*llll|llllllEl!!lllllll!lllilllH8Efflllllllllllfflpimi* 1. jan. 1968 1 št. 1 Leto II iiiiHUiniiUHiHiiiniiiifiiHiHiHDifiNjKiiiiiiDiininiaHDiDKimmiHcmHt nekaj poslovnih ugotovitev OB TRICETRTLETJU Naši rezultati so nad povprečjem v panogi Podjetje kot celota jc letni plan doseglo po 11 mesecih dela — Primerjava z rezultati istovrstnih podjetij pokaže dobre rezultate, odkriva pa tudi nekaj pomanjkljivosti STRAN 2 iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimill Proslava 20-letnice obstoja podjetja Življenje podjetja se je v zadnjih dveh mese- g cih leta v precejšnji me- g ri odvijalo ob spominih | na dvajsetletno dobo de- §j la, naporov in uspehov, g Ozrli smo se na preho- jf j eno pot, ki ni bila ved- E no rožnata, pa je vendar y vztrajno vodila navzgor, g »Uradno« pa smo dvaj- 1 setletnico obstoja pod- | jetja proslavili v petek, m 8. decembra. (Nadaljevanje na stra- ; neh 8 in 9) a s :llllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll]|!lllllllll]l!llilllll!l!llllll 't)b zaključku poslovnega leta 1967 in ob vstopu v novo leto 1968 čutimo dolžnost, da sc vam v imenu Centralnega delavskega sveta, Upravnega odbora in vodstva podjetja toplo zahvalimo za sodelovanje, zavestno prizadevanje in požrtvovalno delo v tem letu in vam čestitamo k doseženim uspehom. Leto, ki ga pravkar zaključujemo, jc bilo leto ponovnih velikih naporov in prizadevnega dela vseh članov delovne skupnosti za izvršitev plana podjetja. Pri tem ni teklo vse ln povsod gladko. Ukrepi gospodarske reforme In spre- ^^Vjaembe rta trgu so ne- $. ■.> c F katere obrate precej prizadeli. Letošnje izkušnje kažejo, da se bomo morali v prihodnje za tržišča še bolj boriti ter iskati nova področja dela doma in v inozem- stvu. V tem bomo uspevali le, če bomo konkurenčni. Vse to pa nam nalaga vrsto notranjih ukrepov, ki jih bo treba v prihodnjem letu Izvesti. Letošnji rezultati so bili za podjetje kot celoto zadovoljivi. Po podatkih, s katerimi za sedaj razpolagamo, bo letošnja realizacija podjetja za približno 15 r/c večja od lanske. Pri tej ugotovitvi ob vstopu v novo poslovno leto vam v imenu organov upravljanja in vodstva podjetja izrekamo polno zahvalo za vaš trud in delo v letu 1967 in želimo, da bi bilo tu- Vsem članom kolektiva BMP! V drugo leto S to Številko stopa naš GLASNIK v drugo leto svojega izhajanja. Časopis v podjetju ni imel nobenih tradicij, ekipa uredniškega odbora pa je bila v glavnem — na področju časnikarskega dela — popolnoma neizkušena. Nekaj časa je preteklo, preden se je časopis med člani kolektiva udomačil in so pričeli vanj tudi samostojno dopisovati. Načelo, da prispevamo vse članke sami člani kolektiva, je brez izjeme obveljalo. V prvih štirih številkah je GLASNIK prinesel nad 80 daljših ali krajših člankov, vrsto diagramov, grafikonov ter. karikatur in fotografij iz življenja podjetja. Avtorjev člankov je bilo 41, med njimi 30 takih, | ki niso člani uredniškega odbora. Za tretjo in četrto številko člankov za objavo ni več manjkalo — tega smo se sprva najbolj bali. Nasprotno, zaradi obilice prispelega gradiva ja morala četrta številka iziti v povečanem obsegu, na 16 straneh, isto velja tudi za to številko. Vrsta prispelih dopisov priča, da se za naš časopis zanimajo tudi naši vojaki di leto 1968 vsaj tako uspešno. Uspehe pa bomo dosegli, če bodo v kolektivu vladali enotnost, tovarištvo in delovna disciplina: le tako ho mogoče zagotoviti boljšo organizacijo dela, večjo produktivnost in večjo proizvodnjo, s tem pa tudi večje osebne dohodke vsakega posameznega člana kolektiva. Vsem članom kolektiva in njihovim svojcem želimo zdravo, srečno in uspehov polno novo leto 1968. Predsednik CDS: Dominik Brajer Predsednik UO: Alojj Štrus Glavni direktor: Stanko Krumpak in upokojenci ter druž-beno-politične organizacije in poslovni partnerji- Upravni odbor podjetja, ki je nadzorni organ uredniškega odbora, je na svoji zadnji seji ocenil izišle številke in ugotovil, da je časopis svoje bistvene naloge na področju informiranja delovne skupnosti že do sedaj prav dobro izpolnil .in dosegel svoj namen. Hkrati je upravni odbor tudi potrdil program dela uredniškega odbora za naslednje leto in plan stroškov. Program predvideva na prvem mestu razširitev mreže dopisnikov, ki bodo redno poročali o dogodkih in življenju v posameznih obratih, delovnih enotah, pa tudi manjših montažah. Zaželene so reportaže o življenju kolektivov posameznih enot in fotografije o aktualnih dogodkih v podjetju. Objavljali naj bi tudi poglavitne sklepe obratnih samoupravnih organov, ne le centralnih. V naslednjih številkah časopisa morajo najti svoje mesto tudi poljudno-strokovni članki, tako s področja ekonomike, kakor tudi iz posameznih dejavnosti, s katerimi se podjetje ukvarja. Dva taka članka prinaša za vzorec že ta številka, o problematiki obratnih sredstev in o TV-pretvornikih. Take članke bo uredniški odbor tudi v prihodnje stimuliral s primernim honoriranjem, prav tako tudi druge zahtevnejše prispevke, npr. reportaže, kritične članke, izvirne komentarje in podobno. Razen teh bodo dobrodošli še posebno krajši članki o posameznih aktualnih dogodkih, ki bodo širši kolektiv zanimali. Uredniški odbor GLASNIKA vabi k kar najširšemu sodelovanju, vsem bralcem pa še posebej želi mnogo uspehov in sreče tudi v tem letu. NEKAJ POSLOVNIH UGOTOVITEV OB TRICETETLETJU Naši rezultati so nad povprečjem v panogi Organi delavskega samoupravljanja so na svojih sejah sicer že razpravljali o rezultatih letošnjega poslovanja podjetja v prvih 9 mesecih in sprejeli ustrezne sklepe s tem v zvezi. Prav pa je, da se s kazalniki gospodarjenja sproti seznanjajo vsi člani delovne skupnosti, k čemur naj pripomorejo predvsem tudi prispevki, objavljeni v časopisu podjetja. V tem članku bomo zato obravnavali le nekaj karakterističnih podatkov, ki se nanašajo na pozitivne in negativne pojave v preteklem obdobju. Negativne kazalnike poudarjamo zlasti s tem namenom, 'da bi V naslednjih obdobjih odpravili njihove vzroke. Podjetje je v 9 mesecih poslovanja izvršilo letni plan bruto realizacije do 80,43 %, kar predstavlja vrednost 107,896.055 N-din. Dinamični plan za 9 mesecev smo presegli za 12,85 % ali za 12,291.055 N-din. V obdobju, ki ga obravnavamo, so vsi obrati podjetja planske naloge dosegli oziroma presegli, in sicer: CKV Ljubljana za 8,84 % CKV Koper za 14,03 <7o CKV Maribor za 84,05 % Bektromentaža za 14,98 r/o TEN za 8,15 % Trata za 13,85 •/• Proj. biro Lj. za 9,58 % 'Avtopark za 7,10 V« Razvojni sektor za 7,01 % Delo v inoz. za 8,07 */• Bruto realizacija, dosežena v 11 mesecih tekočega leta, pa znaša 136,004.916 N-"din, kar pomeni, da je podjetje kot celota v tem času doseglo ie letni (!) plan oz. ga celo preseglo za 1,4 “/o ali 1,854.916 N-din. Letno plansko nalogo so izpolnili vsi večji montažni in proizvodni obrati, razen obrata jCKV Ljubljana, ki pa bo Svoj letni plan do konca leta predvidoma tudi izpolnil. DELOVNI CAS SMO IZKORIŠČALI INTENZIVNEJE V letošnjih prvih 9 mesecih je bilo v podjetju povprečno zaposlenih 1932 delavcev, ki so opravili 2,713.271 efektivnih delovnih ur, kar predstavlja 0,89-odstotni presežek planiranih ur po dinamičnem planu. Ob primerjavi dosežene realizacije s porabljenim delovnim časom pridemo do zaključka, da znaša dejansko presežena realizacija 11,41 “/ večja kot pa jo je predvideval plan za letošnje leto. Poslovni stroški so se v obravnavanem obdobju povečali za 1,32 °/j> glede na isto obdobje preteklega leta. Torej je za isti odstotek nižji tudi dohodek. V bodoče se moramo dosledno truditi, da bo podjetje čimbolj ekonomično in