SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 37 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 19 de septiembre -19. septembra 2002 PRELJUBI PRAZNIK! Govor arh. Jureta Vombergarja na 41. obletnici Slomškovega doma dne 15. septembra Praznujemo novo obletnico Slomškovega doma in je prav, da smo poiskali geslo dneva v pregovorih in rekih našega patro-na in zavetnika, blaženega Antona Martina Slomška. Zakladnica njegovih modrih in poučnih izrekov je sicer plod njegovih osebnih intelektualnih sposobnosti, vendar izhaja iz božje modrosti, ki je izražena v svetem pismu, iz osebno sprejete in ponotranjene božje besede, živete in udejanjene v odnosu do bližnjih. Zato bodo njegove misli vedno aktualne in bodo v vseh časih pohajale razmišljanje o njih. Preljubi praznik, prišel si, kak’ se te veselitn! V globoki naravi človeka je zasidrana želja po občasnem praznovanju; praznovanju v družbi prijateljev in znancev, kjer je praznično razpoloženje razvidno v praznični obleki, jedi in okrasitvi prostorov, petju in glasbi, veselju in smehu. Iz razlogov, zakaj človek praznuje, kje, kdaj in kako, se razbere, kakšne so njegove vrednote in kakšen odnos ima do življenja. Ob tem pa se mora seveda človek zavedati, da ,,življenje ni praznik”, da je vsakodnevno življenje težko, zahtevno, tudi nevarno in nepredvidljivo. V svetu, v katerem živimo, ugotavljamo več vrst odnosov do praznovanja. Moremo slišati: „Ni kaj praznovati!” Razočarani nad trenutnimi političnimi, ekonomskimi in moralnimi razmerami v družbi, na poseben način v Argentini, se zapremo vase, se zakrknemo in vidimo vse črno: ni kaj praznovati! Drug način praznovanja, navadno tam, kjer res ni kaj vrednega praznovati, je vsebovan v izrazu: „Viva la joda!” (lum-pajmo ga!). V teh besedah odseva želja po razposajenem veseljačenju, ki je na meji spoštovanja do bližnjega in do upoštevanja človekovega dostojanstva, tudi lastnega, če že ne gre čez mejo. Tega je precej med nami, na raznih prireditvah in slavjih, kjer se predvaja hrupna, divja, orgiastična glasba, kot nekaj normalnega (,, če vsi to delajo!", pravijo) in brez česar menda praznovanja sploh ne more biti... Ne eden ne drug vidik nista prisotna v Slomškovem reku. „Preljubi”, reče Slomšek prazniku, ki je vreden praznovanja, „kak’ se te vese- Papež in ruski patriarh v Sloveniji? Patriarh ruske pravoslavne cerkve Aleksij II. naj bi se bil pod določenimi pogoji pripravljen srečati s papežem janezom Pavlom II v nevtralni državi", na primer v Sloveniji, so poročale ruske tiskovne agencije. Uradni tiskovni predstavnik Aleksi-ja II., Vsevolod Čapiin je dejal, da bi se patriarh lahko srečal s papežem v neki nevtralni državi, pod pogojem, da bi pred tem rešili glavna odprta vprašanja med rusko pravoslavno in katoliško cerkvijo. „Takšna nevtralna država je Slovenija," je dejal patriarhov predstavnik. Patriarhov tiskovni predstavnik je še dejal, da je pa- triarh Aleksij 11. že ,,razvil tople odnose z vodjo katoliške cerkve v Sloveniji, nadškofom Francetom Rodetom". S patriarhom ruske pravoslavne cerkve Aleksijem II. seje med nedavnim obiskom v Rusiji srečal tudi slovenski premier Janez Drnovšek, ki je ob tej priložnosti patriarha povabil na obisk v Slovenijo. Zaenkrat obisk ni potrjen, uradno morajo datum še uskladiti. Če bi do srečanja res prišlo, bi to bil zgodovinski dogodek za ekumenizem. O srečanju med papežem in ruskim patriarhom se je govorilo že konec 90-ih let, a do Predstavitev predsedniških kandidatov Um!” Pravi in spoštovanja vredni praznik povzroča mimo, slovesno zadržano veselje, ki ne povzroča slabe vesti, ne glavobola in naslednji dan spanje do poldneva. Praznika, ki prihaja, se Slomšek že naprej veseli, izraz ,,kak’“ pa pove, da ga pričakuje z neko nestrpnostjo, saj ve, da bo lepo, da bo obogaten in potešen v veseli družbi prijateljev in znancev. Če bi Slomšek živel, bi se današnjega prazn ika gotovo veselil. Zakaj? Zato, ker je odličen primer, kako neke dobre, poštene ideje rodijo dober sad in pomenijo vir milosti za več generacij naprej. Spominjamo se začetkov tega Doma pred 41 leti. To je spomin na začetnike-pionirje, na njihov idealizem, predvsem pa na ideje, ki so jih vodile, da so to podjetje sploh začeli. Med nameni ustanovitve Doma je bil po Pravilih določen naslednji: „Skrbeti za ohranitev in okrepitev slovenske narodne zavesti, širiti prosveto in dvigati kulturno stopnjo, poglabljati duhovne vrednote v duhu slovenske krščanske tradicije.” Če bi se vprašali, v koliko so se te ideje doslej upoštevale in kakšno je stanje danes po 40 letih, bi mogli dobiti več odgovorov. Odgovor pesimista bi bil:,, Otroci in mladina govorijo med seboj samo še kasteljansko oziroma 'slovežansko'. Njihov obisk pri slovenski nedeljski maši je kaj klavern. Nemogoče je dohiti mlade za kako odgovorno in dolgotrajno, ne samo občasno, punktualno, delo v organizacijah”. Optimist hi rekel: „Drugodpo svetu so pred 40 leti še imeli podobne ideale in namene, pa danes od vsega tistega ni ostalo nič. Pri nas pa se lahko pohvalimo, da imamo danes v šoli več otrok kot pred 40 leti; naše študente zadnjega letnika Srednješolskega tečaja na njihovem obisku v Sloveniji vsi pohvalijo, češ, kako dobro govorijo slovensko; mladina odlično in odločilno sodeluje pri vseh naših proslavah in prireditvah, tako tudi na današnji”. Mnenje realista hi bilo najbrž nekje vmes. Dejstvo je, da naša mladina še čuti z ideali, ki so si jih postavili pionirji pred več kot 40 leti, doživlja, izraža in udejanja pa na način, ki je pač drugačen, kot je bil prve in druge generacije. Danes praznuje svoj 32. mladinski dan. Bog daj, da bi jih Nad. na 2. str. V sklopu 6. konference poslovnih klubov so se 13. septembra v Portorožu predstavili kandidati in kandidatka za predsednika republike, ki so po javnomnenjskih raziskavah v vrhu priljubljenosti: Barbara Brezigar, France Arhar, Lev Kreft in Anton Bebler. Predsednik vlade Janez Drnovšek in predsednik SNS Zmago Jelinčič se predstavitve nista mogla udeležiti. Razprava med kandidati in kandidatko za predsednika republike je potekala o več področjih. Med drugim so kandidati odgovarjali na vprašanje, ali menijo, da ima funkcija predsednika republike pomanjkljivosti. Arhar