(Priloga k ,,Soči“).
Glasilo c. kr. kmetjiskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
„ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesec enkrat na coli poli; udje c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno; za vso druge pa stane na leto 1 gld. 20 kr. — Naročnina naj so pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi se ne vračajo.
Št. 12.	V Gorici 31. decembra 1894.	Leto XIII.
Društvene zadeve.
Proden sklenemo letnik 1894, poročati nam je še o zadnjih dveh sejah glavnega odbora.
V seji dno 27. avgusta se jo pred vsem prečitala obširna spomenica, katero je potOin nujnosti v razpravo uvrstil odbornik conte Mautica, — proti fabrikaciji ponarejenega, tamarindinega vina, katera so je začela zlasti v Trstu nevarno širiti v veliko škodo kupčiji z domačim naravnim pridelkom. O tej spomenici smo uže v predzadnji številki obširno poročali, zato dodamo danes samo to, da jo glavni odbor eduoglasuo sklenil, podpirati najkropkeje v njej izraženo prošnjo, naj bi vlada z vso strogostjo zaprečila fabrikacijo vina iz filtrovane in alkoholizovane tamarindine tekočine.
Na to jo bila na dnevnem redu razprava o predlogu podpredsednika. ravnatelja c. kr. kmetijskega poskušališča, gosp. Iv. Bolle-ta zastran naprave ameriških trtnic v naši deželi.
Predlog so opira na to, da so odporno ameriško trte edina rešitev vinoreje v veliki večini tistih vinogradov, katere je okužila trtna uš. zato da treba vinorejce, katerim najbolj preti nevarnost okuženja, še o pravem času oskrbeti z izvirnim, zanesljivim ma-terjalom, da se seznanijo z obdelovanjem in cepljenjem takih trt.
Predlagatelj navaja dalje s kako opreznostjo bi se morale tako trto priskrbeti, dotične pošiljatve razkužiti in izvršiti dotični nasadi. Po njem bi morali pooblaščenci c. kr. kmetijskega ministerstva odbrati na Francoskem popolnoma neokužene, pa tudi parasitičnih boleznij proste trto določenih vrst, in te naj bi so nasadile na osumljenih, peščenih zemljiščih gradežke občine, v rižnili poljih tržiških in oglejskih, sploh na takih zemljiščih in v takih legah, kjer bi se vsak napad trtne uši, ako bi se slučajno prikazala, na mah zatrl.
Iz teh nasadov naj bi se delile kolči zavodom, korporacijam in zasebnikom še le po treh letih, ko bi so spoznalo, da so nasadi, popolnoma zdravi. — Ako bi se prve poskušnje posrečile, potem naj bi se nasadi od leta do lota bolj razširjali, da bi se moglo zadostiti vsem potrebščinam vinorodnih pokrajin v Avstriji.
O teh predlogih sta poročala odbornika vitez Dot tori in Be-nardelli, katera je bilo predsede'štvo naprosilo, naj stvar pretreseta in potem podasta svoje menenje.
Ona priznavata nujno potrebo, da se kaj preskrbi o tej zadevi, menita pa, da bi tako obširno naročbe ameriških trt pri vsej nasve-tovanej opreznosti pomnožile nevarnost okuženja naših še no okuženih vinorodnih pokrajin, in predlagata, naj se na rede manjšo poskušnje, pa s še večjo previdnostjo, kakor je po g. Bolle-tu nasvetovana.
Podpredsednik Bolle je na to še podrobneje utemeljil svoje predloge, proti katerim se je oglasil odbornik conte Mantica, omo-nivši, da se uže iz previdnostnih pogojev, ki jih nasvetuje g. Bolle, razvida, da uvažanje ameriških trt iz Francije ni brez nevarnosti za našo vinorejo ; da so si pa nekateri odlični domači trtorejci uže pred leti naročili skoro popolno zbirko zanesljivih, odpornih ameriških trt, katere prav skrbno gojč in pomnožujejo. K čemu bi torej hodili na Francosko po kolči, ko dobimo lahko doma cel6 bilfe (sajeuice), ue da bi morali še le čakati tri leta. — Conte Mantica ni nasproten, da se napravijo trtaice, a naredč naj se s kolčmi domačih trtorejcev, v katere ima več zaupanja, kakor v francoske špekulante. Na ta način se da tudi previdnim, skrbnim domačim trtorejcem nekako zadoščenje za njihov trud. Po daljši razpravi je odbor s tesno večino (7 proti 6) glasov sprejel naslednji predlog :
„Glavni odbor javlja, da je odločno nasproten uvažanju ame-
riških trt s Francoskega, da pa priporoča, naj so 'narediš iste po-skušnjo, kakoršne predlaga gosp. ravnatelj Bolte, z ameriškimi trtami dobljenimi iz domačih, po trtni uši neokuženih trtnic.