rentabilno poslovalo, in sicer predvsem zaradi večje konkurenčne sposobnosti pod-' jetja na tržišču, pa tudi zaradi povečanja sredstev, namenjenih za osebne dohodke in sklade. PRIMERJAVA Z REZULTATI ISTOVRSTNIH PODJETIJ Zanimivo bo na kratko pregledati še primerjavo med gospodarjenjem našega podjetja in gospodarjenjem drugih istovrstnih podjetij v Sloveniji v letošnjih 9 mesecih. Predvsem so tu pomembni kazalniki, ki se tičejo celotnega dohodka in delitve dohodka. Celotni dohodek montažnih podjetij v SR Sloveniji je znašal 274,048.900 N-din. Udeležba IPM — Ljubljana v tem celotnem dohodku dosega 88,831.000 N-din ali 32,4 %>. Po odbitku vseh poslovnih stroškov je znašal dohodek montažnih podjetij 95,176.000 N-diin, torej 34,7 "/o celotnega dohodka, dohodek IMP pa 31,881.000 ‘N-din ali 35,3 % celotnega dohodka. Iz tega se da sklepati, da je IMP doseglo za 0,6 °/o boljši uspeh, kot v povprečju ostala montažna podjetja v SR Sloveniji. Vendar pa s tem rezultatom, ki je sam na sebi sicer pozitiven, ne moremo biti zadovoljni, saj je IMP največje montažno podjetje v republiki in je s svojim strokovno zelo sposobnim in izkušenim kadrom ter dolgoletno tradicijo sposobno izvajati najzahtevnejša montažna dela. Zaradi tega je brez dvoma potrebno v bodoče dosegati take rezultate poslovanja, ki bodo neprimerno boljši od povprečnih rezultatov v panogi, razen tega pa moramo doseči tudi večjo udeležbo v celotnem dohodku montažnih podjetij. Na osebne dohodke odpade v montažnih podjetjih Slovenije 26,1 °/o njihovega celotnega dohodka, na sklade pa 8,6 %; pri IMP pa so v obračunskem obdobju znašali osebni dohodki 25,9 odstotka, skladi pa 9,4 % celotnega dohodka. Udeležba osebnih dohodkov v celotnem dohodku je torej pri IMP za 0,2 % nižja kot pri obravnavani skupini montažnih podjetij Slovenije. To pa velja samo začasno, kajti ko bomo upoštevati pri izračunu še delitev gibljivega dela osebnih dohodkov po doseženem uspehu za tretje četrtletje, bo odstotek te udeležbe brez dvoma presegel ustrezni odstotek pri tej skupini montažnih podjetij- Za znesek izplačanega gibljivega dela osebnih dohodkov pa se bodo seveda znižali skladi podjetja. OBRATNIM SREDSTVOM JE POSVETITI POSEBNO SKRB Pri ugotavljanju in presojanju uspehov gospodarjenja uporabljamo enotne kazalnike, ki so biti dolo- čeni sporazumno z Zveznim sekretariatom za delo, Centralnim svetov Zveze sindikatov Jugoslavije in Zvezno gospodarsko zbornico. Samo s primerjanjem doseženih poslovnih rezultatov podjetja po enotnih kazalnikih namreč lahko ugotovimo, ali posluje podjetje enako, boljše ali slabše kot druga sorodna podjetja. Ce ugotovimo pri tem določena negativna odstopanja od povprečja, pa nam to služi kot opozorilo, da zboljšamo svoje poslovne rezultate v tem pogledu. Ob primerjanju rezultatov našega podjetja s povprečnimi rezultati montažnih podjetij v SR Sloveniji se bomo omejili le na nekaj najvažnejših kazalnikov. Vrednost delovnih priprav na enega delavca predstavlja v tej skupini montažnih podjetij 8.329 N-din, pri IMP pa 7.387 N-din ali za 11,3 % manj. V prihodnje bo torej treba nameniti več sredstev za nabavo delovnih priprav, da bomo postopoma dosegli v tem pogledu povprečni nivo drugih montažnih podjetij. V obravnavanem obdobju doseženi neto produkt na enega delavca je znašal v tej skupini montažnih podjetij 20.847 N-din, pri IMP pa 22.408 N-din ali za 7,49 odstotka več. Prav tako je dohodek na enega delavca pri IMP za 11,25 % večji. Oba pozitivna rezultata sta posledica ekonomične jšega poslovanja našega podjetja. Izplačani povprečni mesečni neto osebni dohodek na 1 delavca je pri obravnavani skupini montažnih podjetij dosegel 969 N-din, pri IMP pa 1.013 N-din (za 4,54 % več), pri tem pa dodatno Izplačilo gibljivega dela osebnih dohodkov za tretje četrtletje niti še ni upoštevano. Na drugi strani je ostanek dohodka po odbitku osebnih dohodkov, na enega delavca, pri našem, podjetju za 24,84 % večji od povprečja: ta razlika se bo sicer z izplačilom gibljivega dela zmanjšala, vendar bo ostanek dohodka še vedno višji od povprečja. Na vrsto pride še en negativen kazalnik v teh primerjavah, to je hitrost obračanja obratnih sredstev: pri nas 2,73, v panogi montažnih podjetij pa 3,44. To je delno opravičljivo s tem, da se naše podjetje ukvarja tudi s proizvodno dejavnostjo, pri kateri je hitrost obračanja glede na ciklus proizvodnje manjša kot pri montažni dejavnosti. Vendar pa bo treba v bodoče temu vprašanju posvetiti posebno skrb, ker je od hitrosti obračanja obratnih sredstev odvisna tudi rentabilnost poslovanja. Doseženi rezultati gospodarjenja po navedenih kazalnikih nam dajo za določeno časovno dobo splošno sliko o poslovnem uspehu našega podjetja v primerjavi s povprečnim poslovnim uspehom sorodnih gospodarskih organizacij. Analiza teh primerjav je na splošno pokazala, da je bilo naše poslovanje v letošnjih 9 mesecih uspešno. Na področjih sicer maloštevilnih negativnih rezultatov pa moramo v bodoče postopoma doseči izboljšanje oziroma potrebno skladnost. F. H. Kratek pregled Člani naših centralnih samoupravnih organov so so v času od izida prejšnje številke GLASNIKA večkrat sestali, in sicer upravni odbor na sejah 30. oktobra, 24. novembra in 11. decembra, centralni delavski svet pa na IV. rednem zasedanju 27. novembra. Na vseh omenjenih sejah so prvenstveno obravnavali realizacijo podjetja v prvih devetih mesecih letošnjega leta ter analizo poslovanja in periodični obračun za tretje tromesečje. Ker od teh, sicer za gospodarjenje podjetja najbolj bistvenih vprašanjih, širše poročamo v samostojnih prispevkih, objavljenih v tej številki, se bomo v naslednjih odstavkih pomudili pri nekaterih drugih važnejših in hkrati zanimivejših sklepih. Tako je upravni odbor sklenil, da v organizaciji zdravstvene službe tudi letos izvedemo cepljenje članov kolektiva proti gripi, služba za varstvo pri delu pa je dolžna posebej voditi evidenco o morebitnih obolenjih gripe. Ta evidenca nam bo koristila v prihodnjem letu. ker bo pokazala, za koliko je upadel bolniški stalež zaradi cepljenja in ali so se torej izdatki za cepljenje izplačali. Nadalje so člani upravnega odbora razpravljali tudi o tem, da bi podjetje kupilo za oddih članov kolektiva še eno počitniško kočo, ker so sed srn je zmogljivosti koč na Veliki planini premajhne in ne zadoščajo več ob vedno večjem zanimanju. Kočo naj bi nabavili na Gorenjskem, imenovana pa je tudi komisija« NASE PODJETJE SE JE VKLJUČILO V VE LIK Pri nas že udomačeno tujko »inženiring-« uporabljamo navadno v tehničnem pomenu kot pojem, ki naj z eno besedo opiše vodenje neke gradnje vse od začetnih razgovorov med poslovnimi partnerji do končne stopnje »ključ v roke« ali »pritisk na gumb«. Pri tem je seveda nosilec inženiringa odgovoren za pravilno funkcioniranje vseh naprav, oz. še več, za pridobivanje določenih proizvodov pod pogoji, ki jih je vsebovala ponudba pred podpisom pogodbe. Naše podjetje se je skupaj z ljubljanskimi podjetp Agrokombinat EMONA, ki je nosilec posla, Tehniko in Obnovo ter ameriško specializirano tvrdko »Big Dutchman«, ki ima svojo ekspozituro v Holandiji, udeležilo mednarodne licitacije za izgradnjo farme za 100.000 prašičev — pitancev v Nemški demokratični republiki. Skupno smo nudili med vsemi udeleženci licitacije najugodnejše pogoje tako glede referenc in načina plačevanja, kakor tudi glede roka izgradnje. Sedaj so podpisane in potrjene že vse potrebne pogodbe za vsa dela od projektiranja do tehničnega prevzema stavb in naprav. Moderna farma prašičev ni skoraj v ničemer MEDNARODNI INŽENIRING podobna velikemu