišanje telefonskih pristojbin. Od 1. julija t. 1. dalje se ogromno zvišajo telefonske pristojbine. Hoteli, tovarne, banke in hranilnice bodo morale plačati pri omrežju z več kakor 500 telefonskimi naročniki 10.000 K letno, pri manjšem omrežju 8000 K; restavracije, kavarne, slaščičarne, bu-ffeti, bari, pivnice, trgovine, agenture, menjalnice, gledališča, orfeji, in bio-skopi bodo morali plačati 8000 K, oziroma 6000 K letno. Celokupno trgovstvo v kronskem področju mora proti temu absolutno previsokemu zvišanju telefonskih pristojbin enoglasno ugovarjati. Od vseh strani dobivamo ogorčene proteste proti temu fiskalnemu pritisku, tudi na Hrvaškem je odpor splošen. Mi smo dovolj uvidevni, da priznamo vsako pravično davčno in pristojbinsko breme, ker dobro vemo, kakšne ogromne izdatke ima finančna uprava, ali proti gornjemu zvišanju moramo enodušno nastopiti, ker bo tako davljenje kupčijske-ga prometa imelo težke posledice za trgovski in industrijski stan, ter sploh za gospodarski procvit vsega kronskega področja Jugoslavije. Tukaj moramo postaviti mejo svoje popustljivosti, ker ne moremo riskirati nadaljnih prevalitev na konzumenta. Imamo utis, da bo zopet kronsko področje poklicano, da s svojimi ogromnimi žrtvami krije obratni deficit srbskega področja. Kar smo imeli priložnost, opazovati v železniški upravi z njenimi dinarskimi tarifi, ki krijejo deficit srbskih železnic, vse to se sedaj ponavlja v telefonskem prometu. Da nam kdo ne bo očital pristranosti, hočemo navesti samo en primer. V avstrijski republiki plačuje občinstvo pri omrežju z manj kot 500, naročniki brez ozira na poklic abonenta 2400 nemško-avstrijskih kron, ter pri omrežju od 500 do 2000 naročnikov 2800 nemško-avstrijskih kron. Vsi vemo, da Avstrija nima nobenega vzroka, prometne pristojbine obdržati na nizkem nivoju, ker je vsled vezanega gospodarstva nekaterih potrebščin njen finančni položij naravnost obupen. In vendar vidimo, da je v Avstriji kljub vsej bankerotnosti še vedno več razumevanja glavnih potreb gospodarskega življenja kot pri nas, ter moramo posebej pripomniti, da v Avstriji vladajo stranke, ki niso naklonjene kupčij-skim krogom. To naj bi naši poslanci v Beogradu resno upoštevali in tej občutni krivici, ki ogroža naš gospodarski razvoj, nemudoma posvetili vso pozornost, dokler pristojbinska tarifa še ne stopi v veljavo in je njeno znižanje še mogoče. Od vseh strani dobivamo poročila, da je trgovstvo odločeno, poseči po najradikalnejšem sredstvu, namreč po štrajku. Mariborski trgovci hočejo solidarno odpovedati telefonsko naročnino. Isto čujemo iz Osjeka. Že ta skrajni korak mora državni telefon- ski upravi predočiti vso kvarno dale-kosežnost zvišanja telefonskih pristojbin. Javnost nam lahko veruje, da smo trgovci konzervativen stan, ki perhorescira brutalne metode v svojem interesnem boju, in da moram« zares biti ogroženi v svoji gospodarski eksistenci, ako enodušno apeliramo na zadnji izhod iz nameravanega nasilja ter segamo po stavki. Mi nujno potrebujemo telefon, in ako se mu hočemo odpovedati ter se povrniti v prejšnje primitivne čase trgovskega obratovanja, smo s tem menda dokazali resnost položaja. Zahteva po znižanju pristojbin zadeva tudi druge stanove, ki so sicer deloma zadeti v manjši meri, in govorimo gotovo v interesu vseh, ki so navezani na telefonski promet, ako prav energično nastopimo proti nakani telefonske uprave, ki hoče ubiti vse živo gospodarsko življenje. Poživljamo zato trgovske gremije in