& © p & m __ Iz Gorice, konec aprila. V prvej polovici t. m. so se tudi pri tukajšnjej izpraševalnej komisiji vršile preizkušnje učiteljske sposobnosti. Oglasilo se je 9 učiteljic: 1 za meščanske šole, 5 za ljudske šole in 3 k izpitu iz francoščine. Ena ni prišla, ena je odstopila mej izpitom, druge so prestale preizkušnjo, in sicer: 5 s »prav dobrim«, in 2 z »dobrira« vspehom. Za slovenske (nemške in laške) ljudske šole je prestala izpit gospodična Emilija Kren, bivša učiteljica slovenskega otroškega vrta goriškega in sedajšnja namest. učiteljica na c. kr, deldiškej vadnici, ter je dobila spričevalo I. vi-ste. Gospdč. Kren je bila v prvej mladosti vzgojena in izšolana le v laškem jeziku. Stopivšej na tukajšnjo učiteljišče je delala slovenščina neizrekljive težave, koje je pa z vzgledno marljivostjo in nadarjenostjo v kratkem premagala ter pri zrelostnem izpitu prekosila svoje slovenske sovrstnice. Ona je stoprv druga Slovenka, ki je prejela pri tukajšnji komisiji spričevalo I. vrste. Zato jej iz srca čestitamo z nado, da jej kaj krjnalu slede še druge slovenske učiteljice po Goriškem. Naj bi se vrnili oni časi, ko so slovenski izpraševanci nadkriljevali laške! — Občno priznanje je vzbudilo v naših slovenskih krogih polupreteklo uradno odlikovanje (povišanje v VIII. činovni red dejanskih doklad) gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Fr. Vodopivca za goriški, tolminski in gradiški okraj. Velike so njegove zasluge in vspešne njegove požrtvovalnosti za naše slovensko ljudsko šolstvo na Goriškem. Slava mu! Iz Sežanskega okraja, (Dalje in konec.) Zemljepisje za II. skupino, II. oddelek, 6. šolsko leto. S prva se ponovi na kratko snov I. oddelka, potem se obravnava po III. Berilu ter večinoma na kratko po sledečih berilnih vajah: 89. Primorsko (ljudstvo, podnebje, pridelki, obrtnija, kupčija). 90. Čičarija (čitati pri berilnih vajah). 85. Kranjsko. 88. Postojinska jama. 77. Koroško. 78. Raj pod lipo, 79. Lov na divje koze (oboje v berilnih vajah). 81. Štajersko. 72. Nadvojvodina nad Anižo*). 73. Nadvojvodiua pod Anižo. 74. Salcburška vojvodina. 75. Poknežena groflja Tirolska z Vorarlberškem. 94. Česko. 95. Moravsko. 96. Šlesko. 98. Galicija. 99. Bukovina. 92. Dalmacija. 100. Ogersko kraljestvo. 102. Hrvatsko in Slavonsko. 103. Velika kneževina Erdeljska. 63. Avstroogrska monarhija (pojasni se avstrijski grb). 69. Prebivalci avstro - ogrske države. 186. Cesar in država. 71. Pridelki o avstro-ogrski državi. 59. Evropa. 61. Evropejci. 49. Podoba naše zemlje (globus). 50. Razne točke in črte na zemlji (le na globusu in planiglobijah). 50. Zemlja in njeni deli. 57. Morje. 60. Iz severa. 58. Prebivalci naše zemlje (kratko). 119. Lunini izpremeni (po II. Berilu). 52. Solnce**). 53. Luna. 55. Nebesna telesa. 54. Solnčni in lunini mrak. Zgodovina za II. skupino, I. oddelek, 4. in 5. šolsko leto. Zgodovinske slike iz II. Berila: 172. Cesar Franc Jožef in ribičev sin. 165. Bratovska Ijubezen. 170. Lep izgled. 171. Ljubezen do domovine. 157. Stari Slovani. 158. Hiše starih Slovanov. 161. Ciril in Metod. 159. Atila. 163. Leopold Babenberški. 167. Mladi Vukasovič. 169. Lavdon. Opazka: Slike naj se razdele za kolobarenje, tako, da se v dveh letih vse obravnavajo. Zgodovina za II. skupino, II. oddelek, 6. šolsko leto. Zgodovinske slike iz III. Berila: 220. Cesar Franc Jožef I. 217. Cesar Franc Jožef II. 215. Cesarica Marija Terezija. 216. Smrt Marije Terezije. 213. Turki pred Dunajem. 208. Kolumb najde Ameriko. 203. Eudolf IV. Ustanovnik. 195. Štefan kralj ogerski, ali pa: 194. Madjari. 192. Družinske razmere starih Slovanov. 189. Leonida. 209. Knjigotiskarstvo. 207. Iznajdba smodnika. Prirodopis za II. skupino, I. oddelek, 4. in 5. šolsko leto. Prirodopisni sestavki iz II. Berila sestavljeni za kolobarenje: a) eno leto — b) drugo leto: a) 40. Hruška. 53. Strupene jagode. 89. Lepi hrast. 47. Korist goveje živine. 56. Miš. 66. Rujavi hrošč. 60. Vrabec. 