posestvu; bolj industrijskemu kompleksu za proizvodnjo serijskih artiklov. Nobenega nastilja-nja živalim, sprehajanja ali obračanja. Napajanje in krmljenje opravljajo avtomatske naprave s točno določenim urnikom in samostojnimi vklopi. Vsaka žival je glede na svojo starost v določenem oddelku v svojem boksu. Parma, ki je največji tovrstni objekt v Evropi, je locirana v kraju Lich-terfelde — okraj Ebers-vvalde, približno 50 km severno od Berlina. Tvori jo skupno 54 različnih objektov na prostoru 450 X 500 m. Bazen tehnoloških objektov ž različnimi funkcijami obsega še vrsto pomožnih objektov, tako upravno zgradbo s površino 2500 kv. metrov, internat s šolo — 1300 kv. metrov, hladilnice, klavnice — 550 kv. metrov, sprejemno in kontrolno zgradbo s televizijskim pregie- Takšna je moderna farma prašičev dom nad vzrejo, črpališče vode — 280 kW, prečrpavanje fekalij — 150 kW, kotlarno — 7 važnejših sklepov CHS in UD ki naj bi proučila prispele Ponudbe. Upravni odbor je izdelal tudi vrsto predlogov o vprašanjih, o katerih je potem dokončno odločil še CDS. Tu gre n. pr. za predlog, ki haj bi članom kolektiva, ki se vrnejo z odslužitve kadrovskega roka iz JA v prvi Polovici leta, in jim po pravilniku pripada polovica njihovega letnega dopusta, izplačali tudi polovico nadomestila za redni letni dopust. Sindikalna podružnica pa je prosila za dotacijo zaradi obdaritve otrok članov kolektiva ob novoletni jelki. V poštev pride 1200 otrok. CDS je oba Predloga sprejel. Nadalje je CDS sprejel na podlagi predlogov upravnega odbora tudi nekaj sprememb pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Med njimi bo za širši ko- lektiv morda najbolj zanimivo, da se maksimalni znesek povračila nočnin delavcem na terenu, ki prejemajo terenski dodatek, poveča z 10,00 N-din na 17,50 N-din; povračilo nočnin za službena potovanja pa se poveča s 30,00 N-din na 50,00 N-din. Centralni komisiji za delitev osebnih dohodkov je CDS naložil, da pregleda sistem plačevanja terenskih dodatkov delavcev na gradbiščih, ki niso na sedežu podjetja oz. obrata in izdela v korist teh delavcev predlog za spremembo določb pravilnika. V zvezi z delitvijo osebnih dohodkov nasploh pa je bilo na zasedanju ponovno poudarjeno, da bo mogoče v bodoče zviševati osebne dohodke samo na podlagi povečanja produktivnosti dela in ne več s spremembami delitvenega razmerja med osebnimi dohodki in skladi ali na kakršenkoli drug »umeten« način. Zadnjo sejo pred izidom te številke GLASNIKA je imel upravni odbor podjetja 11. decembra. Obravnaval je 11-mesečno realizacijo^ podjetja in imenoval letošnje komisije za popis sredstev podjetja. Na tem področju bo delovalo v vseh obratih podjetja 48 komisij, ki bodo imele 177 članov. V zvezi s povečanjem zaščite delovnih invalidov je upravni odbor sprejel predlog za spremembo pravilnika o delovnih razmerjih, ki ga v tej številki tudi širše obravnavamo v posebnem prispevku. Končno je upravni odbor na tej seji še ocenil izhajanje GLASNIKA v letu 1967 in odobril program dela uredniškega odbora za leto 1968. milijonov kalorij, trafo-postajo — 3 X 1900 kVA, diescl — agregate — 2 X 120 kVA, prostore za specialno pripravo zraka itd. Vrednost vseh del, to je posek gozdov, priprava gradbišča, gradbena, montažna in instalacijska dela, montaža opreme, dobava plemenskih svinj s preizkusnim pogonom — znaša približno 29 milijonov dolarjev. Na naše podjetje odpade skupno z izdelavo projektov nekaj več kot 4 milijone dolarjev. V tem znesku je udeležen naš projektivni biro s 69.009 dolarji., obrat CKV — Ljubljana z 1,882.600 dolarji, obrat Elektrementaža z milijon 201.000 dolarji ter obrata Trata in TEN (izdelava boksov) s skupno 880.000 dolarji. Prva dela so že v polnem teku, tako posek gozda, planiranje terena, kopanje vodnjakov in zlasti projektiranje. Na zahtevo investitorja mora farma začeti s proizvodnjo ob 20-le trtici ustanovitve Nemške de- mokratične republike, to je 18. 10. 1969. Po dinamiki izgradnje je določeno, da prične naše podjetje z deli v marcu prihodnjega leta. Predvidevamo, da bo v konici zaposleno skupno z vodstvom gradbišča 80 do 100 naših delavcev. Življenjski standard glede prehrane in nastanitve delavcev bo ustrezal predpisom obeh držav, za kar organizatorji že pridno skrbe. Belo bo forsirano, z mnogimi delovnimi urami, tako da pridnemu članu kolektiva ob koncu montaže ne bo žal za zamujeno. Naše sodelovanje pri izgradnji farme v Ebers-waldu bo podjetju referenca za prihodnje montaže v raznih vzhodnoevropskih državah. Podjetje pa je s tem pred novo veliko preizkušnjo, ki jo bomo uspešno izpolnili le z vestnostjo vsakega posameznega udeleženca. Spoznali bomo tudi spet del sveta in pridobili nekaj izkušenj za nadaljnje samozavestno nastopanje v tujini. J. N. VLOGA FREKVENČNIH PRETVORNIKOV PRT POSREDOVANJU TV PROG-RAMA Naš izdelek - pri vrhu evropske lestvice mm* IPL1 u mm Na željo mnogih bralcev Glasnika objavljamo krajši poljudno-strokovni članek o vlogi in delovanju frekvenčnih pretvornikov pri posredovanju televizijskega programa. Za začetek bi pogledali, zakaj v večini hribovitih predelov ni mogoče samo s televizijskimi oddajniki oskrbeti vseh naseljenih področij s TV-signalom, kot je to možno na radijskih valovih z radijskim programom. Glavni razlog je v tem, ker se ultrakratki valovi, s pomočjo katerih se prenašajo televizijske oddaje, širijo premočrtno — podobno kot svetloba. Zafo tisti gledalci televizije, katerih sprejemne antene so zaklenjene z raznimi na- tenske hišice, v kateri je pretvomiška aparatura. V praksi pridejo v poštev največ pretvorniki izhodnih moči 0,5 do 50 W, s katerimi je mogoče preko ustrezno izbranih oddajnih antenskih sistemov pokrivati področja v oddaljenosti 2 do 50 km. Ta domet je odvisen deloma od geografskih pogojev, v veliki meri pa od vrste sevalnih karakteristik oddajnih anten. Večkrat se zgodi, da določenega kraja ni mogoče oskrbeti s TV-signalom z ravnimi ovirami, in torej# enim samim pretvornikom, niso v »vidnem polju« oddajnika, ne morejo imeti dobrega sprejema. Sprejemne težave imajo običajno prebivalci naselij, ki ležijo v dolinah, kotlinah ali ob vznožju hribov. Tipična taka naselja v Sloveniji so Kropa, Tržič, Jezersko, Bohinjska Bistrica, Jesenice, Kranjska gora in še vrsta drugih. Verjetno pa je mnogim znano, da tudi precejšen del Ljubljane, pod Rožnikom in Gradom, ne more sprejemati direktnega signala iz oddajnika Krvavec, temveč le iz pretvornika na Rožniku. Vsi kraji, ki ležijo v televizijski »senci«, se morajo oskrbovati s televizijskim signalom preko frekvenčnih pretvornikov, ki bi jim lahko rekli tudi relejni ali posredovalni televizijski oddajniki. ZELO STROGE TEHNIČNE ZAHTEVE Pretvornik je treba najprimerneje postaviti na vrhovih ali grebenih hribov in gora v neposredni bližini zasenčenih krajev, ker je na teh mestih direkten sprejem od glavnega oddajnika običajno dober. Glavna naloga televizijskega pretvornika je, da signal določenega kanala, ki ga dobi od sprejemne antene, ojači na potrebno izhodno moč in ga pretvori na drug kanal. S tem se preko posebnega oddajnega antenskega sistema oskrbi s TV-signalom določeno zasenčeno področje. Ta prestavitev kanalov je potrebna, ker bi sicer prišlo do raznih motenj med sprejemnim in oddajnim ojačenim signalom, kakor tudi do sprejemnih motenj na zasenčenem področju. Običajno je namreč direktni sprejemni signal še tako močan, da lahko povzroči motnje na zaslonih TV-aparatov. Pretvomiška naprava je sestavljena iz antenskega stolpa s sprejemno in oddajno anteno ter an- ampak le posredno preko dveh ali celo več zaporedno