Dalje sprejme odbor predlog g. ravnatelja Bolte-ta, naj se naprosi vis. c. kr. kmetijsko ininisterstvo, da bi pospeševalo v takih občinah, kjer jo še le začela gnjezditi trtna uš, razširjanje ameriških odpornih trt prihajajočih iz okuženih občin, ki pa izvirajo iz čisto neokuženih krajev.
Slednjič se sprejmeta dva nova uda in sicer gosp. vitez Kazimir Cosulich posestnik v Gradiški in gosp, Andrej Rejc župan in posestnik v Šebroljah.
a:	#
*
Pri naslednji seji dno 15. oktobra jo odbornik conte Mantica zahvalil gosp. predsednika za to, ker se jo potrudil priporočati spomenico proti ponarejanju vina. Predsednik jo na to odvrnil, da se jo spomenica izročila no samo kmetjiskemu miuisterstvu, ampak tudi onemu za notranjo zadeve in da vse kaže, da so se uže naredilo potrebne stopinje proti zlorabi, ki jo zakrivljajo nekateri tržaški špekulanti.
O drugem predmetu je sporočil predsednik, da so jo oglasilo 19 prosilcev, kateri bi radi brezplačno prejeli kaj umetnih gnojil, da bi poskušnje delali na žitnih in deteljuih setvah iu pa na travnikih. Kor jo pa odločenih samo 8 partij gnojil, vsaka za pogno-jenje 2 njiv sveta, naj bi glavni odbor sklenil, kako so ima izvršiti razdelitev.
Glavni odbor je odbral gg. Nigrisa in Klavžarja, da preglodata podano prošnje in razdelita blago med prosilce z ozirom na različno pokrajine in na lastnosti tistih zemljišč, na katerih se imajo po-skušnje delati. Ona dva se imata prepričati tudi o uspehih guo-jitvo in o svojem času poročati.
Daljo je odbor na znanje vzel predsednikovo poročilo o letošnji razdelitvi plemenskih bikov belanske patine. Nakupilo so je 20 takih bikov, ki so so razdali bikorojcem na Tolminskem, Bovškem in Cerkljanskem. Vsi stroški za nakup, prevažanje i. t. d. so znašali 2G67 gld. 90 kr. Daši je bila živina letos dražja, kakor uni krat, ko so so zadnjič nakupili biki enake pasmo, so skupni stroški vendar manjši, kakor so bili takrat.
Dotični račun, potrjen od glavnega odbora, predloži se vis. c. kr. kmetijskemu ministerstvu.
Na to je predsednik naznanil, da jo moral dovoliti bikorojeu iz Romansa, kateri je imel društvenega bika, da ga proda, ker ni bil sposoben za plemenitev. Odbor je odobril predsednikovo narodbo in stroške, ki jih je prizadela zdravniška preiskava bika v zmsku 11 gl. (>2 kr. Enako je odobril tudi malo doplačilo 12 gld. za nakup mrjasca, priskrbljenega društvoniku gosp Andreju Rejci iz Šebrelj. Plemenjak domače pasme je stal namreč 32 gld , od katerih jo plačal g. Rejc 20, društvo pa 12 gld.
Potem je glavni odbor pritrdil menenju dež. odbora, da se skupna podpora 400 gld., katero je naučno miuisterstvo odmeuilo ljudskim šolam na Goriškem, združenim s šolskimi vrti, razdeli tako-le :
Več prošenj mlekarskih društev — in sicer sužidskega, volarskega in trnovskega, pa sadjarskega društva kobariškega je odbor sklonil priporočati vis. c. kr. kmetijskemu ministerstvu za podelitev podpore.
Pri dozdevnih predlogih je conte Manlica priporočal predsed-uištvu, naj preskrbi za to, da naročeuo kmetijsko blago, gnojila, bakreni vitrijol, žveplo, dospejo vedno o pravem času na svoje mesto in da se koj analizujejo in tako obvarujejo naročniki vsake prevare.
Koncem sejo je glavni odbor sprejel naslednjo nove ude : gg. Franca Fior-a iz Belvedera, Josipa Pavletiča iz G n brij pri Mirni iu trnovsko mlekarsko društvo na Bovškem.
Za šolski okraj gradiški . „	„	* goriški .
tolminski sežanski .
,i i'
nav
POGOZDOVANJE KRASA.
KONEC.
V	Renčati jo bil trikrat ogenj.
Zamrlo veje in poganjke poškodovanih rastlin so se odrezale, da so popravijo dotične rastline. Oškodovane nasade je pa bilo mogoče še le letos popolniti.