v sistemu in funkciji predsednika republike ne vidi nobene pomanjkljivosti. Kritičen pa je bil Bebler in naštel, da predsednik republike nima ustavnega veta ter da mora zakon najprej podpisati, čeprav meni, da je neustaven, in šele nato lahko sproži ustavno presojo tega zakona, tudi imenovanje ministrov na predlog predsednika vlade bi prepustil predsedniku republike kot tudi imenovanje sodnikov na predlog sodnega sveta. Opozoril je na funkcijo poveljnika obrambnih sil, ki jo ima predsednik republike, katere opravljanje mu onemogoča zakon. Po desetih letih predsednik republike še deluje brez zakonske podlage, je sklenil Bebler. Brezigarjeva je na to temo dejala, da so funkcije predsednika republike določene v ustavi, za njihovo spreminjanje pa bi bil potreben širok konsenz. Ob vprašanju meje s Hrvaško je Brezigarjeva menila, da incidenti ne pripomorejo k reševanju odprtih vprašanj in da je čas, da se„medijska diplomacija" konča. Glede spo- razuma ali arbitraže o meji je ocenila, da je arbitraža mnogo težja, zlasti pa pomeni, da se državi nista znali dogovoriti. Arhar je opomnil na odprta vprašanja s Hrvaško: meja, varčevalci Ljubljanske banke in Jedrska elektrarna Krško. Čas za arbitražo je ocenil kot neugodnega. Bebler meni, da vprašanje meje s Hrvaško ne bo rešeno pred letom 2004 in da bo potrebno najprej rešiti težave varčevalcev Ljubljanske banke, nato vprašanje elektrarne in kot zadnje vprašanje meje. „Nobena arbitraža nam ne bi prisodila toliko morja, kolikor ga je posadka Drnovška v pogajanjih z Račanom," je dejal Bebler. Meni, da se bo pogajalski položaj Slovenije okrepil s članstvom v EZ. Različnih mnenj so bili predsedniški kandidati tudi glede vmešavanja predsednika republike v gospodarstvo. Brezigarjeva meni, da se predsednik države ne more mešati v gospodarstvo, vendar lahko ima svoje mnenje. Kreft pa je opozoril, da ne gre izbirati med tujim in domačim kapitalom, temveč da je v nacionalnem interesu potrebno razlikovati med socialno odgovornim in neodgovornim kapitalom. Kreft je na področju gospodarstva zagovarjal idejo odgovornega lastnika. Ravno nasprotno Arhar meni, naj se predsednik republike vmešava v gospodarstvo, a tako, da akterje nagovori, kajti meni, da je predsednikova beseda dobrodošla. Bebler bi se ob gospodarskih vprašanjih oglašal na povabilo, da o njih spregovori, s ciljem doseči višjo stopnjo nacionalnega konsenza, ki presega strankarsko ločevanje. Meni, da je potrebno banke in zavarovalnice obdržati v večinski državni lasti. Joško Joras 14. kandidat srečanja ni prišlo. Kot poroča Ansa, se je takrat o nevtralni državi, ki bi lahko gostila zgodovinsko srečanje, govorilo o Avstriji. Nadškof Rode je v izjavi za TV Slovenija povedal, da si tega obiska, ruskega patriarha in papeža, želijo že dolgo časa in da kot kaže, ,,to ni nemogoče". Kot je dejal, sta se o tem z nekdanjim ruskim veleposlanikom v Sloveniji Tigranom Karahanovom večkrat pogovarjala, s tem namenom pa je bil v Ljubljani tudi ruski veleposlanik pri Svetem sedežu, s katerim so prav tako govorili o tem vprašanju. Po STA Za 14. kandidata za predsednika Slovenije se je odločil Joško Joras, zdaj slavni borec za slovensko mejo pri Piranu, to pa predvsem zato, da bi Slovenija ohranila celovitost Piranskega zaliva in stik z mednarodnimi vodami. Kot je Joras povedal, bo kandidiral kot nestrankarski kandidat, z zbiranjem najmanj 5000 podpisov volivcev. Pri kandidaturi za predsednika države ne pričakuje podpore kakšne politične stranke. Joras se zaveda, da ga Slovenska ljudska stranka, katere član je, pri predsedniški kandidaturi ne more podpreti, saj ima že izbranega svojega kandidata. ,,To pa ni ovira, da ne bi kandidiral za predsednika države," je dejal. Pri razdelitvi Jadranskega morja si bo Joras prizadeval, da bo Slovenija enakovreden partner pri pogajanjih z vsemi ostalimi državami, ki so nastale v tem prostoru. Drža- va naj bi po njegovem mnenju tudi bolj prisluhnila svojim državljanom pri reševanju njihovih problemov, kajti, kot je opozoril, v preteklosti pri nekaterih politikih to ni bila ravno vrlina. K temu pripominjamo, da SLS podpira Arharjevo kandidaturo. Kot je poudaril predsednik SLS Franci But, bo stranka na predsedniških volitvah podprla Franceta Arharja, na časnikarsko vprašanje, kako komentira kandidaturo Joška Jorasa, sicer predsednika narodne zveze pri SLS, pa je dejal: „Resna politična stranka nastopa ali daje podporo enemu kandidatu. Če se bo Joras odločil za kandidaturo, bo pač zbiral podpise volivcev in potem tudi nastopil na volitvah." Joras se je rodil 14. septembra 1950 v Mariboru. Od dvanajstega leta živi v občini Piran. Po izobrazbi je gostinec, sedaj pa ima status samostojnega podjetnika. Ima 21-letnega sina in 14-letno hčer. V javnosti se je začel udejstvovati leta 1984, od tega leta pa si tudi prizadeva, da bi se območje, kjer živi, popolnoma integriralo v občino Piran. Leta 1991, ob osamosvojitvi Slovenije, je opozarjal na nevarnost premalo premišljenih in odločnih aktivnosti Slovenije pri zaščiti svojih teritorialnih interesov. Prizadevanje za ustrezno rešitev Piranskega zaliva ga je pripeljalo v politiko. Leta 1998 je postal član piranskega občinskega sveta in kasneje predsednik Narodne zveze pri SLS. Stvar se je za-ostrila do te mere, da je nedavno pristal v hrvaškem zaporu in bil zaradi pomanjkanja pravne podlage tudi izpuščen, so dodali. S tem je Slovenska pomlad spet izgubila nekaj glasov, ker je Joras zelo znan po Sloveniji in nekak nacionalni heroj v boju za mejo s Hrvaško. SPOROČILO Z L A NI ŠT V A MLADINSKI DAN 2 NA PRISTAVI 3 XJiA£$W\RTINU KAKO JE SEDAJ 3 NA HRVAŠKEM? 