razporejenih aparatur. Takih primerov je tudi v Sloveniji več, npr. Soška dolina, Tržič, Cerkno, Bohinj, Idrija. Zaradi opisanega verižnega obratovanja postavljajo proizvajalcem zelo stroge tehnične zahteve glede električnih in mehanskih lastnosti pretvorni ški h aparatov. Predvsem morajo le-ti posredovati TV-sliko brez vsakršnih občutnih popačenj, in sicer pri vseh klimatskih in drugih vplivih, kot so sprememba omrežne napetosti in frekvence, sprememba velikosti sprejemnega signala in podobno. Ti aparati morajo biti prirejeni nadalje za sprejem in oddajo na vseh L televizijskih frekvenčnih področjih (VHF in UHF) ter za vse v poštev prihajajoče izhodne moči 0,5 do 500 W. AVTOMATIKA IN PRVOVRSTNI ELEMENTI Vse pretvorniške aparature so brez osebja, zato morajo imeti vgrajeno posebno avtomatiko, ki vklopi aparaturo v trenutku, ko dobi TV-signal z glavnega oddajnika in jo izklopi nekaj minut po prenehanju oddaje. Na ta način se doseže mnogo večja življenjska doba razmeroma dragih spspialnih elektronskih cevi. Pretvorniške točke so običajno težko dostopne, zlasti pozimi in v slabih vremenskih razmerah. Zato zahtevajo kupci v prvi vrsti zelo visoko kakovost sestavnih elementov, to je elektronk, kondenzatorjev, uporov itd., ker edino to lahko zagotovi dolgotrajno stabilno obratovanje aparatur ob redkih servisnih posegih na terenu. Danes noben proizvajalec ne more uspešno plasirati pretvornikih apartur na tržišče, če v proizvodnji ne uporablja prvorazrednih sestavnih elementov. Gledalci televizije seveda želijo sprejemati program s čim manj prekinitvami. Tem željam je končno morala prisluhniti tudi pre-tvorniška tehnika. Zato opremljajo postopoma vse pretvorniške točke z dvema aparaturama. Vgrajena posebna avtomatika ob okvari ene aparature vklopi v najkrajšem času drugo — rezervno in gledalcem ni treba čakati na servisno intervencijo, ki v nekaterih kritičnih primerih lahko traja celo nekaj dni. Obratovanje z rezervno napravo nudi neprecenljive ugodnosti tudi servisnemu osebju: težko dostopnih točk zato ni treba obiskovati takoj in za vsako ceno, temveč le v primernih vremenskih razmerah. 8 LET DOMAČIH PRETVORNIKOV Po tem potrebnem uvodu še nekaj besed o pretvor-niških napravah, ki jih že vrsto let proizvaja naše podjetje. Prvi začetki v osvajanju pretvorniške tehnike in tehnike visoke frekvence nasploh segajo nekako v leto 1959. Takrat smo organizirali razvojni oddelek za šibki tok, ki se je v skromnih razmerah med drugim začel ukvarjati tudi s to tehniko. Na predlog tehničnega svetnika ing. Staneta Rojca in drugih tehničnih strokovnjakov zavoda RTV-Ljubljana pa smo začeli tudi z razvojem prvega TV-pretvornika. Zaradi pomanjkanja sodobnega instrumentarija in seveda tudi zaradi majhnih izkušenj so bili prvi prototipi in tudi kasnejši individualno izdelani artikli s te- ga področja še razmeroma skromni. Kljub temu so vzbudili precej zanimanja in pojavili so se prvi interesenti za nakup pretvornikov v Sloveniji in drugih republikah. S časom pa so se nabirale tudi tehnične izkušnje, nabavili smo osnovni instrumentarij in druge pripomočke. Stvar je stekla. Ob stalnem sodelovanju s strokovnjaki naše RTV službe, spremljanju tehničnega razvoja v naprednejših evropskih državah, stalnem izpopolnjevanju instrumentarija in seveda ob velikem prizadevanju naših domačih strokovnjakov v podjetju, se je kakovost tovrstnih izdelkov iz leta v leto večala. PRODOR NA TRŽIŠČA Kmalu po združitvi podjetij Toplovod in Elektro-signal, ko je bil organizi- (Nadaljevanje na 15. str.) V Vini vin ' ••••'•■*»•«* m G* Pogled v notranjost TV pretvornika i M., y Iz našega projektivnega biroja tanko zavedati naslednjih dolžnosti: • Upoštevati moramo določbe zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, z zakonom ali na podlagi zakona določene pogoje za posa- mezno lokacijo, tehnične predpise, normative in standarde, obvezne pri posamezni vrsti investicijske tehnične dokumentacije, nadalje še druge predpise, ki se nanašajo na graditev in eksploatacijo posamez- nega objekta; predvideti moramo ukrepe, predpisane za varstvo pri delu, za varstvo pred požarom, za varstvo zraka in ■ vode pred onesnaženjem, za varstvo pred elementarnimi nezgodami in drugimi dogodki ter še druge potrebne ukrepe. # Poiskati moramo najbolj smotrne tehnične rešitve in zagotoviti osnovne ekonomsko-tehnične pogoje, ki jih je investitor postavil v investicijskem programu ali kako drugače. • Predvideti je treba vgraditev materiala, naprav in opreme ustrezne kakovosti ter njihovo preiskavo oz. preizkus, če je to potrebno; nadalje predvideti ukrepe za varstvo objekta, ki naj bo zgrajen na potresnem ali poplavnem območju ali na zemljišču, ki je nagnjeno k drsenju, kakor tudi ukrepe, ki imajo pomen za narodno obrambo in podobno. ( Izvršiti moramo notranjo kontrolo brezhibnosti tehničnih rešitev, računske pravilnosti in popolnosti dokumentacije in kontrolirati, ali je ta dokumentacija v skladu z določbami zakona. Organizacija, Id izdela investicijsko tehnično dokumentacijo, mora na njej potrditi, da je opravila notranjo kontrolo. Tako so se dolžnosti in odgovornosti projektantskih organizacij povečale, kar velja še posebno pri objektih, kjer so se že dogajale nepravilnosti ^ali pomanjkljivosti. , . PROJEKTIRANJE $ JE ORGANIZIRANA DEJAVNOST Znan je napredek in * Vzpon vseh organizacij, ki • (Nadaljevanje na str. 15) je tudi v ožjem Izboru tistih podjetij, ki lahko na tem področju prevzamejo najzahtevnejše naloge. Sicer si lahko investitor po veljavnih zakonskih predpisih sam izdela investicijsko tehnično dokumentacijo, toda le za manjše objekte. Zato so ha kompleksnih toriščih naše dejavnosti odprta vsa pota, pri čemer pa se moramo vselej na- nekateri SEDANJI IN BODOCt VTDIKT Projektantske dejavnosti podjetja Načrt, osnutek, namera ali projekt je tisti začetek, katerega konec se navezuje na posel, opravilo ali operacijo. Ideja in stvarnost sta si med seboj odmaknjeni prav ta del, ki ga lahko izmerimo s časom, denarjem ali kako drugače. Ta že od nekdaj ustaljeni način ustvarjanja Je dandanes povsem dognan, in vendar ga na primer računski stroj lahko le dopolnjuje, ne more ga pa nadomestiti. Načela ekonomike zahtevajo, naj bosta vložena čas in enar po vrednosti kar najmanjša. Organizacijska oblika ela pa naj bo tisto, s čimer jamčimo samoupravne pra-vkr’ .Povzemamo odgovornost, svobodno gospodarimo, uucujemo upravne organe ob čim manjši meri upravnih Mstopkor, ki so potrebni za usklajevanje interesov inve-itorjev z interesi družbe, ter zagotavljamo kvaliteto okoli °V’ Pa varnos* življenja in zdravja ljudi ter Velike spremembe v na-m družbeno-poli tičnem sistemu, do katerih je pri-0 po sprejetju nove ustave SP^Podarske reforme, so ntevale drugačno obrav-navanje razmerij med no-. , zamisli in ostalimi aaelezenci pri njihovi relaciji. Tako je Zvezna ]*^ups risbe, tehnične izra-f,,ee, predizmero oz. speci-kacijo, predračun z opi-j11’ del, detajle in drugo. . u ni všteta dokumentad-za proizvodnjo opreme, , sameznih delov naprav, nstrukcij itd. s strani industrijskih podjetij. To arnreč ni tehnična doku-stenlaeija za graditev inve-'paškega objekta, ampak kamentacija za proiz-t dnjo opreme in elemen-kJP’ ki jih je treba šele Janeje vgradit) v objekt , 1 njegovi izgradnji. V OŽJEM IZBORU „ PODJETIJ najzahtevnejše NALOGE . Pakšne storitve, ki se v 1 ali oni obliki ponavljajo - objekta do objekta, nudi vex. Projektivni biro. Se U 0'• sestavljamo razširje-lo “^dije ali projektne na-idejne projekte, glav->n detajlne projekte ter aborate izvedbenih del. bo, u je Podjetje, ki