Dalje se je opazilo, da nektere nasade so poškodovali mrčesi.
V	nekem nasadu je napravila divjačina majhno škodo, katero jo povrnil dotieni najemnik lova, kakor je bila cenjena.
Na podlagi sporazumljenja dali so se napraviti s podporami iz pogozdoval nega zaloga zidovi v obrambo nasadov, in sicer v naslednjih davčnih občinah :
1. Škrbina	1335 m., 1 m. visoki po 20 kr. 2G7 gl. — kr.
2.	Komen-Mal idol	372 „	1 n	ii	e 20	e 74	e 40
3.	Ivanigrad	383 „	1	»	n	„ 20	„ 7G	e 60
4.	Šempolaj	6G2 „	t n	ii	e 20	. 132	„ 40
Vkupno 2752 m , 1 m. visoki po 20 kr. 550 gl. 40 kr.
Dalje so se napravili v občinah Divača in Ležečo zidovi proti ognju v dolgosti 1874 m na račun c. k. priv. južne železnice, kakor je bilo dogovorjeno že 1. 1892.
Vkupna dolgost varstvenih zidov, ki so se napravili, znaša tedaj 4G2G m.
Razun tega so se začela pogajanja radi zgradbe zidov v občinah Pliskovica, Avber, Mavhinjo (Vižovlje) in Merče in se je tudi deloma prišlo do sporazumljenja.
Vzdrževanje semenišč.
V treh semeniščih, ktera vzdržuje komisija, vsejala so se naslednja semena ;
1.	V Gorici 50 kg borov., 10 kg. smerek. in 5 kg. Parolin. smer. vkup 65 kg.
2.	V Šempasu 60	,	„	9„	„	.................. „	B9„
3.	V Komnu 60	„	„	8 „	„	.................. „	M i
Vkup 160 kg borov., 27 kr. smerek. in 6 kg Parolin. smer. vkup 192 kg
18Ž
Iz teli satvij, ki so so skoz in skoz dobra obnesle, če prav je uničil v Komnu lansko zimo mraz okoli 20 % sadik, kor niso bile pokrite, bi se utegnilo dobiti v vporabo :
1. Gorica okoli 400.000 bor., 110.000 smer, 32.000 Parol. smor. vkop 002,000 komadov.
2.	Šempas	„	600.000	„	00.000	„.....................„	000.000
3.	Komen	„	600.000	„	90.000	„.....................„	690.000
Vkup okoli 1,660.0000 bor., 260.000 smer. 32.000 Parol. smer. vkup 1,952.000 komado v
Dalje se jo presadilo izmed 2 letnih rastlin, ki so izrastlo v zgorej omenjenih semeniščih, kor so bilo prešibko, oziroma premočno :
1.	V	Gorici	okoli	120.000	bor.	šibkejših,...............vkup	120.000	kom
2.	V	Šempasu	„	828.900	„	„	491.000	smer.	močn.	„	1,319.000	„
3.	V	Komnu	„	200.000	n	„	200.000	n	n	„	400.000	“
Vkupuo	1,148.000	bor.	šibkejših,	019 000	smer.	močn.	vkup	1,839,000	kom.
Dalje se je presadilo v semenišču komenskem 25.000 nakupljenih 1 letnih macesnovih sadik.
Za prihodnjo leto bode imela tedaj komisija na razpolaganje dovoljno število rastlin.
Iz. omenjenih semenišč, ki so last komisije, so je porabilo v poročevalnem letu ;
1. V Gorici 964,250 hov. 109.200 smer. 9.200 Pav. smer. vkup 1,072.650 komadov
2.	V Šempasu	475.000  ................................ „	475.000	„
3.	V Komnu	1,107.600 „	12.000 smer............... „	1,119 600	„
Vkup 2,536.850 bor. 121.200 smer. 9.200 Par. smer. ukup 2,667.250 komadov
Razim tega bi so bilo dalo vporabiti še veliko štovilo zgorej navedenih presajenih borov, ako bi bilo dostajalo denarnih sredstev.
Sadike, ki izrastejo v semeniščih komisijo in so primerno gojijo, vgpevajo skozi dobro in se dajo dobro porabiti za nasade.
Radi preobilosti rastlin in iz vzrokov navedenih že v lanskem poročilu se niso obdelali v posameznih semeniščih tildi v tem letu večji ali manjši deli površja, kolikor se jih ni vporabilo za presa-jenje. S tem se razlaga, da se jo pri tej točki prihranila precejšna svota nasproti preudarku.