102. Železo. 103. Kuhinjska sol. b) 69. Čerešnja. 88. Bezeg. 101. Smreka. 50. Ovca. 76. Krt. 67. Glagov belin. 77. Škrjanec. 106. Baker. 105. Petrolej. 0 p a z k a: S petoletniki naj se ponovlja snov prejšnje leto vzeto. (Prirodoslovje nij predpisano za I. oddelek, vender naj se obravnavajo v urah prirodopisju odločenih sledeči stavki iz II. Berila): *\ Od teh vaj se jemljo le najznamenitejše stvari. **) Vse bolj kratko. 120. Zrak. 121. Veter. 90. Voda. 123. Hlapenje. 124. Megla, oblak, dež. 127. Sneg in toča. 128. Rosa in slana. Prirodopis za II. skupino, II. oddelek, 6. šolsko leto. Prirodopisni stavki iz III. Berila: 128. Jež. 135. Osel. 139. Kos. 146. Kače. 147. Krastača. 149. Ostriž. 158. Sadjeieja. 161. Gozdno drevje. 165. Rež. 175. Žeplo. 172. Apnenec. 179. Človeško telo. 180. Srce, pluča in želodec. 181. Zdravje. 126. Trojno kraljestvo prirode. Pr ir o d o slo vj e za II. skupino, II. oddelek, 6. šolsko leto. Prirodoslovni sestavki iz III. Berila po sledečem redu: 106. Toplota. 108. Razširjanje toplote. 109. Toplomer. 110. Zrak. 111. Zračni tlak. 112. Tlakomer. 113. Gasilna brizglja. 115. Kulianje. 116. Hlapenje. 119. Svetloba. 120. Mavrica. 122. Magnetizem. 123. Elektrika. 125. Strelovod. 117. Zvok. Glede okrajšanja realističnega pouka, pozvali so se na ukaz okrajnega šolskega sveta izvežbane učiteljske moči v enketo, da so sestavili podrobni načrt realističnega pouka iu okrajna učiteljska konferencija imela je zadačo to pretuhtati — odobriti. Taka enketa je bila sestavljena v sežanskem šolskem okraji, ki je določila navedeni načrt, ga predložila — in bil je v en bloc sprejet. _. F. Iz ŽalCit. Učiteljsko društvo celjsko imelo je 1. aprila t. 1. svoje glavno zborovanje, katerega se je udeležilo 12 udov. Gosp. prvosednik J. Lopan pozdravi navzoče ter se spominja rajnega gosp. Fr. Vučnika, nadučitelja v Št. Jurji na južni železnici, kateri je 16. febr. t. 1. izdihnil svojo blago dušo. Prerano umrli bil je jeden izmed ustanovnikov celjskega učiteljskega društva, nekaj let njega prvosednik, zadnja leta pa prvosednikov namestnik, vedno pa zvest in marljiv član omenjenega društva. Sploh je bil rajni blag značaj, vrli, ljubi in prijazen tovariš, zvest prijatelj in vneti sin svojega naroda. Društvo se je udeležilo njegovega pogreba in mu položilo na rakev venec z napisom »Učiteljsko društvo celjsko svojemu zvestemu udu«. Blag mu spomin! V znak globokega sočutja vstanejo navzoči. — Na to prečita prvosednik došla dopisa od »štajerske učiteljske zveze« in tolminskega učiteljskega društva, ter predloži poslani račun »Narodne Šole« v Ljubljani. Na predlog g. V. Jarca se izroči dopis tolmin. učit. društva gg. Vreči, Kranjcu in Ogorelcu, da ga skupno preučijo ter v prihodnjem zborovanji o tem poročajo in predlagajo primerne nasvete. — Po prečitanji in odobrenji zapisnika zadnjega zborovanja poroča tajnik gosp. V. Jarc o delovanji društva v minulem letu. Iz tega izvestja posnamemo, da je društvo vsled raznih overajočih zaprek le štirikrat zborovalo. Pri teh zborovanjih so govorili: (1) gosp. V. Jarc o »Končnik-ovi slov. slovnici« — (4) gosp. A. Brezovnik o »razvrstitvi realno učne tvarine za ennrazrednice do petrazrednic« — (3) gosp. Fr. Vučnik o »risauji v ljudski šoli« — (2) gosp. A. Brezovnik o »človeški glavi«; učni poskus iz somatologije. — Potem poroča blagajnik gosp. B. Kregar o denarstvenih razmerah ter konštatira majhen primanjkljaj. Pregledovalcem računa izvolita se gg. Vreče in Kranjc. Pred zadnjo točko dnevnega reda — volitev — odstopi načelništvo in najstarejši navzočih gosp. J. Rupnik vodi volitev. Izvoljeni so: gosp. A. Brezovnik, Vojnik, prvosednikom; gosp. J. Lopan, Celje, prvosed. namestnikom; gosp. J. Ogorelec, Teharje, tajnikom; gosp. B. Kregar, Celje, blagajnikom; gosp. Fr. Pečovnik, Griže, pevovodje in gg. 151. Jurko in J. Klopčic pa odbornikom. — Novo izvoljeni prvosednik zahvali se za izkazano mu čast in zaupanje, ter prosi, naj ga vsi tovariši marljivo podpirajo s tetn, da zahajajo redno k mesečnim sejam in skrbijo za temeljita in ukovita predavanje. Bog dal i sreča junačka! — Društvo si naroči te-le liste: »Popotnik«, »Učiteljski Tovariš« in »Vrtec«. Konečno se še volita poročevalca: g. Bl. Jurko za »Popotnika«, g. Fr. Kocbek za »Učit. Tovariša«. Fr.Kocbek. \'L Sežane. Učiteljsko društvo za Sežanski šolski okraj bode zborovalo v 6. dan maja t. 1. ob 9. uri dopoludne v Nabrežini. — Dnevni red: 1. Verif.