je izrf i ej registrirano tudi za avo investicijske teti-ezie dokumentacije. Zato STOLPNICA »C« NA TRGU REVOLUCIJE V LJUBLJANI, ki jo gradi ljubljansko GP »TEHNIKA«, je dograjena do tretje faze. V prihodnjem letu bodo pričeli z gradnjo dvoetažnega prizidka. Vsi prostori so namenjeni Kreditni banki in hranilnici v Ljubljani in bodo vseljivi predvidoma do konca leta 1969. Vse instalacije za to zgradbo projektira naše podjetje, z izvajanjem pa bomo pričeli v prihodnjem letu. OBČUTLJIVA IN ZA USPEH PODJETJA IZREDNO POMEMBNA JE PROBLEMATIKA RAVNANJA Z OBRATNIMI SREDSTVI Zdravstvena preventiva Vsaki proizvodni gospodarski organizaciji so za nemoten potek produkcijskega procesa potrebne razen gradbenih objektov, strojev in strojnih naprav tudi zaloge materiala, ki ga podjetje predeluje, obdeluje ali dodeluje, kakor tudi zaloge orodja in drobnega inventarja. V sami proizvodnji nujno vsak čas zasledimo določeno nedokončano proizvodnjo, ki je enkrat manjša in drugič večja, kar je odvisno od vrste in načina proizvodnje. Če ima podjetje vpeljano serijsko proizvodnjo, imamo opraviti tudi s polizdelki kot sestavnimi deli končnih izdelkov. Pri tej proizvodnji je tudi nemogoče sproti odpremiti vse proizvedeno blago, zato se pojavljajo zaloge gotovih izdelkov. S prodajo blaga oziroma storitev pa podjetje ne prejme takojšnjega plačila, zato se prodano blago pojavlja določen čas v obliki terjatve, ki se z nakazilom spremeni v efektivna finančna sredstva. Ta pa služijo za obnovitev proizvodnega procesa bodisi v enostavni reprodukciji (če pri prodaja ni bil dosežen noben dobiček) bodisi v razširjeni reprodukciji (če smo blago oz. storitve prodali z akumulacijo). Vse navedene oblike vezave denarnih sredstev v efektivnih denarnih sredstvih, v zalogah materiala, nedovršeni proizvodnji, polizdelkih in gotovih izdelkih, terjatvah in ponovno v efektivnih denarnih sredstvih, imenujemo OBRATNA SREDSTVA. RAZMERJA TRAJNIH IN OBČASNIH VIROV Kot vir finansiranja obratnih sredstev se pojavljajo naslednje oblike: avansi, ki jih podjetje prejme od odjemalcev, najeti krediti in del poslovnega sklada, ki je namenjen za finansiranje obratnih sredstev. Med letom igra precejšnjo vlogo tudi tisti del sproti ustvarjene akumulacije, ki se razdeli šele po zaključnem računu na posamezne vrste skladov. Pri naštevanju teh virov ne smemo zanemariti še nabav blaga na kredit. Glede na časovno vezavo posameznih virov obratnih sredstev poznamo stalne vire, med katere spadajo predvsem del poslovnega sklada za obratna sredstva, pa tudi srednjeročni in dolgoročni krediti za obratna sredstva, ter občasne vire v obliki avansov, kratkoročnih kreditov ter med letom ustvarjene, toda začasno nerazporejene akumulacije. S stalnimi viri naj bi bile torej pokrite minimalno potrebne zaloge mate- vse oblike virov obratnih sredstev. Sedaj se najnižja obrestna mera uporablja na poslovni sklad v višini 3,5 %, medtem ko je treba plačati na kredite od 8 do 10 % obresti. Čeprav je nesmiselno, da moramo plače- riala, nedovršene proizvodnje, polizdelkov in gotovih izdelkov ter ne nazadnje tudi terjatev. Vsa odstopanja angažiranih obratnih sredstev od predvidenega minimuma, kar pa seveda ne sme biti trajnejšega značaja, se krijejo z že omenjenimi oblikami občasnih virov. Vsak dober gospodar oz. kolektiv si mora prizadevati za čim manjšo vezavo poslovnih sredstev (osnovnih in obratnih sredstev) ob čim večjem družbenem bruto — produktu, dohodku im predvsem ostanku dohodka, ki služi ob racionalnem angažiranju kot možni vir novega dohodka jutrišnjega dne ter s tem tudi zadovoljuje individualne interese kolektiva v obliki višjih osebnih prejemkov. Kakršnakoli gospodarska politika, ki temelji na životarjenju od danes do jutri, naj ne bi imela več prostora v novih pogojih po reformi, čeprav je bila prej marsikdaj in marsikje poveličevana in celo stimulirana z raznimi družbenimi intervencijskimi skladi. POVEČATI NASE LASTNE VIRE OBRATNIH SREDSTEV V tem članku se omejujemo le na prizadevanja za čim nižje angažiranje obratnih sredstev, in to iz dveh bistvenih razlogov. Prvič, vire trajnejših vezav obratnih sredstev je treba danes povečevati predvsem iz lastne akumulacije, ki jo na ta način — zlasti v proizvodnih obratih — odtegujemo prepotrebnim nabavam sodobnejših in visoko-produktivnih strojev in strojnih naprav, zmanjšujemo pa pravzaprav tudi tista sredstva, ki bi jih sicer lahko razporedili za stanovanjsko izgradnjo. Drugi razlog pa so obresti, ki jih moramo plačevati na Gripa je neprijetna bolezen, ki pa pogosto razsaja kar v epidemičnih razsežnostih in prisili v bolniški stalež množico delavcev hkrati. — Naše podjetje je zaradi pogostih izpadov delovne sile v zimskih mesecih prejšnjih let pričelo z rednim organiziranim cepljenjem članov delovne skupnosti zoper to bolezen. Cepljenje opravlja obratni zdravnik našega podjetja dr. Boris Stopar, stane pa za eno osebo podjetje 850 S-din. Izkušnje so pokazale, da je cepljenje uspešno in da med cepljenimi delavci ni pogostejših primerov obolenj zaradi gripe. Letošnja akcija, ki smo jo zaključili v decembru, je zajela približno tri četrtine vseh zaposlenih delavcev Preden sprejme podjetja vajenca v uk, ga mora pregledati zdravnik — specialist, da ugotovi, ali je kandidat zdrav in sposoben za poklic, ki se ga želi izučiti. Za naše podjetje opravlja te preglede dr. Miloš Šetina, ki je eden prvih zdravnikov — specialistov za medicino dela na področju Ljubljane. Pred specializacijo, ki jo je opravljal v letih 1964 do 1966, je bil dr. Šetina obratni zdravnik našega podjetja, sedaj pa je zdravnik oddelka za medicino dela v Zdravstvenem domu Ljubljana-Bežigrad vati na lasten sklad dajatve družbeni skupnosti v obliki obresti, pa je ta oblika družbene dajatve za nas fiksna, ker točno vemo, s kakšnim poslovnim skladom razpolagamo in kakšno obrestno mero smo dolžni plačati. Cim hitreje smo sposobni obrniti vložena sredstva, tem manj obresti odpade na enoto proizvoda oz. tem večjo akumulacijo ■ smo ustvarili v korist podjetja ob nespremenjenih prodajnih cenah. V prejš- njih sistemih obdavčitve pa je bil dohodek obdavčen po progresivni lestvici ne glede na to, ali je bil dosežen zaradi konjunkturnejših pogojev gospodarjenja ali zaradi večjih naporov delovnega kolektiva. Naše podjetje je v zadnjih letih vložilo kar največje napore za povečanje lastnih virov obratnih sredstev. Ta tendenca tudi pri razporejanju sredstev čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1967 ne bo smela izostati, saj je danes pravzaprav ves ostanek dohodka, ustvarjen v 11 mesecih letošnjega leta, angažiran v obratnih sredstvih, tako v povečani nedovršeni proizvodnji, polizdelkih i° gotovih izdelkih, predvsem pa v terjatvah. ZALOGE SO NEVARNE, KER NJIHOVA VREDNOST PADA Naša naloga pa ni samo to, da skrbimo za povečanje lastnih virov obratnih (Nadaljevanje na str. 10) PREDVSEM OD UREJENOSTI DELOVNIH RAZMERIJ V PODJETJU JE ODVISNO Mdsfijj pride de dele v nega spora Do delovnega spora pride navadno tedaj, kadar posamezni delavec ni zadovoljen s konkretno odločitvijo pristojnega organa v podjetju, pa se ta odločitev neposredno tiče njegovih pravic, ki jih ima kot elan delovne skupnosti iz delovnega razmerja. Najpogostej-si so delovni spori zaradi odpovedi delovnega razmerja, izključitve iz delovne skupnosti, premestitve na drugo delovno mesto in zaradi osebnih dohodkov. Takoj pa je treba povedati, da .d vsak spor, ki nastane m ca podjetjem in delavcem, delovni spor: tako nastane, n. pr., če se delavec pri nelu po kil v dl podjetja ali sodelavca poškoduje, in zato