4 INFORMACIJA O SLOVENSKIH VOLITVAH Veleposlaništvo Republike Slovenije nam je poslalo poročilo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, v katerem bolj podrobno govore o volitvah za predsednika države, ki bodo 10. novembra 2002 in na katerih lahko sodelujejo slovenski državljani, ki žive v tujini. Novi zakon vzpostavlja stalno evidenco volilne pravice. Vsi, ki so že ali še bodo vpisani v to evidenco najkasneje do 12. oktobra 2002, so vpisani v volilni imenik. Vsi ti volilci bodo v teh dneh dobili po pošti na svoj naslov obvestilo z osnovnimi informacijami o možnosti udeležbe na volitvah. Volilci s stalnim bivališčem v tujini bodo praviloma glasovali na diplomatsko kon-^ zularnih predstavništvih (DKP) RS. Na volišču se bodo izkazali samo z osebnim dokumentom, tam pa bodo prejeli volilni material ter oddali glasovni- ce. Če pa želijo glasovati po pošti ali v Sloveniji, morajo do 11. oktobra 2002 to sporočiti Republiški volilni komisiji in bodo prejeli naslednja navodila. V času med 11. septembrom in 12. oktobrom 2002 poteka razgrnitev volilnih imenikov na pristojnih DKP. Državljani RS lahko volilne imenike pregledajo ter v primeru pomanjkljivih ali netočnih podatkov zahtevajo popravek. Predsednik države se voli po večinskem sistemu. Če v prvem krogu nihče izmed kandidatov ne bo prejel večine veljavnih glasov, bo 1. decembra 2002 ponovljeno glasovanj izmed dveh kandidatov, ki bosta 10. novembra 2002 prejela največ glasov. Volilna kampanja se bo začela 11. oktobra 2002. Slovenski državljani v tujini se lahko z njenim potekom in predstavitvijo kandidatov seznanijo IZ ŽIVLJENJA preko medijev (vključno z internetom). Repubiliška volilna komisija bo seznam kandidatov objavila 26. oktobra 2002. Informacije o volitvah so na razpolago na spletni strani Republiške volilne komisije www.rVk.si ter na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve - Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu www.gov.si/ mzz • Peredlagamo, da vsi volilni upravičenci, ki se želite udeležiti volitev predsednika države, pozorno spremljate obvestila, preverite svoje podatke v volilnem imeniku ter odate zahtevo za vpis v evidenco volilne pravice, če že niste vpisani. Še posebej opozarjamo, da nekateri podatki o naslovih volilnih upravičencev iz prejšnjih let niso popolni in jih je treba dopolniti. Ljubljana, 14. seprembra 2002 TONE MIZERIT Krajevni napisi na Koroškem Politična stranka slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem Enotna lista (EL) meni, da predlog avstrijskega kanclerja Wolfganga Schuessla in koroškega deželnega glavarja Joerga Haiderja ni sprejemljiv. Po mnenju stranke se z najnovejšim predlogom, ki predvideva 56 namesto 300 dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov, popolnoma zanemarja odločba avstrijskega ustavnega sodišča z dne 30. decembra lani. Kancler Schiiessel pa je na časnikarski konferenci v Celovcu vnovič dejal, da so od ciljne črte rešitve tega vprašanja oddaljeni le še nekaj centimetrov, vendar slovenski manjšini manjka poguma. "Na ta način smo zamudili zgodovinsko priložnost," je poudaril Schuessel in dodal, da so sedaj na vrsti slovenski predstavniki, saj so vsi ostali opravili svojo nalogo. Ob tem je avstrijski kancler vnovič izključil možnost novega kroga pogajanj pred parlamentarnimi volitvami. Odločitev ustavnega sodišča „je popolnoma jasna, ko v primeru kraja Škocjan enoznačno določa standarde za postavitev dodatnih krajevnih napisov", je danes poudaril vodja EL Andrej Wakounig. Ob tem je tudi opozoril, da je v smislu avstrijske pravne države odločitev sodišča „preprosta in enostavno izvršljiva, vse ostalo pa je neupoštevanje ustavnega sodišča in avstrijskega ustavnega prava". Na Dunaju se je tretje zasedanje konference konsenza, ki jo je kancler Schuessel sklical za soglasno uresničitev razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezični topografiji, končalo brez rezultata. Schuessel je predlagal postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v 148 krajih ter podporo na področjih kulture, izobraževanja in zagotovitev radijskega sporeda v okviru sodelovanja z avstrijsko državno televizijo ORF. Taka ,,rešitev v paketu" pa bi bila po kanclerjevem predlogu povezana s skupno izjavo, da je 7. člen Avstrijske državne pogodbe (ADP) na področju topografije v celoti izpolnjen. Predstavnika slovenske manjšine, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Bernard Sadovnik in predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm sta kanclerjev predlog zavrnila kot nesprejemljivega, ker z njim razsodba ustavnega sodišča o topografiji ne bi bila izpolnjena. PRELJUBI PRAZNIK! Nad. s 1. str. še mnogo. Ne nazadnje je to odvisno tudi od naše generacije. Menim, da ni nikogar, ki je kol otrok drsal šolske klopi v Slomškovem domu in nato sodeloval v mladinskih organizacijah, ki bi mogel očitati, da mu je vzdušje Doma in šole, na kakršenkoli način, škodovalo v poznejšem življenju. Prej obratno. Dejstvo, da večina nekdanjih učencev, danes že poročenih, pošilja svoje male v Slomškovo šolo; da nekdanje učenke danes poučujejo v tej šoli in da predstavljajo večino učiteljic, samo po sebi govori Domu v prid. Žal je vse preveč rojakov, ki ne morejo preseči magične miselnosti, misleč, da se vse življenje v Domu odvija samodejno, nekako samo od sebe, kot nekak perpe-tuum mobile; ne čutijo pri tem lastne odgovornosti in nimajo zavesti po potrebi sodelovanja. Večina pa vendarle imamo zavest, da'je vzdušje Doma pozitivno, da smo mi, naši otroci in vnuki, v njem na varnem, kar v trenutnem položaju v Argentini ni malo, in da nam prijateljsko vzdušje Doma pomaga vzdrževati življenski optimizem, za kar v že omenjenem položaju ni kaj dosti razlogov. Protestni shod kmetov Člani kmetijskega odbora pri NSi Trebnje 5. septembra 2002 je bil organiziran protestni shod kmetov. Njegov namen je opozoriti javnost in vlado na težke razmere, ki vladajo v kmetijstvu. Člani Nove Slovenije podpiramo shod, ker menimo da toliko kmetij kot je opustilo kmetovanje v zadnjih letih, ni opustilo kmetovanje še v nobenem političnem režimu. Po podatkih organizatorjev zadnja leta preneha kmetovati letno 2500 kmetij. Izgovarjanje na Evropsko zvezo in tržni red je le opravičevanje nesposobnosti kmetijskega ministra in njegovega resorja pri pogajanjih z vlado in EZ. Strinjamo se z zahtevami Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Zadružne zveze Slovenije in jih podpiramo. Zahtevamo pa, da začno omenjene institucije opravljati svoje poslanstvo. Prav organizatorji shoda so zadnja leta krojili kmetijsko politiko v Sloveniji, kar naenkrat pa so ugotovili, da tako več ne gre. Kmetijska svetovalna služba se oddaljuje od stroke in se ukvarja s stvarmi, kdt so npr. organiziranje zbornice, protestnega