Nadzorstvo.
t*ii izvrševanju gozdnega nadzorstva podpirali so c. kr. goz-duarje in 3 od komisije nastavljene čuvaje nekteri zanesljivi občinski gozdni čuvaji.
Za dotične posebne vsluge izplačalo se jo 10 občinskim čuvajem po 10 gld., jednemu 15 gold. iu jednemti 5 gld. nagrade.
ltazun tega sta dobila železniška čuvaja pri Vižovljah za nadzorovanje tamošnjih nasadov vsak po 10 gld. nagrade. Jeden jo dobil razim tega še 5 gld., ker je 1. 1892. v težavni legi požel travo.
Pogozdovalni kataster.
V smislu §. 5. zak. z dne 9. decembra 1883 dež. zak. št. 13 cx 1884 vsprejela so se vsled dotičnih prošenj, oziroma ponudeb, 'naslednja zemljišča v pogozdovalni kataster, in sicer v naslednjih davčnih občinah :
1.	Vermeljan parcel, št. 322 / 74 in 203 s površjem 10.9339 ha.
2.	Zdravšina „	„	29 / 2 in 3	„	17.9459 „
„	„	769 / 1	„	62.1800	„
„	„	2271 / 5	„	0.7880	„
„	„	1421 / 34	del	„	1.2468	„
3.	Zgonik
4.	Berje
5.	Gorjansko
Vkup 7 parcel z vkupnim površjem 92.5946 ha.
Nasprotno so je izločilo iz pogozdoval nega katastra v davčnih občinah :
1.	Zdravšina parcele št. 171/17 s površjem 15.2470 ha.
2.	Nabrežina	„	„ 2599 / 4	„	0.0474	„
3.	Štjak	„	„ 6074/2	del „	3.6938	„
Vkup
3 parcele s površjem 18.9878 ha.
in sicer zadnji del parcele vsled sklepa komisije z dne 25. aprila 1891, potem ko je stranka (soseska št. Tomaž) izpolnila pogoj, pod kterim se jo dovolila izločitev, da je namreč ogradila dotično zemljišče.
V zadevi pogozdovalnega katastra potrebne poizvedbe, obrise, izračunjanje površja itd. oskrbelo je, kakor dosedaj, gozdarsko osobje.
Dogovori v smislu §. C. zakona o pogozdovanju glede izvršitve in podpor za pogozdovanje.
y tem oziru se ni ničesar dogovorilo iz razlogov navedenih v lanskem poročilu.
Komisija je bila sicer primorana v posameznih slučajih oddaljiti se več ali manj od svojega načrta, ker nektero občino niso vkjub opotovanim opominom dalo napraviti določenega števila jamic za rastline. Ali pogozdovanje radi tega vendar ni trpelo, in so je vršilo v določenem obsegu, ker nektere občine so dalo napraviti več jam, kakor je bilo za nje preudarjeno.
Različne stvari.
Na predlog komisije naročilo se je uradoma vsem občinam, da napravijo ob mejah nasadov znamenja, ki so lahko zapazijo.
Kadi večkratnih požarov v nasadih v občini ronški so je prepovedalo na dotično prošnjo komisijo običajno zažiganje trave, robide itd. na zemljiščih odmenjenih za pogozdovanje in deloma že pogozdenih, ki se nahajajo v tej občini.
Tudi se je ukazalo v nekterih slučajih požeti travo na nevarnih mestih, da se zavarujejo nasadi proti požarom.
Na zemljiščih ležečih v občinah, kjer so nasadi, ki znašajo vkupno 10G ha. napravila so se podkleščenja in se jo nasad očistil.
V mnogih slučajih se je opazilo, da so bili nasadi močno oškodovani od mrčesov. Radi tega so so naprosila c. kr. okrajna oblastva, da strogo naročc občinam svojega okraja, naj dajo nabirati in pokončavati hrošče. Omenjena oblastva so to tudi obljubila.
Ker se je pokazal žalibog tudi v poročevalnein letu borov sukač (Kieferntriebvviekler) (retina buoliaua) v precejšnej množini, je komisija opetovano poskrbela za to, da so ukazale politične oblasti, da se zatira. Isto se jo tudi zgodilo gledč borove grizlice (Kiefern-blattvvespe), ki se jo tu in tam pokazala, kakor tudi gledč laške spre -vodnice (Pinienprocessions-Spinner) (Phalerena bombix pityocampa), koje mrežo so so dobile na nekterih posameznih rastlinah v nasadih.
Ovadb radi gozdnih prestopkov na pogozdovališčili odstopilo se je vkupno 20 pristojnim oblastim s predlogi.
Daljo so je izreklo monehje gledč 48 prošenj za porabo lesa Da zemljiščih, ki pripadajo pogozdovalneinu katastru.