zahteva. odškodnino od podjetja, odškodninski, ne pa delovni spor. Delovni spor lahko začne samo delavec, in sicer tako, da pri sodišču vloži zoper Podjetje tožbo, v kateri obrazloži, s katero odločbo podjetja ni zadovoljen in zakaj. Mora pa že v tožbi tudi cisto določno predlagati sodišču, kako naj razsodi v delovnem sporu. Delavec n. pr. ne more v tožbi predlagati, naj sodišče razsodi tako. kof sc mu zdi primerno in pravično. Določbe o delovnih sporih spadajo po ustavi v pristojnost zvezne zakonodaje, in jih se--daj najdemo v temeljnem zakonu o delovnih razmerjih (TZDR) in v zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Te določno so sicer maloštevilne in povedo samo, v katerih pogledih se delovni spor loči od drugih sporov, ki jih obravnavajo sodišča. Urejajo predvsem predpogoje, ki morajo biti izpolnjeni za nastanek delovnega spora, roke za vložitev tožbe, pritožbe in drugih pravnih sredstev ter pristojnost sodišč. Nadalje določajo, da delavec v delovnem sporu ne plačuje sodnih taks, predpisujejo, da morajo sodišča delovne spore obravnavati hitro, to je hitreje kot spore drugih vrst, urejajo pa še nekatere elemente, važne za končno razsojo spora. Kljub navidezni malo&tevllnosti teh določb pa je delovni spor zamotana stvar in bo delavec v njem zelo težko nastopal brez strokovne pomoči pravnika ali odvetnika. Določb o delovnih sporih torej ne bomo našli v statutu ati pravilnikih podjetja, ker Podjetja glede tega v svojih splošnih aktih nimajo kaj urejati, zlasti pa ne drugače kot Je to urejeno v zakonih. < > C € Milijonarka brez MILIJONOV V dneh pred prazniki, zlasti okoli novega leta, nikoli ni dovolj denarja, čeprav prejemamo v podjetju osebne dohodke redno, od časa do časa pa še kaj več. Stopil sem k Lidiji. Na vratih piše — BLAGAJNA. Kratek razgovor. Vedno nasmejana in prijazna je odštevala manjšo vsoto denarja: še podpis, in denar je prešel iz roke v roko. Pravkar poteka že osmo leto dela Lidije Močilni-karjeve v našem podjetju. Doma je iz Zg. Kašlja pri Ljubljani in tam tudi živi. Večina zaposlenih jo pozna. K njej prihajajo delavci, monterji in uslužbenci — zlasti takrat, ko urejajo obračune dnevnic, potnih stroškov, ko dvigajo akontacijo za službena potovanja, ob izplačilih regresov, povračil za prevoze na delo in z dela, zaradi izplačil honorarjev, poravnave manjših računov. Vsi smo zelo zadovoljni z njenim poslovanjem, v katerem ni čakanja. Lepa beseda, nasmeh in izredna ročnost so odlike, ki jih pri njej posebno občudujemo. Na polici pisarniškega okna mimo sledijo njenemu delu razne cvetlice in okrasne rože. Vse je usklajeno, umirjeno in prijetno. Delo poteka brez nepotrebnega razburjanja. O tem ima Lidija približno takole mnenje: »■Belo z, denarjeln mora biti predvsem natančno. Blagajniški dnevnik zaključim vsak dan ob določeni uri. In še nekaj — denar je zame samo vrednostni papir, s katerim ravnam, nanj pazim in zanj odgovarjam. Ob pravem času mora priti v roke tistemu, kateremu jc namenjen. Če je evidenca natančna, je s tem moje delo pravilno opravljeno.« Kaže, da je denar (ki je mnogim »sveta gospodar«) ne zanima nič bolj, kot monterja njegovo orodje, čeprav seveda pri ravnanju z njim ni niti najmanj na- Delo v blagajni je po svoje vsak dan enakomerno, vendar se tudi stopnjuje. Zlasti ob dviganju mesečnih osebnih dohodkov. Okoli petnajstega v mesecu so honorarji. Od časa do časa pridejo večje skupine iz inozemstva, zlasti pred prazniki. Tudi takrat se denarni promet poveča. Čeprav gre vse poslovanje nekako po istem načinu, ima Lidija delo blagajničarke za zanimivo in pestro. Vezano je na ljudi, in ti prinašajo s seboj vedno kaj novega. Dobro sc počuti na svojem delovnem mestu, pohvali se z odnosi drugih delavcev do nje in upa, da smo tudi vsi mi z njo zadovoljni. Skušal sem zvedeti, ali je zadovoljna z odmerjenimi jii osebnimi dohodki in zvedel sem, da je »plačana po pravilniku...«, kar seveda ni isto kot biti plačan po delu (vendar tega ni ona rekla!). V razgovoru naju je zmotil telefon: nekdo se je zanimal, ali se je Lidija že vrnila iz banke. Na pritrdilni odgovor je dostavil, da se bo oglasil v blagajni. V banko mora Lidija vsak dan, ker je blagajniški maksimum našega podjetja le 160.000 S-din, povprečni mesečni denarni promet blagajne pa dosega 390 milijonov S-din. Ko je izrazila željo, da bi razgovor čim prej zaključila, sem se pozanimal še, kako izrabi svoj prosti čas in letni dopust. »Dopust delim. Zvonki Moravsovi sem za nadomeščanje v tem času zelo hvaležna. V prostem času pa ... no — da, v prostem času se posvečam delu doma, obiskujem gledališče, kdaj pa kdaj tudi potujem.« Tisti, ki je po telefonu napovedal -svoj prihod v blagajno, je že čakal. Lidija je bila spet vsa na svojem delovnem mestu. Skozi njene prste so brzeli novi pet-desetaki... z njimi pa delo in čas. S. 2. I j> > 7 Puščice s Trate Član delovne skupnosti naše tovarne na Trati nam je poslal spodnji prispevek, v katerem z budnim očesom in zašiljenim peresom opozarja na nekatere sicer malenkostne pojave, ki pa bi jih bilo verjetno res mogoče brez posebnih naporov odpraviti. Naslovil ga je: LAHKO VERJAMETE, ALI PA NE... # da smo že zdavnaj kupili žigosno uro in predalčke za kontrolne kartice, s katerimi bi preverjali prihode na delo in odhode z dela. Kartic pa ni od nikoder. Baje zato ne, ker nekaterim ta način kontrole ne bi ustrezal... ® da smo z novim načinom prihoda v tovarno preskrbeli uslužbencem za 150 m daljšo pot do delovnih miz ... S da imamo stranišče, ki baje že nekaj let ni bilo razkuženo, ima pa delno zamašen odtok, in je zato higiena na ničli, za boljše razpoloženje pa se je na njegovih zidovih v zadnjem letu pojavilo precej dokazov, kako pismeni so nekateri in kakšna je njihova folklora... ® . da nekateri prav uživajo, če cevni material z velikim ropotom mečejo na tla; tisti, ki so zatopljeni v svoje delo na strojih, pa potem glasno protestirajo. Tako monotonost odpade ... # da smo obratu na zunaj uredili boljši videz, treba pa bi se bilo odločiti tudi za to, da se delavnica s stroji tlakuje z lesenimi kockami, kajti sedanji pod otežuje čiščenje in zmanjšuje delovno okretnost... ® da imajo nekateri »lepo« navado, da po uporabi puščajo vodne pipe odprte, čeprav smo s tem prizadeti vsak s po nekaj stotaki na leto... F. V. ■&l M m VPELJALI SO NOVO OBLIKO ZA POMOČ ČLANOM SINDIKATA Mestni sindikalni svet Ljubljane je letos sprejel pravilnik o oblikovanju in uporabi sredstev sklada za pomoč članom sindikata. Pravilnik določa način, kako se sredstva oblikujejo, ter kdaj in v kakšni višini ima član sindikata pravico do pomoči, ureja pa tudi, kdo in kako odloča o delitvi oz. višini pomoči posameznemu upravičencu. Sredstva za pomoč se zbirajo iz redne članarine, višino sredstev pa v odstotku od vplačane članarine za vsako proračunsko leto posebej določi predsedstvo MSS. Pomoč po tem pravilniku lahko dobi predvsem nezaposleni član sindikata, ki je bil nazadnje zaposlen na področju MSS, pa ni izgubil zaposlitve zaradi izključitve ali sicer zaradi samovoljnega prenehanja dela, lastne odpovedi ali na podlagi sporazuma. Prav tako nima pravice do pomoči član sindikata, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas. Nezaposleni delavec pridobi pravico do pomoči, če je nezaposlen več kot 15 dni, ob pogoju, da je bjl prej najmanj 11 mesecev član sindikata na območju MSS. Kd( r želi dobiti pomoč, mora prošnji priložiti naslednja dokazila: — člansko izkaznico, v kateri je potrjena plačana članarina; — odločbo o prenehanju delovnega razmerja, in — potrjeno prijavnico zavoda za zaposlovanje delavcev. Pomoč