zadruge, kot tudi druge stanovske korporacije, v kolikor še niso protestirale, da pošljejo zvezi trgovskih gremijev in zadrug protestne resolucije proti zvišanju telefonskih pristojbin, da bomo mogli strankam in vladi zastaviti pot in doseči primemo in znosno znižanje. Naša zahteva je stvarno tako upravičena, da lahko upamo na uspeh, ako bomo solidarno vstrajali na tem, da državna uprava ne ovira na tak način prometa. Gospodarska politika vsake države mora vendar imeti pred očmi kolikor mogoče veliko pocenitev vseh prometnih naprav; videli smo to v naj večji meri v bivši Ogrski, ki je s tako politiko pokazala lahko tudi na lepe uspehe, ker je bilo predvsem tej gospodar-skopolitični potezi pripisovati nagli razvoj ogrske industrije in trgovine. To načelo mora obveljati tudi pri nas, tako železniških tarifov, kot poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. Drugače se nam lahko zgodi, da se povrnemo nazaj v čase, ko so po deželi romale diližanse. Vsi gospodarski krogi morajo proti povišanju telefonskih pristojbin protestirati. izvoz in uvoz. Pojasnila glede odredb, a katerimi se je prepovedal izvoz ljudske in živalske hrane, je priobčil Uradni list št. 45 z dne 29. aprila t. 1. V kratkem je ta pojasnila naš list že priobčil v zadnjih številkah. Trnovima. Naša trgovska pogajanja z Italijo se bodo v kratkem obnovila, ker bo Italija te dni evakuirala tudi severne kraje Dalmacije. Delegata Luciolli in Quartie-ri se vrneta te dni v Beograd. Likvidacija skladišča bivšega ministrstva »a prehrano i« obnovo. Na podlagi rešenja ministrskega sveta bo pristopilo ministrstvo za socijalno politiko k likvidaciji skladišča bivšega ministrstva za prehrano in obnovo, v katerem se nahaja še za 20 milijonov dinarjev blaga. industrija. Išče h« zastopstvo za ljubljanski relikt semenj, Ceškoslovaš. tvornica usnja A. in J. Nejedly, Kukleny pri Kr&l. Hradci išče tvrdko, katera bi bila voljna jo zastopati na projektiranem velesejmu v Ljubljani. Ponudbe sprejema Jel. konzulat v Ljubljani. »Ilirija«, lesna trgovska in industri-jalna družba z. o z. v Ljubljani. Družba t Ilirija«: ima svoj sedež v Ljubljani, Industrijski obrat pa na Rodici pri Domžalah. Obratni predmet: trgovina z lesom, izvrševanje industrije lesa in trgovina z lesnimi izdelki. Metalurgijaka šola v Varešu v Bosni. Ministrstvo za trgovino in industrijo namerava ustanoviti v Varešu v Bosni metalurgijsko šolo, v katero se bodo sprejemali strokovno naobraženi in dobri metalurgijski delavci. Ustanovitev take strokovne šole moramo z ozirom na veliko važnost bosenske metalurgij-ske industrije najtopleje P°^aV1^- Nove tovarne v Nišu- N Nisu se snujeta dve novi tovarni: Ena -zdeluje led, druga pa pivo. Tovarna vijakor, žebljev in nitor. Tvornica Finci in Wolf v Sarajevu je otvorila poleg svoje delavnice še tvorni- m; Y Gospodinje pozor! Cene našega prvovrstnega izdelka ZLATOROG-MILO so nižje kakor pri importiranem, tuzemskem milu. Sezite tedaj pogumno po njem! Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. BROS v Mariboru, Kranjsko: R. BUNC IN DRUG, Ljubljana, Gosposvetska c. 7. za «o vijakov, žebljev in nitov, katere iz-deluje z najmodernejšimi stroji. Kriza v Škodovih tovarnah. Vsled pomanjkanja odjemalcev so Škodove tovarne v Vilsomjih odpustile veliko Število delavcev in zmanjšale obratovanje aa eno skupino. O&H. Stavka stavbinskih delavcev v Ljubljani. Ker stavbeni podjetniki ne morejo ugoditi tako visokim zahtevam delavstva, bo stavka najbrže trajala dalje časa. Organizacije poživljajo stavbene delavce, da naj iz tega vzroka ne iščejo službe tukaj. Mariborski stavb, delavci so tudi sledili primeru uaših ljubljanskih tovarišev iu stopili v stavko. Mariborska policija je aretirala nekaj oseb, ki so se pregrešili z agitacijo za stavko. Denarsšvo. Podružnica Slovenske eskomptne banke ▼ Novem mestu. Slovenska es-Tiomptna banka je ustanovila v Novem mestu svojo podružnico, ki ee bo bavila % vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. Lokali podružnice se nahajajo v hiši trgovca g. A. Oblaka na Glavnem trgu. Nasi državni dohodki in izdatki so se od početka naše države v mesecu marcu t. 1. prvič popolnoma krili, kar je jako razveseljivo, ker se s tem vzbuja upanje, da se bližamo konsolidiranju razmerja med dohodki in izdatki in ča-•u, ko državi ne bo treba kopati nove jame, da zameče staro. Ponarejeni dolarji. V prometu so se pojavili ponarejeni dolarski bankovci po 1, 2 in 20 dolarjev, ki so jako •pretilo ponarejeni. Ker so dolarji jako priljubljena zdrava valuta, bo treba velike previdnosti, da se kdo ne ureže za velike vsote pri parih novčanicah po 20 dolarjev. Bilanca Trgovačko-industrijskc b»a~ ke »Vardar« v Skoplju, ki ima delniško glavnico S milijone dinarjev, izkazuje 1500.000 dinarjev čistega dobička. Banka povišuje glavnico na 10 milijonov dinarjev. Žigosanje novčanic na Madžarskem. Z ozirom na predsloječe žigosanje madžarskih novčanic je uvoz banknot Av-stro-ogrske banke z madžarskim žigom v predele, ki so pod madžarsko upravo, prepovedan razven v slučajih, da minister za finance uvoz izrecno dovoli. Potniki, ki potujejo na Madžarsko, smejo brez dovoljenja vzeti seboj madžarskega denarja le v znesku 4000 kron. Uvoz 1000 in 10.000 kronskih novčanic je v vsakem slučaju prepovedan. Madžarske novčanice. Opozarjamo naše čitatelje, da je mnogo ponarejenih madžarskih bankovcev v prometu. Ker •o dunajski denarni zavodi sklenili, da madžarskih novčanic ne bodo sprejemali, dokler ne bodo izdane nove, je pri ■prejemanju madžarskega denarja velika opreznost na mestu. Carinski prihodi. Carinski prihodi od 1. do 10. aprila znašajo skupno 124,812.365 dinarjev, od 1. julija 1920 do 11. aprila 1921, to je v približno 9 mesecih pa 637,399.571 dinarjev, ali povprečno mesečno 70 milijonov dinarjev. davki. Ukinjenje prometnega davka t Nero-liji. Nemčija je ukinila 7 odstotni prometni davek na vseh mednarodnih vodah, ki tečejo po njenem ozemlju. Ta davek je pobirala Nemčija samovoljno. Cehoslovaška vlada bo zahtevala, da se ji vrnejo vsi tozadevni davki, katere je plačala pri uvozu in izvozu po Donavi, Labi in Renu. Promet. Razburjenje radi visokih telefonskih pristojbin. Povišanje telefonskih pristojbin je vzbudilo med tele!, naročniki veliko razburjenje po vseh mestih. Najbolj aktivni so v tem oziru osješki trgovci in industrijalci, ki so proti name- ravanemu povišanju telefonskih pristojbin sklicali na 4. maja protestno zborovanje. Za slučaj, da se povišanje izvede, groze, da bodo vsi odpovedali telefon. Tudi mi moramo odločno protestirati proti novim poštnim, telefonskim in brzojavnim tarifam, ki so v živo zadele našo trgovino in industrijo in globoko segle v žepe interesentov. Brezplačno ležanje blaga na železniških postajah ukinjeno. Dne 1. junija t. 1. se po odločbi gneje. Denarne vloge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi, Borza. Lastnik Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. liska tiskarna M i jani