I.-totako oddala je komisija svoje menenje o doposlanih jej prošnjah občin Trnovo, Berje, Gabrije (okr. Ajdovščina) in Tomačevica gledč razdolitvo njihovih občinskih zemljišč.
Personalia . Ker je v poročevalnem letu potekla službena doba zaupnih mož polit, okrajev Gorica in Gradiška in njihovih namestnikov, kakor tudi namestniku zaupnega moža polit, okraja Sežana, je komisija vkrenila potom polit, oblasti dotične nove volitve.
Spet so bili voljeni:
Gosp. Karl Kammel pl. Hardegger v Zdravšini zaupnim možem kraških občin polit, okraja Gradiška in Josip Humpel v Ronkah namestnikom.
V novo voljeni so bili:
Josip Faganelj v Oseku zaupnim možem za kraško občine polit, okraja Gorica (mesto Josipa Pavlice v Rifouberku); Štefan Marušič v Lokvici njega namestnikom (mesto Ivana Faganelja v Mirnu) in Josip Fabiani v Kobdilju namestnikom zaupnemu možu polit, okraja Sežana (mesto Andreja Kocjana v Žerjali).
Dalje je izstopil iz komisije gosp. c. k. višiji gozdarski svetnik Herman vitez pl. Guttenberg, ki je bil na lastno prošnjo premeščen v Gradec. Na njegovo mesto je bil imenovan gosp. c. k. gozdarski svetnik Anton Rossipal deželnim gozdarskim nadzornikom za Primorje, ki je kot tak že po zakonu ud komisije.
KMETIJA
slovenskega oddelka kmetijske šole v Gorici.
Ta kmetija bi morala zanimati vso kmetovalce v deželi kot uzor umnega kmetovanja, kot kmetijsko poskušališče in kot semenišče in sadišče, iz katerega se širijo zanesljivo dobra semena, sadike, drovosca itd. po deželi.
Šolsko vodstvo si tudi zares vstrajno prizadeva, da v tem zmislu vredi kmetijo in jo polagoma tako spopolni, da bo v vsakem
oziru zadostovala svojoinu namenu. To vidimo iz poročila, katero jo te dui podala veleslav. deželnemu odboru in katero se glasi tako-le:
Vinotjrad. — Nasadili smo tudi letos nov vinograd z amer. trtami in sicer površino 2000 m2, z Riparia typo, Solonis-Cordi-foglia, Rupestris typo in Rupestris vinifera. Sajenice smo izgojili iz semena, ktero jo bilo pred 2 leti naročeno iz Francoske in odbirali smo potem sajenice skrbno.
Letos smo prodali tudi 5.400 takih izbranih sajenic in 20.000 kolči, tako da so večinoma uže vse občine dobile amer. trt. Požlaht-nili smo tudi nekoliko amer. trt na zeleno, pa sponesle šo so po-žlahtnitve le slabo, ker prav takrat je nastopilo mrzlo deževno vreme; požlalitnitve so se zaraščale le slabo, pa tudi kavčuk je popocal prezgodaj.
Trtna strupena rosa pokazala se je letos precej zgodaj, pa ni mnogo škodovala, ker škropili smo za časa in pogostoma, tako da so bile trte še koncem oktobra popolnem zelene. Nekterih vrst, kakor avguštane, portugalke, maslovine i. t. d. polotila se je koza-vost; te smo oprali v jeseni in jih operemo spomladi z raztopi jino železnega vitrijola. Toče sicer letos nismo imeli, vendar pa je oni kos vinograda, kterega je lansko leto zadela, le malo obrodil. Prav tako škodovalo je trtam pomladansko deževje; zato je bila vinska letina le srednje dobra, ker je pa podrastel nov vinograd rizlingov, smo pridelali kljub temu v primeri z lanskim letom le nekoliko manj vina, pridelali smo ga kacih 52 hi. Po kakovosti je vino za 4 °/0 boljše od lanskega, ker smo potrgali grozdje v suhem vremenu.
Klet. — Lanskega vina imamo še 20 hi in sicer ohranili smo le boljše kakor rizling, burgundec, karmenet in modro frankinjo. Tega pa tudi letos ne prodamo, ampak poleg tega obdržimo zopet kacih 25 hh letošnjega, da se bodo gojenci popolnem izurili v pravilnem kletarjenji, česar učitelju kletarstva do sedaj ni bilo mogoče storiti, ker ni bilo dovolj vina.
Kar se tiče kletarske opravo, dokupili smo tudi letos nekaj sodov, brentačev in ornic. Kupili smo tudi žganjarski kotel, kterega nam je po novejšem francoskem sistomu izdelal g. Anton Križnič kotlarski mojster v Kanalu. Kotel res izvrstno dela, daje dobro žganico, porabi le malo kuriva, tako da ga boljšim posestnikom
prav gorko priporočamo. Napravili smo letos toliko žganja, da se stroški za kotel nad polovico žo letos poplačajo.
Bila je tudi ta priprava neobhodno potrebna, da so dijaki vadijo tudi v napravi žganja.
Drevesnica. — Drevesnico povečali smo tudi letos in požlahtnili precejšno število divjakov. Letos smo prodali nad 1300 cepljenih sadnih dreves in 4300 raznih divjakov. Staro drevesnico smo podelali v njivo in presadili ostala drevesa v novo drevesnico na desni strani poslopja ol) cesti, kjer jo bila zemlja napeljana.
Volje. — Žito se je pri nas prav dobro obneslo, kor jo bila spomlad ugodna, posebno pa pšenica, ktero smo uže vso prodali za seme. Seme kupili smo pred leti v Ročinju in prilega se mu obnebje, kakor tudi zemlja. Seme smo namakali pred setvijo v bahrcnej raztopini, da smo je obvarovali snetjavosti. Bolezni ni bilo opaziti, zato bi toplo priporočali kmetovalcem, da seme tako namakajo.
Prav dobro se je obnesla tudi ajda, rež, pesa, krompir in repa. Pese smo poskušali 5 vrst, vse vrsto so se dobro obnesle. Krompir je bil le tam, kjer smo za časa škropili z 2 odstotno bakreno apneno zmesjo, kakoršna se rabi za škropljenje trt. Izmed raznih vrst krompirja se je posebno dobro obnesel Libonau, Zborov in Onelda, slabo pa so tudi letos obrodili Early rose, Kifljar in Victoria. Poskušali smo tudi novejšo vrsto „Čotevaja“, o kterej pa no moremo še ničesar reči.
Posejali smo 10 vrst ječmena za poskušnjo in obnesel so jo sploh prav dobro, gnojili smo mu z umetnimi gnoji in sicer 3 oddelke s Tomaževo žlindri no moko, 3 oddelke z guanom in 3 oddelke s čilskim solitrom. Posebno dobro je delovala Tomaževa žlindra.
Vrt. — Posejali smo tudi lotos razna vrtna semena, ktora smo naročili iz raznih semenišč, posebno pa različne vrste graha, vrzot, korenja, solato i. t. d.
Zelenjadni vrt smo napravili na južni strani poslopja, kjer smo ob enem nasadili različne vrsto hrušk, jablan in breskev, ktero bomo gojili kot pritlikavce in vmes bomo gojili zelenjavo.
Stari zelenjadni vrt porabimo za različue poskuse.
Goveji hlev. — V hlevu jo sedaj kljub vsemu, da smo od časa slednjega poročila prodali kravi „Cvet!ico“ in ,Sočo“, bika Rombona in 5 telet, še vedno G molznih krav, 2 prvesuici, 2 telici,
1 bik in 2 vola, toraj skupaj 13 goved. Tudi prostor, kamor spuščamo živali vsak dan, da se sprehodijo, prestavili smo iz zelenjadnega vrta, na levo stran za hleve, da je govedo v senci. Prostor jo za polovico manjši od prejšnega, zadostuje pa za IG goved.
Pri kurnjaku smo ogradili in napravili smo posebno dvorišče za kure.
Svinjski hlev. — V hlevu so bili za časa lanskega poročila 4 prešiči, ktere smo letos prodali. Spomladi smo kupili 2 prešiča Yorkširca čiste krvi in sicer svinjico in mrjasca, ktera ohranimo za pleme. Poleg teh smo kupili svinjico domače pasme ter jo bomo križali z Yorkšircem, ker s tikiin križanjem zadobljeui prešiči se kaj radi in hitro opitajo. Kupili smo tudi 3 prešiče za pitanje, toraj je vseh skupaj 6.
Sviloprejkc. — Kakor vsako leto, rodili smo tudi letos 1 x/4 onče sviloprejk. Prva onča je ostala do slednjega popolnem zdrava, */4 onče, ktero smo imeli le sa poskušajo, polotila se je mlahavica v peti dobi.
Čebelnjak. — Število polnih panjev naraslo je spomladi od G na 15, ker je bila paša dobra. Ko je jela ajda cvesti, nastopila jo suša in trpele so, zato smo pustili le 5 panjev za pleme.
Travnik. — Na travniku, posebno na Pečeh, kjer smo gnojili z mešanico in Tomaževo žlindrino moko, smo pridelali letos mnogo več krmo, nego na travniku na Blanči, kateri ni bil tako pognojen.
Končno moramo opomniti, da smo kmetijo že letos veliko zboljšali in imeli smo dokaj stroškov, ter skrbeli bomo, da zavod polagoma uredimo in preskrbimo s potrebnim tako, da bo res tak, hakor so zahteva od zgledne kmetijske šolo.
Vse stroške smo pokrili pa lo z dohodki kmetije.
Razne vesti.
Množitev hrušk in jabolk. — Nič lažej, nego namnožiti hruške in jabolka, če sejemo pelke, katere lahko vsak za so nabira, no da bi trebalo kupavati jih. Iz pelk vzrastejo čvrsta drevesca, katera treba potem, pocepiti z dobrimi vrstami. Pelko pome-
Sane med zemljo, kojc pa ni namakati, hranimo najbolje v lončenih posodah.
Najprimerniši čas za setev jo marča in začetkom aprila meseca. Dotično zemljišče naj bo globoko prekopano, rahlo, rodovitno. Na vsak ar je posojati 3 kilograme semena, to je kakih 26 do 30 tisoč polk in sicer je najbolje, če se posejejo v vrste, kj naj bodo 15 do 20 centimetrov oddaljene druga od druge. Nasejane vrste jo potem zravniti z grabljami. Semenišče treba skrbno oplevati in po treh mesecih tudi rastlinice potrebiti, da niso pregoste, čim bolj so rastline vsaksebe, tim lepše se razvijajo; vsaka naj ina 15 do 20 cm prostora. O suši naj se zemljišče namaka; napelje naj so voda, če mogoče med vrste ; potem pa naj se zemlja zrahlja, kar so ima večkrat ponoviti. Če jo zemljišče rodovituo, bodo drevesca koncem prvega leta zadosta razvite. Muogi pa jih puščajo še drugo leto ter jih pocepijo še le začetkom tretjega leta, preden jih presado.
Če so rastlino zadosta narazen v semenišči, naj le ostanejo šo drugo leto; če so pa goste, je dobro, da se presado.
Presajati je drevesca, kadar odpade listje, včasih tudi začetkom marca; a izkopljejo naj se skrbno s celo srčno in z debelejiini koreninami. Prod presajonjem naj se nekoliko prestrižojo vse korenine, tudi srčna.
V drevesnici je nasaditi drevesca tako, da zavzamoti vsaki dve en štirjaški meter prostora. Nekateri jih posajajo po štiri, kar pa ni tako dobro.
Tudi v drevosnici treba zemljo večkrat zrahljati, da ostane
sveža.
* *
*
Skrb za gnojitev sadnih dreves je na Nemškem veliko večja, kakor pri nas, kjer kmetovalci slcoro nič ne skrbG za to, da bi svoje drevesne nasade od časa do časa pognojili. Na Virtomber-škem so pristojna oblastva celo kaznovala nekatere občinske predstojnike, ker niso z gnojem postregli sadnim drevesom svoje občine (občinski lastnini). Oblastvo je svojo naredbo opiralo na zakon, kateri določuje, da je občinski predstojnik dolžan, pospeševati občinsko imetje in je reklo, da so pregreši zoper ta zakon, kdor no gnoji občinskim sadnim drevesom; kajti le pognojena drevesa morajo dati obilen dohodek. To so pravi modro in v napredno-kmetijskem duhu tolmačiti zakon.
Mrzla pitna voda škoduje domači živini. Konj n. pr., katere napajaš s premrzlo vodo, poloti so rada kolika. Če hočeš, da bode živina zdrava, napajaj jo z vodo, katera ima najmanj 7° R. nad ničlo. A voda naj ne bo obležati a. ki ima zopern okus ih ne okrepča živine, mariveč je mnogo krat kriva, da dobo živali drisko. Konjem prija sveža voda imajoča 8—9° R. nad ničlo.
# *
*
Vporalm zganili tropin.— Kadar kuhaš žganje, pozgubi se samo alkohol, vse druge snovi ostanejo v tropinah. Te so precej lahko prebavljive in dasi ne zel6 redilne, vendar lahko rečemo, da ima 300 kilogr. žganih tropin toliko redilne vrednosti, kakor ICO kilogr. dobrega sena. Domača živina žre v obče prav rada tropine, zlasti dokler so še gorke. Vendar pa jih ne smemo samih pokla-dati, ampak primešajmo jih drugi krmi. Delajmo tako; Kadar vzamemo tropine iz kot'., in so še vroče, stlačimo jih v kado in vlijmo vodo po vrhu. Tako jih ohranimo precej dolgo.