shoda ali pa obvezen pregled in podpisovanje obrazcev za subvencije, pri čemer pa za vse odgovarja le kmet. Zahtevamo, da delajo za dobrobit vseh članov zbornice. To pa pomeni, da stroka pripravi nadomestne programe za kmetije, ki bodo še naprej kmetovale ali opuščale kmetovanje. Razmišljanje, da se bodo le na račun malih kmetov povečevale velike kmetije, je kaj žalostno, ker gre pri tem za neurejeno lastništvo, razdrobljenost in oddaljenost parcel, plačevanje visokih naje-mnin, plačevanje obveznih dajatev zaposlenih kmetov na osnovi velikosti kmetije. Da pa ne govorimo o predolgi birokratski poti pri urejanju lastništva, zamenjavi ali nakupu parcel. Uredba o dopolnilnih dejavnostih je za večino tabu. Na našem območju praktično ni dopolnilnih dejavnosti, ker si vsi od zadruge do stroke predstavljajo, da je kmet lahko le 'črnec', ki proizvaja surovino, da bi pa on lahko pekel kruh ali potico, izdeloval sir, skuto, jabolčni sok, izdeloval salame, klal živino in prodajal sveže meso na kmetiji, prodajal sam mleko mlekarnam ali strankam, tega pa ne. Pa Nad. na 6. str. Politika Da ne bo kdo mislil, da je korupcija argentinska iznajdba in da lahko politika zaide na kriva pota samo v današnjih dneh, objavljamo sonet, ki ga je pod gornjim naslovom spisal slovenski pisatelj Josip Stritar (1836-1923): Hinavstvo, zavijanje, lumparija, prekanjenost lisičja, zvitost kače, politika se zde nam vse zvijače; klin s.klinom, z lumpom lump naj se pobija! Krivi naj se pravica in zavija; poštenost, plemenitost so igrače! Obrekovanje, laž, če ni drugače -dovoljena je vsaka grdobija! Slabo ne more dobrega roditi, noč z dnevom, laž z resnico se ne druži; 'kaj moglo bi iz take zveze priti? Pred mašo mašnik ne brazda po luži; poštenemu je rodoljubu biti! Svet bodi sam, kdor sve'ti stvari služi! Uboga Argentina. Ne najde miru ne ravnotežja. Ko se valovi pomirijo na enem koncu, se dvigne vihar na drugem. In svet se vrti naprej. Nesrečen dan. Petek 13. je v Argentini znan kot nesrečen dan; podobno kot torek 13. Septemberski je bil za vlado res povod preplaha in skrbi. Ena od zveznih sodnih zbornic je ta dan namreč odločila, da je pesi-fikacija dolarskih vlog v bankah „nelegitimna". Kaj to pomeni? Da kdor je v banko vložil dolarje, mora nazaj prejeti dolarje. Stvar je logična in ima svoj prav. A za banke bi to pomenilo polom. Z isto logiko pa je tudi res, da če pesifikacija ne velja za vloge, ne more veljati za dolgove. Torej vsi tisti, ki so se zadolžili v dolarjih (in jim je vlada dolgove prav tako pesificirala), bi morali vrniti dolg v dolarjih. To bi pa pomenilo polom za vrsto državljanov, ki so se v sladkem času 1=1 zadolžili, sedaj pa (1=3,7) prejemajo plače v pesih in nikakor ne bi mogli plačati dolgov v dolarjih. Na robu kaosa? Ta sodni odlok je padel kot strela z jasnega, kajti v državi in v gospodarstvu se je pričelo počasi jasniti. Nekaj znakov reaktivacije lahko zaznamo, centralna banka strogo nadzira izvoz in prodajo deviz in ji je uspelo celo nekoliko povečati devizni fond. Dolar je miroval in z Mednarodnim denarnim skladom (FMI) se je pogajalo o kratkoročnem dogovoru. Sedaj so iz Fonda že odpovedali obisk delegacije in vsa zunanja fronta se je zapletla. Razsodba sicer še ni dokončna. Vlada je vložila priziv na Vrhovno sodišče. A zgodbo že poznamo. Vsi zadnji odloki tega organa so proti vladnim interesom, kot način pritiska, naj vendar že ustavijo v parlamentu ustavno sodbo proti članom sodišča. Še druga 13. Sodna zbornica za socialno skrbstvo pa je tudi prejšnji teden odločila, da mora vlada državnim uslužbencem in upokojencem takoj plačati tistih 13%, ki jih je še Cava llo odtrgal, in da mora tudi povrniti vse odtrgane dohodke. Vlada je pohitela in z dekretom odločila, da bo pričela plačevati celotne plače in pokojnine s 1. januarjem 2003, dolg za odtrgano pa bo plačala z boni. Gotovo se bo kdo pritožil na sodišču proti temu koraku in bo iz zbornice stvar znova skočila na Vrhovno sodišče. Pa bomo tam, kjer ni muh. Eni in drugi. Ta zadeva sojenja članov vrhovnega sodišča se je tudi-že sprevrgla v pravo komedijo. Spomnimo se, kako je predsednik Duhalde napovedal, da jih bo vse odstavil. Ko se je postopek zapletel (tudi ni jasno, zakaj se je zapletel, če so skoraj vsi mnenja, da postopanje sodišča ni bilo pravilno), se je pričelo nate-zavanje na eno in drugo stran. Sodniki zahtevajo, naj se sodbo formalno ukine, vlada pritiska na parlament, poslanci pa gledajo stran. Če upoštevamo, da vlada peronizem (Justicialis-tična stranka) je položaj nerazumljiv. Vlada naj bi imela lastno večino v obeh zbornicah. Poleg tega, bi bil zelo enostaven dogovor s provincijskimi in drugimi manjšimi strankami. Vendar ker levica (radikali, ARI) bojkotirajo zasedanja o tej snovi, se postopek ne premakne ne naprej, ne nazaj. Zakaj izostajajo tudi peroni-stični poslanci? Le ker ne soglašajo z odpravo postopka, ali je dejansko spodkopavanje Duhaldejeve vlade? Za menemiste bi bilo tako zadržanje upravičeno, a izostajajo drugi. To je trenutno največja težava vlade, ker vse visi na nitki odločitev vrhovnega sodišča. Volilni spopadi. To pot ne gre za tekmovanje med strankami, marveč za nov nesporazum med vlado in strankami po eni strani ter sodno oblastjo po drugi. Vse se je začelo, ko je v ponedeljek 9. septembra volilna sodna zbornica protestirala, češ da ji vlada ne pošilja potrebnih fondov za povečano delovanje v predvolilnem času. Naslednji dan so sodniki od vlade zahtevali hitrih ukrepov, da se počistijo članski seznami posameznih strank. Svetovali so, naj se ti seznami objavijo po internetu in naj vlada odredi, da vsak, ki s „včlanjenjem" ne soglaša, z posebnim zastonjskim pismom sporoči svoj sklep na volilno sodišče. Vlada si je umila roke in dejala, da morajo o tem odločiti stranke. Te pa vztrajajo, da ni časa, da tega postopka ni mogoče izvesti do 15. decembra. Nato je menemis-tična poslanka Alicia Pierini vložila sodni postopek proti objavi na internetu, češ da je včlanjenje privatna zadeva, ki se ne sme javno objavljati. Sodnica Servini de Cubria je soglašala in prepovedala objavo. In sedaj smo tam, kjer smo bili. Znova je zmagala strankarska birokracija. Katera vest? Izgleda, da so v vladi že obupali nad predsedniško kandidaturo kordobskcga guvernerja (Manuel de la Sola). Njihovo zanimanje sedaj privlači Rodriguez Saa. To je razvidno iz sestanka med predsednikom in voditelji buenosai-reškega peronizma, kjer so sklenili, da naj glede kandidatov obvlada „svoboda vesti". Medtem pa je v provinci Santiago del Estero katastrofalno zmagal peronizem (70%), ki ga na krajevni ravni vodi stari kaudižo Carlos juarez. Marsikateri predeli notranjosti se kar ne morejo otresti neke vrste graščinskega" sistema, ki jekleno drži družbo v rokah. Kaj je ostalo od vzklika ,,Naj izginejo vsi!"