-zapisnik slednjega zborovanja. 2. Poročilo tajnikovo. 3. 0 petji v narodni šoli. 4. Poročilo blagajnikovo, pevovodje in knjižničarja. 5. Sarkastičuo-ironična razprava. 6. Volitev treh pregledovalcev računov. 7. Volitev odbora. 8. Razni nasveti. — K udeležbi uljudno vabi Oilbor. Iz KrŠkfgBt Pokojni g. Kočevarje volil za ustanove v podporo revnim učencem na Krški meščanski šoli 30.000 gold., za zidanje nove šole v Kostanjevici 12.000 gold., za zidanje nove šole v Mokronogu pa 8000 gold. Bog mu daj dobro! Iz Kršfcega. Vabilo. Da se ustanovi nameravano »Pedagogiško društvo« za učitelje in šolske prijatelje, bode osnovalno zborovanje v 6. dan maja t. 1. ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji v Krškem, li katereinu se uljudno vabijo učitelji in šolski prijatelji, da se ga v obilnem številu udeleže. Osnovalni odbor. Iz LitijsUeffa okrajil. Okrajna učiteljska konferencija preložila se je na dan 18. septembra tega leta. Z Iga. "f" V 17. dan preteč. m. je umrl tukaj po dolgej mučnej bolezni za sušico še le 28 let star učitclj gosp. Leopold Vozlaček pri obitelji svoje soproge. Umrli je služboval na Igu, v Škocijanu pri Turjaku, na Dobrovi, na Kopanji in zadnji čas kot drugi učitelj v Velikih Lašičah. Zapustil je mlado vdovo in dvoje otrok. Bil je marljiv učitelj, mirnega in tibega značaja. Pokopan je bil v 19. dan preteč. m. na Igu. Pri pogrebu so bili trije učitelji in dve učiteljici in mnogo drugih njegovih odličnih prijateljev, ter obilo občinstva. Bodi mu zemljica lehka! lz Ljubljane. Društvo »Narodna Šola« ima v zalogi še obilo zvezkov z gostimi in redkimi prečnicaini (Diagonalen - Lag-elinien) za pisanje in mrežastih za številjenje. Ker se pisni zvezki te vrste smejo rabiti samo še do konca tekočega šolskega leta, bilo bi prav, da se v prid obrnejo, sicer bi se morali prihodnje leto na kilograme za malo krajcarjev prodati, kar bi bilo društvu in posredno ljudskim šolam v veliko škodo. Gotovo je, da v premnogih ljudskih šolah pomanjkuje učnih sredstev, posebno pa na pisnih pripravah; zato je »Narodna Šola« pri volji, društvenikom in onim, ki imajo za gmotno društveno stanje kaj zasluženja, postreči s šolskim blagom iz zdanje zaloge. Posebno ubogim šolam se bode blago za mali donesek, ali pa tudi zastonj delilo, kolikor to zaloga dopušča. — Prijatelje in dobrotnike »Narodne Šole« pa prosimo, da blagovole prijazno posredovati, da dobi društvo kaj podpore. Lansko leto in v začetku tekočega šolskega leta naklonili so šolski prijatelji precejšne darove »Narodni Šoli«. Ti doneski so se skoro porabili, kajti že 130 ljudskih šol je dobilo več ali manj šolskega blaga. Za prikodnje šolsko leto ne bode preostalo niti zaloge, niti novcev in vender so potrebščine v prvem četertletji prav velike. Od pričetka šol do novega leta n. pr. poslalo se je 85. ljudskim šolam raznovrstnega blaga. Glede na to, in da odbor za letos nima zdatnih podpor nikakoršnih pričakovati, naj bi gospodje učitelji potrudili se, kak majhen darček pri šolskih dobrotnikih in pri krajnih šolskih svetih izprositi. Odbor bode radodarno povrnil na zahtevanje vsak donesek. F. Stegnar. (Francovo nabrežje št. 11.) — Presvetli cesarjeza zidanje nove šole v Domžalih tamkajšnji srenji podaril 300 gld. — Znanstveno-zabavna večera »Slov. učiteljskega društva« sta bila 14. in 28. preteč. m. prav zanimiva. Gosp. prof. Vrhovec je mej drugim bral svoje mične črtice o rokodelcih iz stare Ljubljane, za kar smo mu zelo hvaležni.