odobrava tehnični sekretar ali druga pooblaščena oseba, in sicer največ do dvakratne vrednosti vplačane članarine. Razen nezaposlenih lahko dobi pomoč iz omenjenega sklada tudi vsak član sindikata, ki je sicer zaposlen, vendar trenutno v težkih življenjskih razmerah. Tako pomoč izplačuje MSS po svoji uvidevnosti in finančnih možnostih, največ do višine 500 N-din. M. D. Delavske športne igre za Bežigra- dom končane Poročali smo že, da športniki tekmujejo Ra občinskem prvenstvu v ^hu, namiznem teni-$U’ streljanju in malem n°gometu. Tekmovanje se je kon al° 23. novembra s pro 6’asitvijo zmagovalce’ ln Podelitvijo pokalov ii PIsket. Zaključne prire 'tve so se udeležili tud Predstavniki delovni! kolektivov in vodje ekip er so letošnje igre zeli sPcle, so sklenili, di °do v prihodnjem leti ^redili podobno tekmo Vanje. letošnjih igrah, ki Potekale po ligaškem v dveh delih, je *°delovalo okoli 260 pre- NOVI ŠPORTNI USPEHI KOLEKTIVA IMP težno mladih športnikov, kar je zelo razveseljivo. Naše podjetje je zastopalo 30 članov, večina iz vret TEN. Z vzorno disciplino in športnim duhom so naši tekmo- valci dvignili tudi ugled našega kolektiva. Osvojeni pokali in plakete pa že krasijo naše prostore. (Na sliki zgoraj.) Naši športniki so dobili naslednja odličja: — pokal za 1. mesto v šahu —- pokal za 1. mesto v namiznem tenisu — plaketo za 2. mesto v streljanju — plaketo za 3. mesto v malem nogometu — pokal za najuspešnejši kolektiv. Pridružujemo se čestitkam, ki so jih bili naši deležni ob zmagoslavju. M. D. llieEEEElllllllEIIIIEliiEllElllilllllEEEElllllllIlEEEEElEElElEmCIBEBllIill mmstt Od spodnje postaje mogočne nihalne žičnice v Kamniški Bistrici do končne postaje sedežnice na Zelenem robn je potrebno' le dobrih 15 minut, od tod pa še 10 minut do naselja prijaznih počitniških koč, zgrajenih v stilu starih pastirskih stanov Velike in Male planine. Dve prijazni kočici Košuta in Ciklama pripadata počitniški skupnosti našega podjetja in vabita na prijeten oddih. Lepo urejeni in čisti pričakujeta goste. Knjigi vpisov sta polni navdušenja obiskovalcev tako nad lepotami Kamniških planin kot nad ureditvijo naselja in naših koč. Zato se prav vsi radi vračajo nazaj. Želja počitniške skupnosti je, da bi kar fiajveč članov kolektiva in njihovih svojcev preživelo del svojega dopusta ali vsaj prijeten vikend v planinah. Vsaka koča ima pet ležišč ter dnevni prostor s kuhinjo in potrebnimi pritiklinami; na razpolago je vsa posoda za pripravljanje hrane ter tudi posteljno perilo. Razen tega je v bližini naselja gostišče, kjer se je mogoče oskrbeti z živili oz. se celo abonirati. Na razpolago je v naših kočah tudi nekaj sank in smuči. Člani kolektiva in njihovi svojci plačajo za bivanje v naših kočah dnevno po 3 N-din, tuji gostje pa 6 N-din, vsi pa razen tega še turistično takso 50 N-par dnevno. Za otroke do 7 let je bivanje brezplačno. Največ zanimanja za bivanje v naših kočah je seveda med novoletnimi prazniki in šolskimi počitnicami. Sicer pa je skoraj vedno nekaj prostorov na razpolago. Prijave sprejema tajništvo podjetja, kjer se dobe ob odhodu tudi ključi. T. P. DVE HUDOMUŠNI S PROSLAVE Tisti petek so bili naši slavljenci — desetletniki in dvajsetletniki — v ospredju pozornosti. Tudi njim se je ta dan globoko vtisnil v spomin. Dva izmed njih pa tega svečanega petka prav gotovo ne bosta nikoli pozabila. Prvi — dvajsetletnik — je svečani del proslave, ki je bil napovedan za peto uro (popoldne!) — prespal doma. Menda bilov, katerih šoferji — niso pili. Pač pa so nekoliko pregloboko pogledali v kozarec nekateri izmed tistih udeležencev, ki so se pripeljali na proslavo s svojimi avtomobili. To pa je predvidela — prometna milica. Obe strani sta bili sicer na moč zmti, igra pa se je zaključila v korist »modrih*, ki so uporabili v njej tudi zasede in obveščanje po radijskih UKV valovih. Osovraženi balončki so zelene- MOŽNOSTI IN IZGLEDI ZA ZIMSKO REKREACIJO e VELIKA PLANINA VABI HUMOR si je hotel nabrati kar največ moči za dolg večer, pa je pri tem nehote pretiraval... Drugemu — desetletniku — je budnost popustila šele mnogo kasneje, v prvih sobotnih urah. Prejel je spominsko uro in se ves večer dobro zabaval. Ob odhodu pa je uro — pozabil na mizi... Ko jo je v ponedeljek ponovno dobil, je moral glasno ugotoviti, da je bil v zares pošteni družbi. * * * li... in mnogi so morali domov peš, pa še brez vozniškega dovoljenja. Sobotne izjave: Eden izmed »modrih*: »Svoje goste smo le ob-1 varovali česa hujšega!« Nesrečni duhovitež brez vozniškega dovoljenja: »Avto sem zvečer parkiral prav pred vhodom v Dom milice, češ bodo miličniki nanj pazili. Pozabil pa sem, da bodo hkrati pazili tudi name...« Družabni del proslave se je odvijal v DOMU MILICE (Domu Maksa Perca) v Kotnikovi ulici. Postrežba je bila odlična in vse drugo tudi. Domači organizatorji so marsikaj predvideli: tako je bilo za razvažanje gostov domov stalno na razpolago nekaj avtomo- TAR1FNA POLITIKA V OBRATU — Imaš za današnjo sejo kaj predlogov, La-dis? — Imam. — Koliko? — Trideset, — Kaj bo to dovolj? — Ne morem več, nimam časa... /WWSAA^W\AčyW\AAAAA/WVWys/SA/^>AA/WWWVWWWv • Nadaljevanja s prejšnjih strani: Projektantske dejavnosti podjetja so sodelovale v investicijski izgradnji, v minulih letih stanovanjske in industrij-ske izgradnje — tako po njihovem številu, kot tudi Po obsegu sodelujočih. Ta napredek je bil viden tudi Področju projektne delavnosti. Naloga projektantskih organizacij je bila zadovoljevati povečane po-rebe ne da bi bila ogroženi? kvaliteta njihovih sto-”tev- Zato je bilo treba Posvetiti organizaciji dela v no°SVnem roiu poseb- . projektiranje je izrazito ?ni vi dualno in intelektu-j..o delo, katerega oprav-lajo ter ga tudi morajo Pravljati najsposobnejši isokokvalifieirani strokov-Jaki. Toda takoj je treba poudariti, da določenega kompletnega projektnega elaborata ne more izdelati en sam strokovnjak; glavni projektant mora imeti ob sebi ustrezno število sodelavcev, da skupno obdelujejo določen projekt. Zato projektiranja ni mogoče obravnavati kot zvrst samostojnega dela, temveč kot organizirano dejavnost, preko katere potekajo vsa investicijska vlaganja, združena z interesi skupnosti. Preizkušene so bile vse vrste organizacijskih oblik projektantske dejavnosti. Spoznavali smo se z dobrimi in slabimi stranmi različnih organizacijskih struktur. Vedno pa je bilo važno to, da je moralo biti zagotovljeno ustrezno število sodelavcev takega kvalifikacijskega sestava, da je lahko projektantska organizacija uspešno in samostojno obdelovala kompletne projektne elaborate iz dejavnosti, za katero je bila registrirana. Razen tega je morala biti taka organizacija številčno tako organizirana, da je lahko jamčila kontinuirano delo. USPOSABLJANJE ZA SPECIALIZIRANE ZVRSTI DEJAVNOSTI Ni nekih ustaljenih pravil o sestavu in številu strokovnjakov v takšni organizaciji, ker je to odvisno od številnih okoliščin. Vendar so izkušnje pokazale, da je za uspešno delovanje osnovne organiza- cijske grupe potrebno pet ali šest strokovnjakov. V naši toplotni in elektro dejavnosti pa je več grup, ter se zato prištevamo med večje projektantske organizacije. Da lahko učinkoviteje nastopamo v širšem okviru naše republike, imamo razen projektivnega biroja v Ljubljani še projektantske grupe v Mariboru in Kopru. Samo tako obsežna organizacija je namreč popolnoma kom-pletirana in sposobna prevzeti projektiranje najtežjih, npr. industrijskih instalacij. V prihodnje bomo posamezne grupe postopoma prilagajali in usposabljali za specializirane instalacijske zvrsti. Pri tem se mo- ramo