? SLOVENCI V ARGENTINI ZLATI /UBILE/ ROŽMANO PRAZNIK LJUBEZNI, ZVESTOBE, PONOSA! Ko človek izpolni 50 let, ga včasih vprašajo, če je srečal Abrahama. Rozmanova šola ga je že srečala. Tudi njej veljajo besede, ki jih je Angel Gospodov iz nebes zaklical Abrahamu: ,,Ker si to storil in nisi odrekel svojega edinega sina, te bom obilno blagoslovil in silno pomnožil tvoj zarod kakor zvezde na nebu in kakor pesek na morskem obrežju." Bog je obilno blagoslovil 50 let darovanja in šolski zarod se je silno pomnožil. Zlati jubilej obstoja smo praznovali v soboto 24.avgusta. Osebna vabila za slavje so prejeli bivši učitelji, kateheti, učenci, starši in zastopniki organizirane skupnosti v Argentini, ki so se v lepem številu odzvali. HVALA VEČNEMU BOGU... Je mogočno zadonelo pri zahvalni sv. maši v kapeli Srca Jezusovega. Berili sta brala Saša Hartman Golob in Janez Petkovšek, napovedoval je Janez Filipič. Prelat msgr. Jure Rode je v pridigi poudaril važnost slovenske šole pri oblikovanju srčne kulture v otrocih. Lepo okrašeni oltar je kitilo še lepše petje Slovenskega pevskega zbora pod vodstvom Lučke Marinček Kastelic. Ob koncu sv.maše se je dr. Rode zahvalil sestri Cesarini, ki že 50 let deluje v zavodu in spremlja življenje slovenske šole. Ob izhodu smo prejeli spominske podobice s sliko škofa Rožmana (delo Staneta Snoja). ŽIVO SRCE JE MED NAMI Gostje so se pomaknili v Slovenski dom in napolnili spodnjo dvorano. Pesem Tam kjer teče bistra Zila nas je popeljala na Koroško, zibelko zavetnika šole. „Živo srce je med nami" so mu otroci vzkliknili v poklon. Duhovni pastir nam je po traku živo govoril o krščanski in slovenski ljubezni. POZDRAVI, VOŠČILA, GOVORI Lučka Petkovšek in Viktor Leber sta pozdravila in v verzih napovedovala celotni spored. Veselje so z nami delili zastopniki: Tone Mizerit, predsednik Zedinjene Slovenije; dr. Jure Rode delegat Slovenskega dušnopastirstva v Argentini, Marjana Batagelj v zastopstvu šolske referentke Zedinjene Slovenije Angelce Klanšek, voditeljice in zastopniki Slomškove, Balantičeve, Prešernove, Baragove, Jurčičeve šole ter tečaja ABC in Neda Vesel Dolenc voditeljica Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka. Ponosno smo sprejeli narodni svetinji in zapeli argentinsko in slovensko himno. V imenu Slovenskega doma je pozdravil predsednik Andrej Rezelj in se ganjen poslovil pred odhodom v Slovenijo. Voditeljica šole Nina Pristovnik Dfaz je v pozdravnih besedah razmišljala o pomenu visokega jubileja. Zahvalo staršev je izročila predsednica Odbora staršev Magdalena Belec. Nato so se zvrstila voščila, polna dobrih želja, ki so jih šoli namenili prej imenovani zastopniki. Čestitke ob zlatem jubileju so poslali tudi škof Alojz Uran, pomožni škof odgovoren za Slovence po svetu; Franc Pukšič, predsednik Parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in Sedanja voditeljica P°sy.e,u ,in u;nčka, Bof"ar' Nina Pristovnik Diaz voditeljica slovenske sole v Mcn- dozi. Katica Kovač Dimnik, dolgoletna učiteljica in voditeljica Rožmanove šole, nam je približala in osvetlila podobo škofa Rožmana. Njene globoke in vzpodbudne misli smo brali v 35. št. tega tednika. Bivša učenka Jelka Potočnik Verbič je nanizala spomine na šolska leta in pozvala: „Dragi učitelji, prisluhnite še danes vašemu srcu in poklicu in pomagajte staršem izpolnjevati vzgojno nalogo. Slovenska šola je prva vključitev otroka v slovensko skupnost." VEČNA JE NAŠA BESEDA Zadnji verz Kunčičeve Naša beseda je postal naslov prikaza v poeziji, pesmi in Dolgoletna voditeljica plesu. Prijetno čivkanje je na- šo/e Katica Kovač Dimnik domestilo človeške besede in nas uvedlo v dogajanje na odru. Slovenska beseda je v prispodobah ptice in slovenske rute zablestela v vsem žaru: mehka, uspavajoča, silna, vriskajoča, obarvana v pomladne odtenke. Slovenska pesem je besede spojila v raznovrstne melodije: otožne, domoljubne, razposajene, otroške, zahvalne. Slovenski ples je združil ritem besed in pesmi v poskočno polko. Vsi učenci in učenke so dokazali svojo pevsko nadarjenost. Pazljivo so sledili dirigentki Lučki in brez vsake treme zapeli: Hvalnico pojem Bogu, Kdo te peti je učil?, Slišala sem ptičko pet, Sinička, Ptičja svatba in Zakrivljeno palico v roki (odlično je, zapel pastir Pavel Jerman). Z inštrumenti so spremljale Marta Belec, Zofija Kastelic in Saši Podržaj. Pevke in pevci Slovenskega pevskega zbora so bili kos zahtevnejšim skladbam. Z različnimi niansami so nam podali: Stoji mi polje, Slovenska zemlja in Stoji gartelc zagrajen. Pravi užitek je bil nastop bivših učencev. Marta, Metka, Veronika, Lučka, Jožko in Tonček so nam igrivo posredovali Venček otroških narodnih in dokazali, da „Kar se Janezek nauči, to Janez zna." Tudi poezija je zazvenela in vzletela na odru. Učenci višjih razredov so doživeto recitirali tri Kunčičeve: Naša beseda, Vnuk poje in Ded se poslavlja. Mladci in mladenke (vodi Monika Zupanc Filipič) pa so se poslužili modernega „rap" ritma in pri izvajanju Papeževe pesnitve Besede sestavili veliko srce. Plesne točke so popestrile prikaz. Najprej so zaplesali najmlajši. Prve plesne korake so se naučili z Moniko in se publiki zares prikupili. Prav tako so se izkazali mladi in med polko tudi zavriskali. Posamezne točke je povezovala Metka Kahne. Ponovno je razvila svoje igralske talente in je občuteno podajala besedilo, pela, plesala in skoraj letela odeta v raznobarvne plete. Publika je zavzeto sledila nastopu. Pri gledalcih so se porajali nasmehi, ploskanje, marsikatera solza. Vera Podržaj se je z besedami zahvale spomnila pokojnega režiserja Maksa Borštnika, ki je bil duša igralske dejavnosti. ZBORNIK ROZMANOVE ŠOLE „50 let plodnega življenja/ v Zbornik Rožmanove šole smo strnili. Na šestdesetih straneh zgoščeni so / dogodki, imena, slike, pozdravi in spomini." Predstavili smo zbornik in sliko, ki jo je ob 50-letnici izdelal Andrej Makek. Akademijo smo zaključili s skupno pesmijo Pobratimija (Simon Jenko - D. Jenko). Med petjem smo z rožami obdarili Katico Dimnik in Sašo Golob v priznanje za njuno dolgoletno delo v šoli. SREČANJA Praznovanje se je nadaljevalo ob pogrnjenih mizah. Mladi so prijazno postregli gostom, ki so z znanci in bivšimi sošolci klepetali kot nekoč v šolskih klopeh. Nazdravili smo Rožmanovi šoli in ugasnili svečke, kot se za vsak rojstni dan spodobi. V gornji dvorani je bila bogata razstava slik in predvajanje filmov, ki sta pričala o razgibanem življenju. Kdor je želel, je lahko podpisal pergament ali spominski zvezek. Nad. na 4. str. 32. MLADINSKI DAN NA PRISTAVI Oder je začarani svet, ki na poseben način vpliva na ljudi. Širokogrudno odpira srca in vabi k fantaziji. Luči osvetljijo igralca in okrog njega se spusti neopazna mreža, ki ga varuje pred realnostjo, pred vsakdanjimi skrbmi. Na odru duša prepusti, da se telo kameleonsko spreminja. Lahko postaneš kralj, preprost kmet, strasen ljubimec, samotni popotnik, vila ali trgovec. „Tisoč življenj v enem življenju". Pristavski mladini je gledališče zelo pri srcu. Odločili so se, da v nedeljo I. septembra, praznujejo svoj 32. Mladinski dan na odru. Predstavili so igro, burko v treh dejanjih, „Ubogi samci". Kaj je burka? Adrijan Gaser je razlozil, da je to dramsko delo s šaljivo, komično vsebino. Igra se vrti okoli Jožeta Murnika (Kristjan Vivod) in Jaka Zajca (Danijel Kocmur), dva premožna gospoda, ponosna na svoj samski stan. Toda svet se jima postavi na glavo, ko pride na obisk Kozlarjev Mihec (Marko Petek) z novico, da se je uvedla nova postava, ki zahteva, da morajo vsi neoženjeni moški do petdesetega leta, ki nimajo premoženja, v vojsko, premožni pa morajo plačati davek. To pomeni, da bosta skopušiia Joža in Jaka morala odšteti kar precej tisočakov! Ta zakon je bila Mihčeva zvijača, kajti za hrbtom je imel drugačne načrte. Zmenjen je bil s Smrekarjem (Aleks Zarnik), da poišče za njegovi hčeri, Mico (Ingrid Kopač) in Jero (Andrejka Zupanc), dva ženina. Če mu načrt uspe, dobi sledeče plačilo: med in še dvesto dinarjev. Smrekarjev najmlajši sin Janko (Pavel Klemenčič) pa mu*obljubi še drugih dvesto, kajti on se želi oženiti z Ivanko (Saši Golob) in to je dosegljivo samo po Mickini in Jerini ženitvi. Joža in Jaka, vsa obupana, premišljujeta, kaj naj storita. Denar je denar in oba se strinjata, da čeprav je ženitev zanju ,,kriz, kamor skočiš, obsediš", je pa edina možna rešitev. Toda katero naj bi vzela? Dolgo časa premišljujeta, a nobena jima ni po godu, najmanj pa njuni gospodinji, Katra (Nevenka Jelenc) in Špela (Nevenka Pavlovčič). Prišla sta do zaključka, da je najbolje, če prepustita vso zadevo Mihcu. • Mihec jima svetuje, naj pošljeta snubitno pismo Micki in Jeri, kar.seveda storita. Napotita se Sodčku (Pavel Grohar) v gostilno, kjer bi se sklenila „ženitvanjska kupčija". Toda tu se vsa stvar zavozlja, Micka in Jerica nista postavni dekleti in končno ugotovita, da ju je Mihec povlekel za nos. V gostilni se tudi ustavita dva častnika (Martin Pavlovčič in Ivan Klemenčič), ki potrdita ženinoma, da ta postava ni veljavna. A ker sta Joža in Mihec dala besedo, se dani besedi ne izogneta in prostovoljno stopita v zakon. Mihcu je zvijača uspela, ponosno sam sebe kliče „oče vseh samcev" in ponuja svojo pomoč vsem tistim, ki bi radi zapustili samski stan! Igralci so veselo odigrali, publika pa se je glasno smejala in zabavala. Za vse to so Pristavčani bili hvaležni: Mihu Gaserju za režijo, Andreju Golobu za sceno, Aleksu Nad. na 4. str. NAŠA SKUPNOS V četrtek, 5. septembra je imela Zveza slovenskih mater in žena svoj redni sestanek. Vodila ga je predsednica Pavlina Dobovšek. Od sobote, 7. do 8. septembra, je bila v Bariločah duhovna obnova, od 10. do 1 I. septembra pa v Mendozi. Obe je vodil salezijanec dr. Alojzij Snoj. V soboto, 7. septembra je bil 36. dan Zveze slovenskih mater in žena. Po sv. maši, ki jo je daroval delegat prelat dr. Jure Rode za pokojno odbornico Zveze Marto Jeločnik, je bil v dvorani Gregorija Rožmana koncert Ženskega pevskega zbora s Pristave pod vodstvom dirigentke Anke Savelli Gaser. Spremno besedo je imela Miriam Jereb Batagelj. Na kitaro je spremljala Saši Jelenc Vodnik. Prireditev je imela geslo „lz naših src do vašega srca". V nedeljo, 8. septembra je bil v Našem domu v San Justo Mladinski dan. V torek, 10. septembra je bila v Slovenski hiši seja društva Zedinjena Slovenija, ki jo je vodil dipl. novinar Tone Mizerit. Od petka, 13. septembra, do nedelje, 15. so bile v „Domu duhovnih vaj Marfa Auxiliadora" duhovne vaje za žene, katere je vodil dr. Alojzij Snoj, dekan teološke fakultete univerze v Ljubljani. V nedeljo, 15. septembra sta bili v Slomškovem domu v Ramos Mejiji 41. obletnica doma in 32. Mladinski dan z geslom „Preljubi praznik, prišel si, kak' se te veselim!" (misel A.M. Slomška). Slavnostni govornik je bil arh. Jure Vombergar. Po lepem kulturnem programu je bila prosta zabava. D-ova za tisk. ref. ZS BRALI SMO Kandidatura za predsednika Solidarnost z ljubljanskim nadškofom ...Neverjeten je upad podpore volilcev Francetu Arharju, prehitela ga je v tem okviru celo Barbara Brezigar. , Organizirana kampanja medijev, češ da je bil svetovalec pri prodaji Krekove banke tujcem in da ima preveliko plačo v Vzajemni, je očividno bila uspešna. Oba „delikta" sta pesek v oči, nista vredna besede. Čudno, da ni Arhar znal to odločno odbiti, se boji ali je tak značaj!? Tako Kučan kot Drnovšek sta si prisvojila za manj od 10% realne vrednosti protokolarne obje- kte, predsedniško im premiersko vilo, vredne 10 letnih Arharjevih plač! Oba si zaračunata dnevnice od $ 1.000 (jih sploh ne rabita, ker jih prenočijo veleposlaniki, o.p.), samo z dnevnicami, ker potujeta pogosto, „zaslužita" več kot Arharjeva plača. Oba sta zapletena v nešteto afer, Kučan z Elanom, Šuštarjem, ki je v Švici denar vlagal pod geslom Milan Kučani In nič, ljudje jih imajo neverjetno radi. Narobe svet! ... (Dr. Peter Urbanc, Tiskovna poročila, 8.9.02) Ameriški in kanadski Slovenci so v nedeljo, 1. septembra 2002, na romanju v Frank, Ohio, sprejeli izjavo solidarnosti s slovenskim metropolitom in ljubljanskem nadškofom dr. Francem Rodetom. Izjavo, ki jo je poleg organizatorja romanja Viktorja Tominca podpisalo nad sto udeležencev, med njimi več zastopnikov raznih slovenskih organizacij in ustanov, so posredovali vodstvu slovenske Cerkve in več slovenskim listom. Sledi besedilo izjave: Spoštovani gospod nadškof in metropolit dr. Franc Rode! Ko smo se ameriški in kanadski Slovenci spet zbrali na vsakoletnem romanju pri Žalostni Materi Božji v Franku, Ohio, Vam sporočamo, da ob grobih, krivičnih napadih na Cerkev in Vas osebno globoko čutimo z Vami. Obžalujemo, da nekatera občila namesto napadov in sramotenj ne objavljajo Vaših nespremenjenih in neokrnjenih izjav, skupaj z dostojnimi komentarji za in proti, kot je v navadi v resničnih demokracijah in pravnih državah. Ko v solidarnosti z vernimi Slovenci doma, v zamejstvu in izseljenstvu molimo za Vas, za slovensko Cerkev in za lepšo bodočnost slovenskega naroda, Vam skupaj z najboljšimi željami pošiljamo svoje iskrene pozdrave. Viktor Tominec in nad sto podpisnikov. Praznik ljubezni... Nad. s 3. str. A VSAK JE DAL NEKAJ... Vsak je prispeval nekaj, da je slavje res lepo poteklo. Poleg že omenjenih naj navedemo še: Učiteljski zbor: dr.Jure Rode, Nina Pristovnik Diaz, Lučka Petkovšek, Marta Jerman, Regina Leber, Marjeta Žagar, Vera Podržaj, Lučka Kastelic, Olga Kociman, Viktor Leber in Tone Podržaj; Odbor staršev, Odbor Slovenskega doma, Slovenski pevski zbor, scena: Tonči Paulič, sodelavci: Toni Kastelic, Tone Podržaj, Janez Filipič, Tomaž Filipič, Jože Skale; luči in zvok: Pavel Verbič in Jereb/Malovrh; zamisel in režija: Vera Breznikar Podržaj; oblikovanje programa: Regina Truden Leber; razstava slik: Regina in Viktor Leber; Portret škofa Rožmana: Ivan Bukovec; sodelovanje pri sv. maši: Marta Jenko Škulj; izdelava spominčkov: Lučka Kastelic in še vrsta tihih sodelavcev. Slovesno smo praznovali zlati jubilej. Boga smo prosili, naj nam še naprej naklanja duha odpovedi, močno vero in zaupanje Vanj, da bomo mogli na vzgojnem polju starši, učitelji in učencijizpolnjevati Njegovo voljo, kot je nekdaj storil oče izraelovega ljudstva. VB Zagreb in Ljubljana ^balkanizirata" medsebojne odnose Potek meje v Piranskem zalivu razdvaja Hrvaško in Slovenijo, spor med sosedama pa še dodatno zaostruje nesporazum glede zamrznjenih hrvaških bančnih računov v Ljubljanski banki, piše 12. septembra dunajski dnevnik Die Presse pod naslovom Zagreb in Ljubljana »balkanizirata" medsebojne odnose. Časnik s tem v zvezi navaja besede hrvaškega premiera Ivice Račana: »Absurdno je, da Slovenija in Hrvaška balkanizirata medsebojne odnose prav v času, ko v Jugovzhodni Evropi takšni problemi postopno izginjajo," Račanovo srečanje s slovenskim premierom Janezom Drnovškom pa označuje kot presenetljivo. Da bi ublažil poletno mini-vojno med ribiči v Piranskem zalivu, je Račan ta teden v Zagrebu sprejel slovenskega kolega Drnovška. Kar je neki slovenski časnik opisal kot »prekinitev ognja", je pravzaprav le začasna rešitev. Kajti seznam konfliktov je dolg: poleg spora med ribiči so na njem med drugim tudi zamrznjeni hrvaški bančni računi v Ljubljanski banki. Medtem ko Slovenija na podlagi sporazuma, ki so ga parafirali junija 2001, podpisali pa nikoli, vztraja, da ji pripada 80 % zaliva, se Hrvaška zavzema za sredinsko črto. Hrvaška meni, da je omenjeni sporazum pravno neučinkovit, in želi spor rešiti pred mednarodnim razsodiščem. Slovenija pa tega ne želi in si prizadeva za bilateralni dogovor, spomni časnik. Za še večji zalogaj velja zamrznjeno hrvaško bančno premoženje v Sloveniji. Ljubljanski diplomati sicer poudarjajo, da ta konflikt ni predmet pristopnih pogajanj v Evropsko zvezo. Slovenski komentatorji pa menijo drugače, po njihovem mnenju lahko Zagreb pritiska na svojo majhno sosedo prav med njenimi prizadevanji za vstop v EZ. Bruselj namreč noče uvažati nobenih konfliktov, še piše Die Presse. O sporu med Slovenijo in Hrvaško glede poteka meje na morju isti dan poroča tudi nemški FAZ. Ta izpostavlja, da sta Račan in Drnovšek v Zagrebu dosegla začasen trimesečni dogovor, ki naj bi preprečil nadaljnje incidente v Piranskem zalivu. Ribiči sicer z dogovorom niso zadovoljni, vprašanje sporne meje na morju pa še vedno ni rešeno. Mladinski... Nad. s 4. str. Šucu za luči, Marku Čopu za zvok, Cvetki Češarek in Heleni Dolinšek za šepetanje, Tiskarni Vilko za program, Metki Magister ter Poloni Havelki za kosilo. Predno se je zastor zaprl, so oddali pokale zmagovalcem tega dne: stopile so na oder odbojkašinje iz San Justa in sanjuški nogometaši. Franci Cukjati je čestital mladini iri povabil pred publiko gosta iz Slovenije Slavka Snoja, ki je mladini v spodbudo dejal: »Bodi vesel, delaj dobro in pusti vrabčke čivkati!". Večer se je potegnil v klepet ob dobri družbi in postrežbi, marsikdo pa se je se zavrtel ob zvokih prijetne glasbe. KA PISMO IZ Dragi! V ponedeljek pozno ponoči sva se vrnila z morja, bila je zelo naporna vožnja dolga malo več kot 500 km, ob slabem deževnem vremenu, kolonah na cesti in počasni vožnji. Potrebovala sva skoraj 12 ur, da sva prispela domov. Tu je všteto čakanje na trajekt, enkrat počivanje s hitrim kosilom. Bila sva kar precej utrujena in sva ves torek počivala. Danes na Veliki Šmaren pa sem si vzel čas, da Ti napišem nekaj vrstic o vsem, kar se je dogajalo in kar sva videla. Imela sva lepo vreme, toplo morje in zelo lep penzion. Bivala sva na otoku Braču - južna Dalmacija v zasebnem penzionu, (priporočil nama ga je brat Franek, ki je bil tam v začetku julija), lastnik je sin Slovenke iz Žabnice pri Kranju, ki odlično govori, poleg neštetih jezikov tudi slovensko. To je majhen penzion za 20 gostov in z odprto restavracijo tudi za druge goste. Odlično kuhajo in midva sva se najedla morskih rib. Imela sva poln penzion z zajtrkom in večerjo. Vsak dan sva imela za večerjo, ker sva to želela, ribje jedi različnih vrst. Tega ne bom opisoval, ker nisi ljubitelj rib. Kraj Pucišca, kjer sva bivala, je bolj znan po braškem kamnu in njegovih oblikovalcih. Tam je tudi znana klesarska šola. Ves kraj je pozidan iz tega kamna, z neverjetnimi izdelki in okrasi. Stebri raznih vrst (jonski, kretski itd) niso nobena posebnost. Hiše imajo čudovita stopnišča z lepo obdelanimi stebrički, mestne svetilke so iz tega kamna. Res nekaj neverjetnega. Sam otok Brač je znan po tem, da ima nešteto kamnolomov in da se številni ljudje ukvarjajo s kamnoseštvom. Vse se izdeluje ročno. Le plošče se režejo. Že stole- SLOVENIJE tja traja tradicija kamnoseštva in mnogo stavb v Dalmaciji in Hrvaški je iz tega kamna. Zanimivo je tudi to, da je tudi del Bele hiše v Washingtonu iz tega kamna. Znani kipar Meštrovič je delal samo iz tega kamna. Ogledala sva si tudi nekaj cerkva na Braču, ki so v celoti izdelane iz tega kamna. Fantastična je cerkev v Selcah, majhnem kraju z ogromno cerkvijo. Bila je obnovljena pred leti in pred njo stoji iz braškega kamna izklesan kip Janeza Pavla II v naravni ve-• li kosti. Prevozila sva ves otok po dolgem in počez, si ogledala vse kraje in zalive. Otok je poraščen in na njem raste mnogo rastlinja. Midva sva nabrala kar precej žajbla, (salvia ali kako se mu reče v strokovnih krogih). Je rastlina drobnih srebrnih lističev, ki se pripravlja posušen za čaj, predvsem pri raznih obolenjih dihal. Ima zelo močan vonj in veliko olja, tako da so roke lepljive, ko ga nabiraš. Želo veliko je tudi oljk in olje je tam izredno kvalitetno, pa seveda tudi za naše razmere drago. Liter stane 15 dolarjev. Res pa je, da ga porabiš bistveno manj, kot druga olja, saj je zelo mastno, pa seveda tudi zdravo. Znano je, da ljudje iz Sredozemlja ne obolevajo za arteriosklerozo in nimajo v krvi negativnega holesterola. Pa tudi življenjska doba je daljša. Toliko o najinem dopustu in kraju bivanja. Rad pa bi Ti opisal še najino vožnjo iz Kranja do Splita. Midva sva se odločila za celinsko pot, ki pelje iz Kranja, preko Metlike do Karlovca, mimo Plitvičkih jezer, Knina in Sinja do Splita, od tod pa s trajektom na otok Brač. Od Karlovca do Sinja je področje, ki je bilo v času vojne na Hrvaškem vir vsega zla in zelo prizadeto. Tu so bili naseljeni Hrvati in Srbi. Srbi so bili skoraj v večini. Leta 1991 so Srbi v Kninu razglasili svojo državo in vse to področje skoraj do Sinja je bilo pod njihovim nadzorom, seveda s polno podporo tam bivajoče jugoslovanske armade. Nekatere vasi so bile srbske, nekaj hrvaških, le redke mešane, kvečjemu večji kraji ali mesta. Leta 1991 so Srbi pobili in pregnali iz tega področja vse Hrvate, njihove hiše uničili, prav tako pa vse katoliške cerkve. Leta 1995 so Hrvati z ofenzivo,, oluja" (nevihta), zasedli vsa od Srbov okupirana območja, Srbi so zbežali (preko 200.000), nekaj so jih pobili, le redki stari ljudje so ostali. Njihove hiše so uničili in sicer tako, da so zaprli vsa okna, postavili v hišo plinsko bombo in sprožili eksplozijo. Zato pri teh hišah ni videti sledi dima, samo strehe ni. Cerkve - pravoslavne -pa so ostale. Midva sva del tega, kar je še ostalo po sedmih letih, videla. Začne se že pri Karlovcu, ki je bil dokaj porušen zaradi topovskega obstreljevanja. Večjih ruševin ni, vidne so pa sledi na fasadah hiš. Takoj izven Karlovca pa se že kažejo obnovljene hiše in porušene hiše. Porušene so prav gotovo last Srbov. Tako se nadaljuje in stopnjuje v dolžini cca 270 km. Videla sva'nešteto porušenih hiš, cele vasi n. pr. Jošani, kjer ni žive duše. Ogromna polja pa so zanemarjena in se zaraščajo. Nihče jih ne obdeluje. Videla sva vas, uničeno, kjer ni več niti napisa, katera vas je to bila. Te vasi sploh ni več. Le redko kje vidiš kakšnega starega človeka (verjetno Srba), ki je ostal. Hrvaške vasi pa so delno že obnovljene n. pr. Kijevo, ki je bilo prvo prizorišče srbskega masakra nad hrvaškim prebivalstvom. Nešteto raznih in- dustrijskih objektov je porušenih ali zapuščenih. Ne delajo več in ljudje nimajo dela. Vse to se vidi s ceste, po kateri se odvija glavni turistični tok iz Evrope v Dalmacijo. Kaj je šele tam, kjer oko ne seže, v vaseh, ki so v notranjščini. Kakšno je moralo biti stanje leta 1995, če je še sedaj pretresljivo. Grozljivo je videli posledice te vojne. Ob tem se nehote spomnimo, kako lepo se je končalo vse skupaj za Slovenijo in kaj vse bi nas lahko doletelo. Midva sva imela namen nekaj teh stvari poslikati, ko se bova vračala in Ti jih poslati. Ko sva se peljala dol, naju je vse to presenetilo in nisva fotografirala. Nazaj grede pa je bilo tako slabo vreme, da žal nisva mogla narediti niti enega posnetka. Zanimivo pa je, kako različni sta si Slovenija in Hrvaška. Od Karlovca do Metlike je približno enaka pokrajina. Povsod je lahno gričevje, polja in trte. Na hrvaški strani so neurejene hiše, veliko neometanih, okolica je zanemarjena, sami kraji tudi, hiše nimajo rož in večinoma so hiše stare. Novih hiš ni. Takoj ko prečkaš mejo na Kolpi, se pojavi drug svet. Čeprav je bilo oblačno, se Ti zdi, da sije sonce. Vse je urejeno, hiše so lepe, nove, polne cvetja, cestišča so urejena, napisi kot novi, bencinske črpalke velike in moderne. Vse je počiščeno, ni nesnage. Tako šele vidiš, v kakšni državi živiš. Midva sva več potovala v Avstrijo in nisva opazila skoraj nobene razlike. Tu pri južnih sosedih pa jo v tem predelu opaziš. Skušal sem Ti opisati tisto, kar sva videla in doživela na tem najinem počitniškem potovanju. Bilo je kar dolgo, saj sva prevozila za naše razmere, kar veliko: 1.500 km. Lep pozdrav! NOVICE IZ SLOVENIJA MO ESLOVENIA, POLEC DRŽAVNIH IN CERKVENIH ŠE EKOPRAZNIKI Na ekološki tržnici na Pogačarjavem trgu v Ljubljani je potekal prvi ljubljanski ekopraznik. Z njim, na katerem so si obiskovalci lahko ogledali in kupili pridelke okrog 40 ekoloških in biodinamičnih kmetij iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, je bila obeležena tudi tretja obletnica delovanja ekološke tržnice. - Združenje ekoloških kmetov osrednje Slovenije in Urad vlade RS za informiranje pa sta organizirala Dan odprtih vrat na slovenskih ekoloških in biodinamičnih kmetijah, na katerem je sodelovalo 36 kmetij po vsej Sloveniji. Dan odprtih vrat je namreč namenjen predvsem seznanjanju slovenske javnosti z ekološkim kmetijstvom - kaj to sploh pomeni in j