Tudi kot gnojilo so tropine dobre, zlasti za vinograde, ker imajo mnogo kalija in fusforove kisline v sebi. Toda, ker se v zemlji le počasi kroje, kužo nam najbolje, da jih pomešamo v kompost, Id ga napravimo iz drvenoga pepela, tropin, trtnega rožja in žemlje. Oo zalivamo tak kompostni kup večkrat z gnojnico, dobimo izvrsten gnoj za vinograde, prav posebno pa za nove trtne nasade. Po takem gnoju se bode mlado rastline uže v prvem letu prav krepko razvilo.
* *
*
Debela in drobna jajca. — Vsakdo redi najrajši take kokoši, katere nosijo debela jajca, ker jih draže prodaja. Vendar pa je pomisliti to, da take kokoši, katere nosijo debela jajca, jih znesejo praviloma veliko manj od tistih, katero nosijo drobna jajca. Tudi imajo prav debela jajca primerno več vode v sebi od drobnih in lupine prvih so teže od lupin drobniu jajc. Glavni obstojni de! jajca je rumenjak ali črn jak in ta je v drobnih jajcih primerno večji od rumenjaka debelih jajic. 50 gramov težko jajce ima večinoma 8 gramov težko lupino, 70 gramov težko kokošje jajce ut ima praviloma 9 gramov lupine. Rumenjak 50 gramov težkega
jajca tehta poprečno 17 gramov, oni 70 gramov težkega jajca pa okoli 21 gramov. Beljaka je v 50 gramov težkem jajcu pri 20, v 70 gramov težkem pa pri 40 gramov.
Drobneja jajca so v obče okusnejša od debelih, v katerih je primeroma več beljaka, pa tudi več vode, kakor v drobnih.
* * *
„/-V. Ldwtu.
Konji in železnica. — Nič težkega ni konje navaditi na šumenje železnice. Konja postavi vselej tako, da vlak vidi že od daleč. Vajeti drži precej rahlo in pusti, da vlak pojde mimo. Navadno vozniki imajo to napako, da konje tako postavijo, da ne vidijo vlaka. Konji slišijo le šum in hočejo ubežati. Voznik pa pri tem navadno konje še tepe, dokler mu popolnoma no zdivjajo, razbijejo voz in še sebe poškodujejo. Konj misli, da vse tepenje, bolečine in poškodbe prihajajo od železnice in ni čudno, če se potem boji vsakega vlaka. Jezdeci ravno tako napačno ravnajo. Ce se konj kaj ustraši iu skoči v stran, zbadajo ga z ostrogami in pretepajo. S tem se konj zbega in misli, da se bode to vselej ponavljalo, kadar bo kaj takega videl.
„Kmct.u
Naznanilo p. n. gospodom
TRTOREJCEM IN KMETOVALCEM SPLOH.
ALOJZIJ BADER posestnik v Gorici ima na prodaj razne vrsto kolči (ključev) in bilf s krepkimi koreninami ameriških odpornih trt, francoskih in domačih, in pa kostanjevo vstrajne kole za vporabo v vinogradih, da se na nje napne žica, (čukožeuj drot), ki služi v podporo trtam.
Zraven tega ima tudi v zalogi obilo travniškega semena
za umelue travnike, kojo se udomači, postane vstrajno in dajo begat pridelek najboljše krme. Za vsako njivo treba 35 kilogr.
Seme stane po 35 kr. kilogr.
Na travnikih v Koprivi in Frati pri Romansu so vsakdo lahko prepriča, kako izvrstno se sponaša taka mešanica (5 vrst semena).
©4+-
4
—	-	-HH
Najboljšo žitne čistilnice, kar jih je sploh dobiti in ki nadomeščajo vsak trieur, ter so bile, koder koli smo jih razstavili, povsod najviše odlikovano, potem
mlečne centrifuge
in drugi stroji dobivajo se pri
J. V. CHMELAR,
Chronstow pošta Itolidalau vift Polna na Peskom.
Tvrdka daja zanesljivo poroštvo, dovoljuje plačilo v rokih in pošilja stroje društvom tudi na poskušajo.
Prosim, zahtevajte cenik! Poskusna komisija jo na razstavi žitnih čistilnic v Pragi spoznala tako-lo:
.............„Ciščenje in razdolenje zrn so jo vršilo popolnoma pravilno. Delavno moči treba prav malo; mlin razplevi popolnoma in opravlja svoje delo izvrstno.
Ta mlin priporočamo najtopleje.
Razstavni odbor kmetijsko osrednjo družbe za Češko.
V Pragi, dne 10. maja 1894.
Načelnik strokovnega odseka:
s Josip Hohvcrt 1. r.
Predsednik:
Knez ScliAvarzenberg 1. r.
@4-
\vV
< H
Zal. c. kr. kmot. društvo.
Tiska Paternolli.