predhodno posvetiti raziskovalni dejavnosti v okviru lastne standardizacije, in sicer predvsem na osnovi uporabno-razisko-valnega dela, manj pa znanstvenega in razvojnega dela, ki po naravi ne sodi v okvir projektivne dejavnosti. Opažamo namreč, da nas izpolnjevanje vsakodnevnih obveznosti odvrača od možnosti sistematičnega spoznavanja lastnih že realiziranih dosežkov. Zato so naša stremljenja za prihodnost usmerjena k čimbolj smotrnemu oblikovanju samega sebe, ob prilagajanju zahtevam ponudbe in povpraševanja na tržišču — brez togih, neživljenjskih organizacijskih oblik. L G. Naš izdelek - pri vrhu evropske lestvice ran razmeroma močan skup-razvojni sektor, smo za-z razvojem pretvomi-** aparatur popolnoma ovega koncepta. Le-ta se tekom let do danes, pred-861,1 tudi zaradi velikega azumevanja in podpore °dstva podjetja, razvoja in Proizvodnje, toliko izpopol- nil, da smo letos z njim prodrli že na tuja tržišča. Po ceni pretvorniških proizvodov našega podjetja smo konkurenčni napram vsem evropskim proizvajalcem, po tehnični kvaliteti teh proizvodov pa smo po mnenju nekaterih vodilnih televizijskih strokovnjakov na drugem do tretjem mestu. Doseženi rezultati pa nas nikakor ne smejo uspavati, temveč moramo, tako kot druge firme, še naprej izboljševati kvaliteto proizvodov, če nočemo izgubiti tega težko priborjenega vrstnega reda. Treba bo še naprej vlagati mnogo truda v mehanske in električne izpopolnitve aparatur, ki jih bomo proizvajali, hkrati pa vlagati nadaljnja sredstva za nabavo instnlmentarija in proizvodnih pripomočkov, brez katerih si proizvodnje tovrstnih kvalitetnih aparatur ne moremo niti zamisliti. Vsekakor pa je vlaganje truda in sredstev v tej smeri upravičeno, saj je povpraševanje po kvalitetnih pretvornikih na domačih in tudi tujih tržiščih veliko, kajti nekatere države že uvajajo drugi in celo tretji TV program, na pohodu pa je tudi že barvna televizija. A. P. Kdaj pride do delovnega spora lik V<*nl>1 stroškov, približno toni«? ^ Je izdal še za zastopa-pa sVojih odvetnikov. Pri tem bn J.e treba upoštevati, da je v &.ta delovni spor zaključen turtdjetja med seboj har-Vs**?,0 urejene, skladne z obstoječimi zakonskimi Or«?p.lsl. hkrati pa primerne je.Jr^ufcaciji in poslovanja pod-port*?- Ce je to tako. potem v ujetju res zelo poredko pri- de do delovnega spora, ker prvič za to ni potrebe, drugič- pa je vsak neutemeljen poskus posameznika, da bi s pomočjo tožbe pri sodišču prišel do pravic, ki mu v resnici ne gredo, že vnaprej obsojen na neuspeh, in bo pravni strokovnjak delavcu vložitev take tožbe odsvetoval. Na drugi strani pa v podjetjih, kjer delovna razmerja niso primerno urejena, pogosto prihaja do delovnih sporov in se večina teh sporov tudi zaključi v Škodo podjetja. Ker delovni spor navadno razdeli podjetje ali vsaj delovno enoto, v kateri Je na- stal, . v dva ali še več »taborov«, ima vse skupaj redno slab vpliv na notranje odnose med člani delovne skupnosti, to pa sc hitro negativno odrazi v slabih poslovnih uspehih podjetja oz. delovne enote in zmanjšanem ugledu podjetja na zunaj. Ne glede na to pa izgubljen delovni spor podjetje (s tem pa vee člane kolektiva) tudi finančno precej stane, saj mora delavcu, ki je s tožbo uspel, navadno plačati precej visoke odškodninske zneske, pogosto tudi za delo, ki ga dejansko ni opravil, pa bi ga bil, če bi podjetje posto- palo zakonito in pravilno. Zato si Je treba stalno prizadevati. da bodo statut in splošni akti podjetja vedno urejeni ne le v skladu z zakonskimi predpisi, ampak tudi primerno vsem situacijam, ki nastajajo v življenju podjetja. Te pa je pri sestavljanju splošnega akta nemogoče v celoti In vnaprej predvideti, zlasti ne v podjetju, kot Je naše, ki obsega celo vrsto med seboj bistveno različnih dejavnosti, ki so specifične, pa deloma še geografsko ločene. • Zaradi tega je še posebej S v našem podjetju narav- • nost nujno, da se pri se- • stavljenju in obravnava- • nju predlogov splošnih ak- • tov, pa tudi pri njihovem • spreminjanju in dopolnje- • vanju, res aktivno angaži- • rajo vsi člani delovne • skupnosti in na podlagi • svojih delovnih izkušenj' • poslavljajo strokovnim • službam predloge. Le tako • bodo splošni akti lahko • urejeni primemo potre-S bam in v zadovoljstvo vsaj • pretežne večine članov ko- • lektiva. A. P. Ne napredovati pomeni - zaostati v^*a-gati operativnemu tistvu podjetja dolgoroč-p( Programske variante v iev mGZn^’ 23 razv°j P°d- v izredno V£>ra5anjih. pomembnih ^ASTICNOST komerci- ^ih SLUŽB V],° zahteva spremenjena trga. Odraz novih jllzrtler je v našem podjet-hp/19 primer tudi sprejetje w^nika o stimulaciji ^ajne službe. ^ tem področju se ponu- ja več možnosti od samostojne prodajne službe obratov in centralizirane nabavne službe, preko dvojnosti služb (centralne in decentraliziranih) do danes obstoječe oblike. SISTEMATIČNOST REŠEVANJA KADROVSKE PROBLEMATIKE Zagotovljeno mora biti sistematično vključevanje novih delavcev v kolektiv in programirano izpopolnjevanje že obstoječega kadra po strokovnih in splošnih vidikih. KONTINUITETA OBLIK POSLOVANJA Prehod na izpopolnjeno obliko organizacije poslovanja podjetja se mora izvršiti postopoma, tako da se najprej odpravijo neka ere deformacije v poslov v« j in hkrati uvedejo najnujnejše postavke izpopolnjenega sistema. Le na ta način bo možno neboleče preoblikovanje organizacije, obenem pa ne bo prizadeto redno poslovanje. Organizacija poslovanja podjetja mora biti dinamična in perspektivna, vsebuje naj take elemente, ki bodo sposobni spodbujati nadaljnjo rast podjetja. Očitno izpopolnitev organizacijskih oblik ne bo enostavna, zlasti še. ker je pri uvajanju pričakovati različnost stališč in kasneje morda tudi negativno reagiranje nekaterih nasproti izpopolnjenim oblikam. Ljudje se že itak neradi navajamo na spremembe v vsakdanjem življenju, zato je razumljiva tudi reakcija na spremembe v načinu dela na delovnem mestu. Vedet! pa moramo, da nam le zavestno spreminjanje nas samih lahko prihrani težave pri vključevanju v novo okolje. Zato je pričakovati, da bo delovni kolektiv podprl vodstvo podjetja pri uveljavljanju najustreznejše oblike organizacije poslovanja. M. M. Slikovna skandinavska križanka, ki jo objavljamo v današnji številki, ima posebno razveseljivo ozadje: v celoti in samostojno jo je namreč sestavil član našega kolektiva, njegovo ime bomo seveda objavili šele v prihodnji številki. V sestavljanju križank je "-čisti-« amater, zgradba tako velike križanke pa bi bila trži oreh tudi marsikateremu strokovnjaku s tega področja. Kak morebiten spodrsljaj manjšega značaja bo zato treba spregledati. Da ne bo predolgega tuhtanja (še zlasti za primer, da se bo kdo reševanja lotil med delovnim časom), naj povemo, da je ERATO grška muza poezije, IJARA pa je kraj v afriški državi Keniji, ki jo tudi sicer v križanki še enkrat srečamo. Slike predstavljajo izdelke našega podjetja ali pa tuje proizvode, ki jih naši monterji stalno uporabljajo pri svojem delu. Za uspešne reševalce so pripravljene štiri običajne nagrade, rešitve pa v zaprtih kuvertah s svojim priimkom, Imenom in naslovom ter označbo "NAGRADNA KRIŽANKA« pošljite na tajništvo pi>djetja — Ljubljana, Titova 37, najkasneje do 15. februarja 1968. IMP Glasnik izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja, Ljubljana. Izhaja na Z meseca v 2500 izvodih. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Titova 31 Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Edvin Stepančič, odgovorni urednik Aleksander Perdan. Tisk In klišeji: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani