Okrajno tekmovanje traktoristov V nedeljo doldne ob 8. uri je bilo na 2 hetara veliki arondi-rani parceli kmetijskega posestva Zabnica, 200 metrov pod železniškim podvozom ob cesti Kranj—Ljubljana, okrajno tekmovanje traktor isto v. Sodelovalo je 21 traktorjev Fergusonov. V ekipi starejših traktoristov so Pokrovitelj tekmovanja je bil Občinski ljudski odbor Kranj, ki je zmagovalcu med starejšimi traktoristi podelil tudi prvo nagrado. Trem zmagovalcem-mla-dincem pa je podelila nagrado Ljudska tehnika. Skupno je bilo nagrajenih 6 starejših Ln trije mljaši traktoristi. •lASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO 2*0X11., ŠT. 57 - CENA DIN 10.- KRANJ, 24. JULIJA 1959 \ul odpirajo finan. Od priprav na deio Pred dnevi — 22. julija SO st<>pili v veljavo novi stanovanjski zakoni. To je splošni zakon o stanovanjskih skupnostih, zakon o stanovanjskih razmerjih, zakon o Poslovnih stavkah in prostorih, *akon o lastnini na delih stavb l* »e zakon o stanovanjski/J za- f* zakoni pomenijo pomembno Prelomnico stanovanjske politike; Znatno razširjajo sistem družbe-nega upravljanja na tem področ-možnost novim ob-jnansiranja stanovanjske gradnje ob neposredni udeležb', državljanov, ter tako, kar je posebno važno — omogočajo postop-ni odmik od dosedanjega administrativnega urejanja stanovanjskih vprasanj, najemnin itd. , V pripravah za ta pomemben korak je bilo že precej ureieno. "osebna komisija pri OLO Kranj )e v zadnjih mesecih organizirala posvetovanj s predstavniki občinskih organo-0. Eden od prvih, važnih kora-?v .[e bil — z zakonom določiti okoliše, kjer obstojajo pogoji za H5tanovitev stanovanjskih skupno-s.tl- Tako so na primer na seji )eseniskega občinskega odbora Pred dnevi sprejeli odlok o usta-n°vitvi "šestih stanovanjskih skup-' na njihovem območju. Se bolj pa je bila zadnje mese-Ce živahna politična aktivnost v teh pripravah. Po vseh občinah je bilo Vec~ sestankov in posvetovanj Političnih in družbenih organiza-Cll, kjer so pretresali vprašanje "ovib stanovanjskih skupnosti. °nekje so organizirali celo ankete, širše sestanke in skušali najti Predvsem odgovor na vprašanje kakšne servisne dejavnosti stanovalci želijo, oziroma na ka-^rern področju želijo stanovalci, a bi jim stanovanjska skupnost Pomagala. Priprave so, seveda, obširne. Ysaka naglica bi bila lahko samo Vodljiva. Zato je ObO SZDL v Kranju sprejel stališče, dj bodo Predvsem poskrbeli za personalni sestav teh ne v drugih krajih. , Sama uveljavitev omenjenih zasnov na dan 22. julija ne prinaša nekaj bistveno novega. Toda *!lbov0 postopno uresničevanje v zjyljenju bo zelo važno. Zato tu-1 ob prvem stvarnem delu, po olikih pripravah ne gre hiteti, Marveč iskati Povsod vsebino stvari in jo prilagoievati pogo-,em in potrebam samega prebivalstva, katerim v korist in zaščito s° bili ti zakoni tudi sprejeti. K. M. novih organov. Podob-s^tematične priprave so tudi Svečana prpslava Dneva vstaje marveč gradimo tudi nove družbene odoose Ob 18-letnici vstaje slovenskega naroda - Množično zborovanje na Jamniku - Številne proslave po drugih krajih V sredo je slovenski na rod praznoval svoj pomemben zgodovinski dogodek — začetek upora proti tiranom in okupatorjem 22. julija 1941. Lepo vreme Je omogočilo ljudem, da so množično prisostvovali tem prireditvam, pohodom im manifestacijam ter tako dokazali svojo pripadnost svobodi, napredku in socializmu ter hkrati enotnost v obrambi vseh dosežkov naše revolucije. V tsm smislu so bile letošnje proslave tudi opomin in svarilo vsem, ki bi skušali ogrožati našo svobodo. MNOŽIČNO ZBOROVANJE Tomo Brejc, sekretar GO ZB Slo-NA JAMNIKU venije Marjan Bertoncelj, predsed- nik Okrajnega odbora ZB Kranj Ivan Bertoncelj in drugi. Stane Prezelj-Janko je tovarišu Ziherlu predal raport številnih pa- Zmagovalci tekmovanja z venci ob traktorjih Iz Radovljice, Preddvora, Golnika, Lancovega in drugih krajev so krenili številni avtobusi, tovornjaki ... Iz Kranja proti Besnici in naprej proti Nemiljaim se je dvi-galh oblak prahu za tolikimi vozili. Potem je kreniila navzgor proti Jamniku dolga pisana kolona. Po senčnih jasah je odmevala partizanska pesem, posamezni streli pa so pohodu vtisnili obeležje partizanske prireditve. Hkrati se je tudi v drugi dolini, v Kropi že zbrala dolga vrsta vozil. Tjakaj so prihajali kolektivi in organizacije in nato odšli peš proti Jamniku. Mala, toda čista in lepa vasica Jamnik, je oživela. Borci, ki so poznali Jamnik in še posebno ljudi v tej partizanski vasici, so pripovedovali, kako je bilo takrat, pred 18 leti, ko so Nemci s toliko premočjo prišli iz Krope, kako je tulila živina v gorečih hlevih in kako po domačini neomajno podpirali partizane. Njihova pripovedovanja so poslušali mladi strelci, taborniki, gasilci, brigadirji iz delovne brigade . . . Prva svečanost je bila pri spomeniku 'narodnega heroja Lojzeta Kebeta. Podpredsednik Ob odbora ZB Vinko Kepec je govori o njegovem liku in herojstvu. Salve iz številnih pušk so počastile njegov spomin in ob grobu je ostala vrsta vencev dn šopkov, posameznikov, organizacij in društev. Kmalu zatem pe je kakih 5 tisoč udeležencev zbralo ob cesti tik nad vasjo. V imenu Občinskega komiteja ZK Kranj je odprl zborovanje Martin Košir. Pozdravil je udeležence in goste, med katerimi je bil tudi zvezni poslanec Boris Ziherl, bivši član Vojnorevolucio-narnega komiteja za Gorenjsko letošnje proslave vstaje, kot je na koncu svojega govora dejal tovariš Ziherl, spomin vsem žrtvam in manifest cilja pripravljenosti za nove napore in zmage v delu za boljšo bodočnost. »Zdaj zaori pesem o svobodi . . .« Kulturni program je bil zbran, toda kratek. Potem so zaživela plesišča. Ob številnih pultih so se gostje hladili s pivom,' po pokoše-nem travniku so sedeli in jedli okusen golaž — tako kot nekoč — ob izrednih izjemah. Srečanje borcev je bilo prisrčno, v nekaterih primerih, ganljivo! O dogodkih borbe so spraševali mladi brigadirji, dijaki iz francoske obale in številni udeleženci tega množičnega zborovanja. K. M. {Nadaljevanje na 2. strani) prva tri mesta zasedli: Franc Strahan, Edi Lepušek in Ivan Kohek, vsi s kmetijskega posestva Hrastje. Četrti je bil Janko Kranc, peti pa Alojz Holc, oba s kmetijskega posestva Poljče. V ekipi mladih traktoristov pa so zmagali Anton Gračncr (kme- Okraj.no tekmovanje traktoristov je imelo namen poudariti važnost kmetijske mehanizacije pri nas, ki se je je na socialističnih posestvih že kar močno uveljavila, manj pa v kmetijskih zadrugah. Prav tako kot kmetijska posestva, bi morale tudi tijsko posestvo Poljče) m Andrej kmetijftke zadruge pokazati več FreLih ter Marjan Frelih (oba - kmetijskega posestva Zabnica). Tekmovanje je lepo uspelo, kljub temu, da je deževalo. — Traktoristi so tekmovali v spret-nostni vožnji in oranju. Tudi pri mladincih, ki traktorjev še ne vozijo dolgo, je bilo opaziti zanimanja za izpopolnjevanje strojnega parka. Brez moderne mehanizacije v kmetijstvu namreč ne bomo mogli doseči tistih ciljev in opraviti tistih nalog, ki jih je postavil plenum glavnega odbora SZDL Jugoslavije in po- precejšnjo veščino in obvladanje svetovanje odbora SZDL Slove-stroja in dela z njim. nije. T. Pred IX. Gorenjskim sejmom SEJEM \\ m RAZSTAVA Hekarden primet na Ljubelii Položili so venec na grob narodnega heroja Lojzeta Kebeta ... trol, ki so se v dolgi vrsti vzravnale na cesti. Zetam je govoril tovariš Ziherl. NIKDAR VEČ — OPOMIN IN SVARILO Tovariš Bori^s Ziherl je na začetku omenil Jamnik, kot svetal lik naše borbe, kjer so domačini skupno z oboroženimi enotami NOV do konca vojne neomajno vztrajali v boju, da&iravno na pogoriščih svojih lastnih domov. Toda danes, hkrati, ko se mi spominjamo in proslavljamo našo zmago, našo svobodo, se v soseščini vidijo razne parade volksdeut-scherjev, SS-ovcev itd. Prav zato morajo biti naša zborovanja hkrati tudi opomin in »varilo tistim, ki pozabljajo na nedavno zgodovino, morajo biti naš enoten glas, da se nikdar več ne sme zgoditi tisto, kar se je zgodilo 1941. leta. Jamnik je mala, skoraj neznana vasica. Toda ni več taka kot je bila nekoč. Danes je vsa nova, lepša, preurejena. Toda tako je danes nova in preurejena vsa naša domovina. Vsa naša domovina je eno samo gradbišče. Ne zgolj gradbišče novih cest, novih tovarn in naselij, marveč tudi gradbišče novih družbenih odnosov. To po uspehi boja in dela KPJ, ki vodi naše narode, katere štiridesetletnico slavimo prav letos. Ob vsakoletnih proslavah naše vstaje beležimo nove in nove uspehe, uspehe tako na ekonomskom kot na družbenem področju. Zato naj bi bile tudi Se teden dni in Kranj bo spet za nekaj dni spremenil isvojo podobo — postal bo pravo mravljišče. Pred dnevi smo razgovarjali z direktorjem Gorenjskega sejma, Metodom Rotorjem. Govorili smo predvsem o dveh vprašanjih, ki izhajata iiz lanskoletne kritike: 1. Čeprav je imel sejem že lani poudarek, da je turistično-potrošniški sejem in me razstava, te oblike ni dosegel; 2. tokrat bo sejem rep sejem in ne razstava, zato se pojavlja vprašanje, kakšne so perspektive sejma v takšni obliki? Metod. Rotar je na ti dve vprašanji takole odgovoril: »Turistični del sejma bo letos obsegal dvakrat večji prostor kot lani. Razstavljalci ne bodo zastopali le Gorenjsko, temveč vso Slovenijo in Srbijo. To ustreza 'perspektivi sejma — prikazoval naj bi naš alpski in kontinentalni turizem. Obmorski turizem za nas ni zanimiv, ker gravitira na Zadar, kjer že tako ali tako prirejajo tovrstne razstave. Za razliko od lani bo letos omogočena tudi maloprodaja predmetov, potrebnih za turizem, Tn turističnih uslug. Vsakdo bo lahko na sejmu sklenil pogodbo za jesensko ali zimsko letovanje. To bodo omogočili predstavniki Putnika, SAP turist-biroja din Gostinskih zbornic. Poleg tega bo na letošnjem sejmu tudi veleprodaja turističnih predmetov in uslug. 5. avgusta bo začela z delom prva turistična borza v Jugoslaviji. Tu bo združenih 30 jugoslovanskih podjetij, ki »prodajajo turizem« in predstavniki tujih dežel. Turizem torej ne bo več le turizem v sliki, razstava je drugotnega značaja, primaren je posel. S tem pa se pojavi novo vprašanje — za zimski turizem je čas sejma primeren, letni turizem pa povsem odpade. Sejem bi moral biti v mar- cu, aprilu ali vsaj v maju, kar pa ne more biti zaradi prostorov. Za potrošniški del sejma je letos med proizvajalci precej večje zanimanje kot prejšnja leta. Podjetja si močno prizadevajo, da bi potrošniku pokazala, kakšna mora biti trgovina. Namen sejma je, da bi omogočil potrošniku vsaj enkrat na leto najširšo izbiro blaga — od šivanke do avtomobila — ki bi ga lahko kupil po dostopnm cenah. Le-te bodo znatno nižje od cen v trgovinah. Toda spet se pojavlja vprašanje, ali je za sejem v takšni obliki primeren čas? Vsekakor ne. Delavec in uslužbenec imata izdatke za letne dopuste, kmet pa še ni prodal svojega pridelka.« Dvakrat je tovariš Rotar poudaril, da je Gorenjski sejem v novi obliki v neprimernem času in to zato, ker druge dni v letu Kranj nima primernih praznih prostorov. »Ugotavljamo,« je nadaljeval svoje pripovedovanje, »da je zaradi prostorov in časa izhod samo v tem, da se Gorenjski sejem osamosvoji in gradi svoje lastne prostore.« Zamisel je dokaj smela, prav gotovo pa bi jo lahko vsestransko utemeljili. Trgovske, industrijske in turistične tradicije Kranja po velike, Gorenjski sejem pa je postal že tudi tradicionalen, zato bi ga bilo nesmiselno opustiti. Z druge strani pa že vrsto let ugotavljamo, da Kranj nima primernih prostorov za razne dejavnosti niti v letnem, še manj pa v zimskem času. Pri tem mislimo na športne, kulturne in druge prireditve, ki bi lahko imele zavetišče v prostorih bodočega Gorenjskega sejma, kot so to primeri v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Leskovcu in drugod. In še več. Znano je, da so sejem- ske ustanove dobičkanosne in nikjer ni zapisano, da bi tudi Gorenjski sejem v Kranju ne mogel postati pomemben investitor, kot so to primeri v drugih mestih. V koliko je ta zamisel uistvarljiva in potrebna, počakajmo na IX. gorenjski sejem in njegov uspeh. Naš razgovor je Metod Rotar zaključil takole: »Želeti bi bilo, da bi bili v Kranju v dnevih sejma Kranjčani sejemsko razpoloženi. — Trgovina, obrtniki in družbene organizacije naj bi v tem času popestrile svojo dejavnost, in ne kot je bil doslej primer, da so odhajali na dopuste. V prihodnje naj bi tudi Turističen teden v Kranju sovpadal z Gorenjskim sejmom. Sejem naj na bo le sejem zaradi sejma, temveč naj bo to prireditev, ki bo omogočila Kranju in še posebej vsej Gorenjski, še večjo vsestransko afirmacijo širom po domovini in tudi v tujih deželah.« B. Fajon Predsednik na Brdu Čeprav me moremo trditi, da je letna turistična sezona že do-vrhunec, dosedanja statistika kaže, da bo letošnje leto re-k^dno. o tem smo se prepričali tudi v carinarnici na Ljubelju, bedeli smo, da prihaja čez Ljubelj dnevno povprečno okoli 150 tu-^ turistov, največ iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Damske, Fran-Švedske in tudi iz drugih dežel. Letošnji promet je skoraj tretjino večji, kot je bil lani ali pa prejšnja leta. Zanimalo nas je tut,i; zato smo v carinarnici vprašali; če je letos kaj primerov vtl-j^apljamja nedovoljenega blaga. Odgovorili so nam, da primerov, kakršni so bili v tem pogledu pred leti in morda tudi še lani, letos Več. So sem pa tja majhni primeri, katerih pa skoraj ne bi mogli kovati, da gre za nedovoljeno trgovino. Kaže torej, da je turizem tfts postal le turizem in nič več trgovina. Najprej kadrovske priprave Na posvetovanju, ki je bilo pred dnevi pri občinskem odboru ZSDL v Kranju, so govorili o pripravah za ustanovitev novih stanovanjskih skupnost«. Menili so, da je potrebna pred formiranjem stanovanjskih skupnosti vsestranska dobra priprava. Zato bodo, kot je bilo rečeno, zbori volivcev oziroma volitve teh organov verjetno šele septembra. Do takrat pa nameravajo pripraviti zlasti predloge o tem, koga naj M kandidirali v te organe. Od kadrovske zasedbe ozi- roma od ljudi, ki bodo začeli orati ledino tem pomembnim družbenim organom, je precej odvisno, če bodo nove stanovanjske skupnosti ubrale pravo pot v smislu zakona, oziroma v smislu potreb samih prebivalcev na določenem področju. Zato ne kaže teh organov na hitro postavljati, marveč temeljito pripraviti razna vprašanja in še posebno predloge o državljanih, kii bi jim zaupali to novo, važno družbeno nalogo. Na posvetovanju so imenovali sedem stanovanjski skupnosti, ki bi prišle v poštev na področju kranjske občine. To je Zlato polje, Huje-Planina, Stražišče, Gorenja Sava, Rupa oziroma Vodovodni stolp, Center Kranja in Golnik. Za Struževo je bilo mišljenje, da nima pogojev kot jih predvideva zakon, medtem ko naj bi za Prim-skovo, kjer se tudi čutijo glasovi za to, še razpravljala sama terenska organizacija SZDL. -1. c. Kranj, 23. julija — V torek je predsednik Tito nenadoma prišel znova na Brdo. Na Dan vstaje — 22. julija, je obiskal Gamsov raj nad Bašljem. V njegovem spremstvu je bil tudi tovariš Ivan Maček in drugi. Prav tako se je predsednik republike Josip Broz-Tito s svojo soprogo Jo-vanko ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva v torek zvečer udeležil sprejema, ki ga je priredil predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinko. Danes dopoldne si je predsednik Tito s svojo soprogo in predsednikom Ljudske skupščine LRS ogledal 3. mednarodno grafično razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani; pred tem pa si je ogledal tudi senatorij Emona v Ljubljani. Popoldne pa se je s tovarišema Ivanom Mačkom, Mihom Marinkom in drugimi ustavil v Kranju. Po enournem počitku na vrtu restavracije Park je nadaljeval svojo pot. Med bivanjem v Kranju so ga pionirji iz Pokojninskega zavoda pozdravili s cvetjem, številni Kranjčani pa so ga ob prihodu in odhodu pozdravili z navdušenim ploskanjem. F. 40 2 »GLAS GORENJSKE« KRANJ, 24. JULIJA 1959 r SPOMENIK NA OŽBOLTU V Največja proslava ob Dnevu vstaje v škofjeloški občini je bila pri Kopačevih na Ožboltu. Tam se je zbralo nad 200 preživelih borcev, svojcev padlih žrtev v teh krajih in drugih obiskovalcev. Pri Kopačevi domačiji so odkrili spomenik v spomin štirim borcem rašiške čete, ki po tam padli 31. oktobra 1941. leta, ter v spomin aktivistki, Kopačevi mami, ki so jo belogardisti ubili na pragu lastne hiše leta 1944. Odkritja spomenika se je med drugimi udeležil preživeli prvoborec rašiške čete Cveto Novak, prvoborec Rudi Pajo in bratje Kavčič, zatem podpredsednik OLO Kranj Sveto Kobal, predsednik ObLO Škofja Loka Jože Nastran, podpredsednik Okrajnega odbora ZB Milan Zakelj, predsednik Občinskega odbora ZB Ivo Puhar in drugi. Med mnogimi udeleženci je bila tudi 70-letna Kraličeva mama, ki je izgubila tri sinovo od katerih je eden padel pri Kopačevih. Predsednik osnovne organizacije Puštal, ki je organizirala to prireditev, je kot prvi govornik opipal pomen proslave. Za njim je govoril prvoborec Cveto -Novak o vlogi rašiške čete in pomenu ljudske vstaje sploh. Slovesnost je končala s kulturnim programom. Spomenik na Ožboltu je hkrati tudi novost v spomenikih iNOB sploh. Izdelan je na poseben način, s kovanim železom, ki predstavlja zanimivo umetniško delo. Po načrtih domačina, arhitekta Toneta Mlakarja, je spomenik izdelala tovarna Plamen v Kropi. P. S. iz naših krajev ODKRITJE SPOMENIKA NA PODLJUBELJU (Nadaljevanje s 1. strani) Okoli 300 Tržičanov in domačinov se je 22. julija dopoldne zbralo na Podljubelju, kjer so prisostvovali slovesnemu odkritju spominskega kamna v spomin na pred- Občina Kamnik praznuje V spomin na slavne dni oboroženega odpora proti okupatorju praznuje občina Kamnik v ponedeljek, 27. julija svoj občinski praznik z vrsto prireditev. Začele so se že 19. julija z gasilskim športnim tekmovanjem ob veliki udeležbi okoliških gasilskih društev. Na Dan vstaje je bilo dopoldne na strelišču pod Skalco lovsko strelsko tekmovanje za pokal Lovske zveze Slovenije, popoldne pa ocenjevalna vožnja Avto-moto društva Kamnik na cesti do Črnivca ter med-družinsko strelsko tekmovanje za pokal SZDL. Dne 25. julija bo po svečani seji ObLO otvoritev razstave o razvoju in delu KPJ v bivšem kamniškem okraju. Naslednja dva dni bodo šahovska in športna tekmovanja. Kam-ničtni se bodo udeležili osrednje proslave skupno s prebivalstvom ostalih krajev bivšega kamni- turo. Na spominskem kamnu je zapisano: »Tu čez je vodila ena glavnih skritih steza po kateri je naša partija ilegalno pošiljala svoje člane, prejemala literaturo in vzdrževala zvezo z mednarodnim delavskim in komunističnim gibanjem.« Predsednik občinskega odbora za proslavo 40-letnice KPJ, Ivan Štucin, je otvoril svečanost, nato pa je Andrej Stegnar, član revizijske komisije CK ZK Slovenije, govoril zbranim o pomenu ilegalne steze, po kateri je nekdaj tudi sam prenašal literaturo. Tovariš Andrej Stegnar je tudi odkril spomenik in ga izročil v varstvo mladini Tržiča. Na proslavi je sodelovala tudi tržiškf godba na pihala. Spominski kamen stoji ob zgodovinski stezi nad startom tradicionalnih ljubeljskih avto-moto dirk. B. F. DVA NOVA PRAPORA NA BLEDU Prebivalci občine Bled so 22. julija zaključili občinski praznik. V okviru tega praznovanja je bilo več kulturnih prireditev. V teh dnevih so odkrili tudi 4 spominske plošče: na Jelovici, na Jaršah in na Tolstem vrhu. Osrednja proslava je bila v torek na Bledu. Na Bled so prišle tri partizanske patrulje, in sicer iz Spominski kamen na Podljubelju vojno ilegalno pot preko meje, po kateri so člani KPJ in napredni škega okraja v Oklem pri Ihanu, delavci prenašali napredno litera- Ob laključku sezone v Čufarjcrem gledališču na Jesenicah 96 predstav z 8 premierami Merilo splošnega dela gledališča je občinstvo, merilo, ki morda ne velja za sleherno uprizoritev, -velja pa prav gotovo za celotno sezono. In občinstvo v amaterskem gledališču »Tone Cufar« na Jesenicah je v minuli sezoni številčno naraslo v primerjavi z zadnjimi leti ter se približalo številki 25.000. To povečanje je še bolj razveseljivo ob dejstvu, da je Cufarjevo gledališče v minuli sezoni uprizorilo znatno več predstav na samih Jesenicah, kar tudi v primerjavi z zadnjimi sezonami, dviga povprečni obisk na 256 gledalcev na predstavo. Gostovanja na drugih odrih so sicer zmerom uspela, vendar zaradi majhnih dvoran znatno vplivajo na znižanje povprečnega obiska. Cufarjevo gledališče je v minuli sezoni gostovalo na 16 različnih odrih v občini in na področju bivšega radovljiškega okraja, in sicer s 34 predstavami. 62 predstav je uprizorilo v svoji hiši, torej skupno 96 predstav z 8 premierami. Prav gotovo so to lepe številke za amaterski gledališki ansambel, ki poleg svojega red-enga dela tako požrtvovalno razdaja svoje veselje do odrskega ustvarjanja vedno številnejši in hvaležni publiki. Naj omenimo samo primer strojnega ključavničarja Lada Nikolavčiča, ki ima v minuli sezoni 79 nastopov na odru, kar je že blizu poklicni normi. Zanimiva je ugotovitev, da jeseniško občinstvo raje obiskuje resna in zahtevnejša dela, kot pa komedije. Zato v minuli sezoni po obisku prednjači Zupančičeva »Veronika Deseniška«, ki je z 11 uprizoritvami dosegla takšen uspeh pri publiki, kot ga pomnimo le iz prvih let po osvoboditvi. Tudi zahtevna psihološka drama A. Huxleya » Gio-condin smehljaj« je pri občinstvu izredno uspela, da o »Dnevniku Ane Frank-« sploh ne govorimo. Morda te ugotovitve v takem obsegu ne veljajo edinole za Potrč-Gocinov: »Zločin« z 9 uprizoritvami in še to le na rovaš posebne dramske gradnje, ki ga občinstvo ni vajeno. Uspe h pri občinstvu je doživela tudi komedija «Naši ljubi otroci« s 17 uprizoritvami, manj zanimanja pa je pokazalo občinstvo za »Človek z Marsa« z 11 uprizoritvami, sicer uspela komedija »Postržek« s 7 predstavami pa se bo še ponavljala jeseni v predsezoni. Seveda pa tako po obisku kakor po številu predstav prednjači mladinska igra »Gra-šek« z 20 uprizoritvami. To dejstvo dokazuje, da je eno samo gledališko delo v sezoni za mladino odločno premalo, saj je tudi najmlajša publika v gledališču vedno številnejša. Zato sta uprava Cufarjevega gledališča in Občinski komite LMS sklenila, da jaseni osnujeta v okviru Cufarjevega gledališča mladinski oder z lastnim repertoarjem. S tem se bo število uprizoritev za mladino povečalo, obenem pa se bo tudi vzgajal nov in mlad igralski kader, saj je pomladitev sedanjega igralskega ansambla potrebna. Tako je amatersko Cufarjevo gledališče uspešno zaključilo tudi svojo štirinajsto sezono in opravičilo v polni meri zaupanje svoje publike in socialistične r K. KAM V NEDELJO? RADOVLJICA Ob 9. uri bo na kegljišču KK »Prešeren« Radovljica pokalna tekma med KK Ljubelj, Tržič in KK »Prešeren«, Radovljica. Ob 10. uri promenadni koncert pred hotelom Grajski dvor. Igra godlba na pihala DPD »Svoboda« Le)sce. Nogometne tekme ob 13.30, ob 15. in 17. uri. V prvi tekmi se bodo srečali mladinci, nato stari in v zadnji prvo moštvo; v vseh srečanjih nastopajo enajstorice z Jesenic in domačini. ZABNICA Gasilsko društvo Zabnica priredi ob 15. uri vrtno veselico na vrtu pri '»Kozincu« v Zabni-Ci, kjer bo igral Senčurski kvintet. KRIŽE Veliko vrtno veselico z razvitjem prapora priredi ob 14. uri Planinsko društvo Križe; »Dobri znanci« in humorista Marjan in Matevž. DUPLJE Velikih dogodkov iz NOB se bodo prebivalci območja Du-pelj, Nakla in Podbrezij spomnili na svečanosti, ki bo 26. junija ob 8.30 z odkritjem spominske plošče na Cegelnici. Ob 11. uri pa bo spominska svečanost pred ploščo padlih pred šolo v Dupljah. Sodelovali bodo domači pevski zbori in godba na pihala DPD »Svoboda« iz Oranja. Ob 15. uri pa bo na senčnem Rakovčevem vrtu v Sp. Dupljah velika zabava s plesom, na kateri bo igral kvintet bratov Avsenikov s solistoma Danico Filipič in Francem Korenom. BLED Ob 20. uri bo na blejskem gradu Komedija iz Zagreba uprizorila igro Branka Cosiča »Doživljaji Nikoletine Bursača«. SKOFJA LOKA Ob 15. uri bodo avto-moto dirke, nakar bosta sledili razdelitev nagrad in veselica AMZ. J Te dni po svetu # V ponedeljek je v imenu zahodnih delegacij ameriški državni sekretar Herter predlagal, naj se ženevska konferenca v sedanji sestavi ne razpusti, temveč naj se nadaljuje. Od časa do časa naj se sestaja in proučuje nemško vprašanje v celoti. Konferenco naj bi nadaljevali ob sodelovanju predstavnikov obeh Nemčij, ki naj bi se jo udeležili kot svetovalci. Ta predlog je protiteza sovjetskemu predlogu o ustanovitvi vsenemškega komiteja, ki bi ga sestavljali predstavniki nemške demokratične republike in federalne republike Nemčije. Zahodne sile torej predlagajo, da se konfernca štirih velikih držav s sodelovanjem predstavnikov Vzhodne in Zahodne Nemčije ne bi končala, ampak le začasno prekinila. Od časa do časa pa naj bi se sestajali ministri in njihovi pomočniki in razpravljali o nemškem vprašanju kot celoti. Predstavniki dveh nemških držav ne bi vodili neposrednih medsebojnih političnih razgovorov, ampak bi sodelovali v svojstvu svetnikov s predstavniki štirih velikih držav. % Sovjetski ministrski predsednik Hruščev je odložil napovedani obisk na Švedskem, Norveškem, Finskem in Danskem. £ V sredo je v Jugoslavijo prispela belgijska kraljica Elizabeta, ki bo ostala na obisku v naši deželi do 1. avgusta. % Jugoslovanska misija dobre volje je v torek prispela v Ca-racas v Venezuelo, kjer bo ostala do ponedeljka. Vodi jo član Zveznega izvršnega sveta Vladimir Popović. družbe, ki mu omogoča z moralno in finančno pomočjo ustvarjati nove kulturne dobrine na železarskih Jesenicah. Igralski kolektiv Cufarjevega gledališča, pojačanega s člani dramskih družin občine, čaka za zaključek sezone še težka in odgovorna preizkušnja. V počastitev 90-letnice Železarne Jesenice in 1. avgusta — občinskega praznika Jesenic, bodo na hokejskem igrišču uprizorili tragedijo Lev-stik-Krefta: »Tugomer«. Uprizoritev zahtevnega dela na prostem ne bo samo počastitev pomembnih zgodovinskih obletnic, temveč tudi kulturno-polilična manifestacija delavske kulture. — Upajmo, da bo kolektiv Cufarjevega gledališča, ki nosi glavni delež pri uprizoritvi, tudi to pot dokazal ne samo svojo igralsko sposobnost, temveč tudi veliko kulturno-politično zavest pri ustvarjanju umetniških dobrin iz delovnega človeka za delovno ljudstvo. B. C. NA JESENICAH Dan vstaje so Jeseničani proslavili s tem, da so odkrili dve spominski plošči padlim prvoborcem na Lipanskem vrhu in na Jezerci. Odkritja se je udeležilo okoli 300 ljudi z Jesenic, Gorij in Bleda. Ob odkritju spominske plošče na Lipanskem vrhu je govoril Vinko Repe, ki je bil takrat udeleženec te borbe. Na Jezerci je govoril Janez Zvan, pevci pa so zapeli nekaj pesmi. Na povratku so se udeleženci zadržali še ob spomeniku 79 padlih borcev Prešernove brigade na Goreljku, kjer so položili venec. Udeleženec borbe Janez Ambrožič je opisal takratni dogodek. V jeklarni jeseniške Železarne so Dan vstaje počastili z razvitjem sindikalnega prapora. Sodelovala je tudi jeseniška godba. -k Gorij, iz Ribnega in iz Bohinjske Bele. Med potjo so obiskale nekatere zgodovinske kraje iz NOB in se poklonile padlemu narodnemu heroju Borisu Zvanu in Jaku Bernardu. Razen velikega števila domačinov in turistov je patrulje pričakal tudi komandant garnizije v Bohinjski Beli polkovnik Svigelj in narodni heroj Tonček Dežman. Ob tej priliki je govoril pred- sednik OO ZB tovariš Ivan Bertoncelj. Predsednik ObLO Bled je nato razvil prapor domačega Odreda predvojaške vzgoje. Pavle Talar pa je razvil prapor tamkajšnje strelske družine. Na prapor strelcev so pripeli odlikovanje — bronasto medaljo Strelske zveze Slovenije ■— za dobro, večletno delo te organizacije. Praznovanje so zaključili s kulturnimi in športnimi prireditvami. -an FANTJE, KI SLUŽIJO VOJAŠKI ROK, ČESTITAJO Iskrene čestitke in najlepše želje ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva, pošiljamo vsemu slovenskemu delovnemu ljudstvu, obenem pa še prav lep pozdrav vsem domačim, prijateljem ter znancem vojaki Jože Vidic, Tone Knific, Vlado Uršič iz Kranja, Jože Meglic, Franc Slatnar iz Tržiča ter Tomislav Polka z Jesenic. Vsi Vojna pošta 6565/5 Banja Luka. RAZSTAVA GRAFIK IN RISB S SOCIALNO TEMATIKO V Mestnem muzeju v Kranju je te dni odprta razstava grafik in risb s socialno tematiko. Svoja dela iz let od 1918 do 1941 razstavlja preko-20 slovenskih likovnikov. Med njimi omenimo predvsem Franceta Miheliča, Maksima Sedeja (»Predmestje« in »Bog v Trbovljah«), Nikolaja Pirnata, Bo-židara Jakca, Toneta Kralja in Hinka Smrekarja. Razstavo prireja Jakopičev paviljon v Ljubljani v počastitev 40-letnice KPJ in bo odprta do 27. julija. Zadnje vetti SUDANSKA GOSPODARSKA DELEGACIJA NA BLEDU V sredo zvečer je na Bled prispela 8-članska sudanska gospodarska delegacija. Včeraj dopoldne pa so si sudanski gostje ogledali Litostroj v Ljubljani in usnjarno v Šmartnem pri Litiji. BELGIJSKA KRALJICA ELIZABETA V ZAGREBU Belgijska kraljica Elizabeta, ki je v sredo prišla na obisk v Jugoslavijo, si je včeraj dopoldne v Zagrebu ogledala Center za zaščito matere in otroka in nato novi del Zagreba, obiskala pa je tudi Galerijo primitivnih umetnosti. Kraljica Elizabeta bo ostala na obisku v Jugoslaviji do 1. avgusta. HRUSCEV SE JE VRNIL V MOSKVO Sovjetska časopisna agencija TASS poroča, da se je sovjetska vladna in partijska delegacija pod vodstvom ministrskega predsednika Hruščeva včeraj vrnila iz Varšave v Moskvo. Pred šestim filmskim festivalom v Pulju V soboto se bo pod pokroviteljstvom predsednika Tita začel Sesti festival jugtfslcvan-skega filma v Pulju. festivalno mesto in njegova lepa Arena sta pripravljena, da sprejmeta štiriinštirideset domačih filmov — 15 med njimi je celovečernih, z njimi vred pa gledalce, goste, 66 domačih in 16 tujih novinarjev, ki bodo prišli iz Italije, Francije, ZDA, Zapadne Nemčije, Avstrije, Anglija Poljske in od drugod. Poleg novinarjev se bodo festivala udeležili tudi tuji producenti m nekateri filmski igralci: med njimi italijanski producenti Alberto Lat.uada s soprogo, igralko Carlo del Poggio; Dino de Laurentiis s s°Progo, igral-ko Silvano Mangan o in Carlo Ponti s Sophio Loren, direktor beneškega filmskega festivala L. F. Amanti in drugi. Arena bo lahko vsak večer sprejela na svoje sedeže 6400 gledalcev in jih seznanjala z novimi dosežki domače filmske ustvarjalnosti. Med filmi, |f bodo predvajani na festivalu, sta tudi oba slovenska udeleženca festivala, »Dobri stari pianino« (France Kosmač) in »Tri četrtine sonca« (Jože Babic). Potem so še filmi »Osma vrata« (Nikola Tanhofor), »Cam-po Mamula« (Velimir Stojano-vič), »Veter je ponehal ob zori« (Radiš Novakovič), »Sam« (Vladimir Pogačic), »Pet minut raja« (Igor Pretnar) ter »Noči in jutra« (Pjer Mojhrovski). °" sodobni problematiki bo letos spregovorilo pet filmov — »Vrata ostanejo odprta« (Fran-tišek Cap), »Vlak brez voznega reda« (Veljko Bujalič), »Pogon B« (Vojislav Nanovič), »Vila zla« (France Štiglic) in »Razpoka v raju« (Vladimir Pogačic). En film bo zastopal zgodovinske teme — i»Miss Stone« (Zi* ka Mitrovič), eden pa je adaptacija gledališkega dela »Gospa ministrica« (Zorž Skrigin)- V festivalskih dneh bo Pulj zbral filmske delavce k razgovorom o problematiki domačega filma, k razgovorom, ki »e nikoli niso bili pripravljeni ta' ko skrbno kot letos. Tako bo Sesti festival jugoslovanskega filma potekal ne le v znamenju pregleda lanskoletnega dela. temveč v znamenju perspektivi do katerih bodo našemu filmskemu ustvarjanju odprli Pot razgovori o filmu. Poslednje ni le zanimivpst, temveč lu^1 vrednost letošnjega festivala. -č KI LJUDJE IN DOGOD „Podoiavski Nemci" izzivajo Od 15. do 20. tega meseca je bilo avstrijsko mesto Salzburg prizorišče nevsakdanjega zbora. V tem času so se tamkaj zbrali predstavniki tako imenovanih »podonavskih Nemcev« na posebni »kulturni manifestaciji«. Kdo so podonavski Ne/mci in kaj je bil namen njihovega shoda? Na to vprašanje je jasno odgovoril predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve, ko je zbranim novinarjem na ti-skovi konferenci dejal: »Na sedanjem shodu v Salzburgu so se zbrali bivši podonavski Nemci, ki so zaradi vojnih zločinov in sovražne dejavnosti, katere so izvršili kot pripadniki Hitlerjeve vojske in policije, zbežali ali bili z zakonom izgnani iz naše dežele. Ta shod ima izrazito revan-šistični in do Jugoslavije sovražni značaj.« Ce torej vemo za resnično poreklo teh nekdanjih članov zloglasnega »Kulturbunda«, pete kolone in hitlerjanske predstraže v podonavskih deželah, ni nič čudnega, da smo lahko pričakovali, da se bo tudi ta zbor, podobno kot pred nekaj dnevi shod su-detskih Nemcev, sprevrgel v politično demonstracijo proti Jugoslaviji kakor tudi proti Romuniji in Madžarski. Takšno oživljanje dejavnosti nekdanjih hitlerjevih agentov zbuja prav tolikšno zaskrbljenost kakor dejstvo, da odgovorni avstrijski krogi dopuščajo takšne izgrede proti sosednim, prijateljskim državam. In ne samo dopuščajo, marveč tudi sodelujejo na njih. To je seveda v očitnem nasprotju z določbami avstrijske državne pogodbe, s statutom avstrijske nevtralnosti kakor tudi s splošnimi koristmi odnosov Dunaja s sosednimi deželami. S pokroviteljstvom nad takšnimi in podobnimi prireditvami, ki v resnici s »kulturnimi manifestacijami« nimajo nobene zveze, ampak so neposredno naperjene proti dobrim odnosom z našo deželo ter hkrati pomenijo oživljanje nekaterih nevarnih fašističnih teženj, si Avstrija sama nalaga na lastna ramena težko odgovornost. Kajti pribiti je treba, da shod podonavskih Nemcev ni osamljen pojav, in da zato Jugoslavija ne more ostati ravnodušna do takšnih izgredov, ampak jim prisoja najres-nejši pomen. Kako nevarni so takšni pojavi in kako škodljivi za miroljubna in napredna prizadevanja, je govoril tudi predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Krajger na seji Izvršnega sveta v torek. »Dan podonavskih Nemcev« je demonstracija, ki je bila te dni v Salzburgu, ob prisotnosti nekaterih avstrijskih vladnih krogov, dokazuje,« je dejal tov. Boris Krajger, »da ponovno oživljajo sile, ki skušajo zavreti razmah in polet socialističnih, demokratičnih sil v današnjem svetu. Ponovno oživljajo revanšistične sile, ki skušajo pod krinko neke zakonitosti braniti tista fašistična divjaštva, ki so jih predstavniki njihovih vojsk in njihovih oblasti v času naše ljudske revo- lucije izvajali na našem ozernlJ" kakor tudi v drugih deželah Ej" rope in današnjega sveta. pred časom smo ugotavljali. " nastop avstrijskih oblasti Pr°*' dvojezičnemu šolstvu na Kot0' škem pomeni nevaren prirt,er popuščanja tem šovinistični^' reakcionarnim silam v Avstr'J1' Današnje demonstracije po°^' navskih Nemcev dokazujejo, °^ smo pravilno ocenili njihove »*' stope in da nas mora ta akcu ponovno opozoriti na resnost tc' ga oživljanja.« Povsem jasno je, da spri* takšne nevarnosti ne moren1 J ostati ravnodušni, zlasti ob & kušnjah, ki jih imamo s Pr* istimi težnjami in pojavi še nedavne preteklosti. Bilo Pa j tudi prav, če bi se tudi neka*e^ odgovorni krogi v Avstriji mislili nad možnimi posledic*"1 takšnega »širokogrudnega« doP ščanja dejavnosti bivšim n» v stičnim eksponentom, saj je Pr * takšna popustljivost že en »r pripeljala Avstrijo do popoln™ poloma. MARTIN TOMAŽ-*0 Izdaja CP »Gorenjski — Urejuje uredniški odbor — Direktor S. Beznlk — Odgovorni urednik Vojko Novak — Tel. uredništva 475 — Uprava 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-135 — Izhaja ob ponedeljkih in pel' kih — Letna naročnina 600 dinarjev, mesečna 50 din KRANJ, 21. JULIJA 1959 Priprave za jesensko setev pšenice v kooperaciji S seje Občinskega ljudskega odbora Tržič Turizem___ in prehrana Pogoj za uspeh: primerne sorte, Y }f ŽiŠKI ObCiOl pravilna obdelava in upoštevanje strokovnih navodil Letošnja turistična sezona je Pokazala velik dvig obiskov inozemskih turistov. To beležijo zlasti v važnejših turističnih sredi-5C>'^ Tako so do konca maja letos imeli na Bledu za 83 odstotkov več nočitev inozemskih gostov kot lani. V bohinjskih hote-so se nočitve inozemskih gostov skoraj podvojile. Toda v celotni turistični dejavnosti so inozemski gostje le manj-■'> dasi donosni del. Večina turiz-ma slotii na domačih gostih. Teh P" letos ni toliko kot nekatera Prejšnja leta. Res je, da se tudi te dni, sredi glavne sezone zme-ra) najdejo proste sobe v Radov-W*» da niso zasedene vse turistične zmogljivosti v gornjesavski dolini, na jezerskem in drugih cističnih krajih. Vzroki za manjše zanimanje domačih gostov za naše kraje je "yez dvoma v propagandi, morda v letošnjem nestalnem vremenu nd. Prav tako pa je gotovo, da je del vzroka iskati v cenah. V zad-nlih letih se je stanje sob dokaj ^boljšalo. Ob pomoči občinskih °rganov in turističnih društev se >e dokaj razširila zmogljivost ho-tctov na privatne sobe. Gosti lm*jo na izbiro več sob po loka-Cll'-> opremi in tudi po ceni. Toda taka izbira še ni možna v pre-bjani. Gosti, predvsem domači, 'scejo cenejših načinov letovanja. 7'^o so se zadnja leta pojavili r':j-«i problemi električnih kuhalnikov po sobah, kuhanje po pridnih hišah itd. Kaže se namreč potreba, da bi tri stanovanjske skupnosti V torek dopoldne je bilo na Okrajnem ljudskem odboru Kranj posvetovanje predstavnikov občinskih ljudskih odborov o pripravah za jesensko setev v kooperaciji, o ukrepih za zagotovitev krmne baze z ozirom na plan proizvodnje mleka in mesa, o investicijski politiki v kmetijstvu in o kadrih. V kranjskem okraju krijemo sami le 31,1 % lastne potrošnje pšenice. Letno potrošimo v okraju pšenice okoli 194.085 sto- Ker žetev v okraju še ni končana, še ni točnih podatkov o V ponedeljek je v Tržiču za- lahko ustanovijo stanovanjske sedal Občinski ljudski odbor. Na skupnosti. Določili so tri območ-dnevnem redu skupne seje obeh ja: 1. Peti kvart in ves severni zborov je bila razrešitev dose- del občine Tržič; 2. mesto Tržič danjega in imenovanje tnovega in severozahodni del občine! 3. tajnika ObLO Tržič, imenovanje zgornja in spodnja Bistrica, Pre-. šefa odseka za notranje zadeve ska, Pristava, Podvasca in južni leto okoli 22 «/o površin, pomeni, QbLO, imenovanje direktorja del občine, da s kvahtetmmi sortami lahko Mosanskega podjetja Tržič, izvo- litev poravnalnega sveta, imenovanje upravnega odbora finanč- Na področju kranjskega okraja je okoli 2000 ha globoke zemlje, ki je primerna za setev vi-sokodonosnih italijanskih pšenic. Ce upoštevamo, da proizvajalci posejejo s pšenico na zasejemo 440 ha površin. Na donosih intenzivnih italijanskih ostalih srednje globokih in pe in avstrijskih pšenic, pričakuje- §cenih zemljah pa bomo name tov, sami pa jo na površini jo pa takele donose: Hellkom 30 sto domačih izrojenih pšenic ™c)!"rr3,™Tr SSZ 2,800 ha pridelamo približno do 40 stotov na hektar, Sanpa- morali sejati pol intenzivne in ™* n 'IZ ILvn,^ S store 25 do 38 stotov, Elija 25 do ekstenzivne pšenice iz semenske r 40 stotov, Verna 20 do 35 stotov. proizvodnje z najboljšimi last- Občinski ljudski odbor Tržič je že pred poldrugim letom spre- j m_--v, . jel odlok o upravi, uporabi in no samostojnega zavoda Trziski , . . . ' „. ____, vzdrževanju javnega vodovoda. 51.020 stotov (povprečni pridelek na hektar je 17 stotov). Vzrok tako nizki proizvodnji so naše domače sorte pšenice, ki dajejo precej slab hektarski donos, medtem ko nove intenzivne sorte pšenice dajejo ob pravilni agrotehniki od 30 do 70 meterskih stotov pridelka na hektar. To pomeni, da bi iz last V primeri s tem bo hektarski nostmi, ki bodo ob pravilni ob- JJJ donos domačih sort povprečno delavi in gnojenju dale povpre nje o predlogu upravneg, bora kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš o določi- Izdal je tudi že odlok o določitvi pristojbin za priključitev stavb na vodovodno omrežje. Ti sredstev za individualno PredPis! Pa s° že ^reli & de- 16 stotov, kar je skoraj 90 % č posevkov poleglo. Še nekaj besed o pomanklji-vosti letošnje pogodbene proizvodnje. Glavna napaka je bila v tem, da ni bila uporabljena čen pridelek 25 stotov na hektar. Kmetje se še vedno držijo starih sort in starega načina pridelovanja pšenice. Ce bomo pu- stanovanjsko gradnjo. Na loče- loma niso več v skladu s predpisi zakona o splošnem upravnem nih sejah obeh zborov pa je bila J Tudi tarife ristojbin razprava m sklepanje o predlogu v priklju5itev stavb na javni odloka o pogojih za oddajanje vod^vodJin larife vodarine niso ne proizvodnje, če bi sejali te optimalna agrotehnika. 70% po- v skladu s potrebami. Upravni organ ja zato Svetu pšenice, lahko pokrili skoraj 50% lastne letne potrošnje. Da bi to dosegli, je bilo v kranjskem okraju jeseni leta 1958 posejanih 257 ha z visoko-donosnimi .pšenicami, od tega 211 ha v pogodbeni proizvodnji. Posejane so bile le sorte — italijanske in avstrijske — ki so sevkov je bilo na neuležani zemlji, zato jih je spomladanska zmrzal precej poškodovala. Povprečno so posejali na hektar 191 kg semena, kar je premalo, da bi dosegli primerno gostoto posevkov. Tudi dognojevanje posevkov z dušičnimi gnojili so v redu izvedli le na 30 % posev- za naše razmere najprimernejše kov. Strokovnih navodil se niso (Elija —- 45 ha, Hellkorn — 61 ha, v celoti držale ne zadruge, ne oampastore — 70 ha, Autonomija posestva in ne zadružniki. Povr- ća večja izbira tudi v prehrani, vajanja jesenske akcij streha da bi mogli gostje najti tudi cenejše hrano, kot jo nudijo ■ ta na, Verna — 38 ha), uojektivne težave v času 1*.-e so pre- tu/: d .? , m0g , 8°5t]e "j- ' Prečile, da bi vso to pšenico po sejali z optimalno agrotehniko z.da) restavracije. V nekaterih kra l'b so že pristopili k takim rešitvi- Na Bledu, v Kranjski gori, °°''inju in tudi v Radovljici so £ organizirali primerna gostišča, ie/ nudijo razne enolončnice, °Zlroma domačo, cenejšo hrano gostom in jim tako omogočijo cc-nel"se letovanje v teh krajih. Tega Se poslužujejo zlasti razne mladinske skupine, ekskurzije in podobno. Ti obrati imajo velifzo gostov, privlačijo turiste. Ta primer kaže, da je Kljub temu pa so letošnji do- šine za setev italijanskih pšenic so v nekaterih krajih iskali za vsako ceno, tako da so jo sejali tudi na peščeni zemlji, kar ni v skladu z navodili strokovne službe, čeprav imamo zadosti stanovanj v hišah in posameznih delih stavb, ki so v državljanski stili, da bodo delali po starem lastnini, razprava in sklepanje o in na kvalitetnih zemljah pri- predlogu odločbe o ustanovitvi za komunalne zadeve in v sodelovali sorte, ki ne izkoristijo občinske arbitražne komisije za glasju z upravnim odborom Jav-rodnosti zemlje 100%, ne bo- reševanje zadev po zakonu o nega vodovoda Tržič predložil mo proizvodnje pšenice nikdar stanovanjskih razmerjih, razpra- nov osnutek odloka o upravi, mogli povečati. Zato so se na va in sklepanje o predlogu od- uporabi in vzdrževanju tržiških posvetovanju domenili, da bodo loka o določitvi območij, za ka- vodovodov. Odlok razen uprav-občinski ljudski odbori še le*- tera se lahko ustanovijo stano- nih in tehničnih predpisov vse-tos avgusta z odločbami pred- vanjske skupnosti, razprava in buje tudi določila o pristojbinah pisali kmetovalcem take sorte sklepanje o predlogu odloka o za priključitev stavb na vodo-pšenice in tak način obdelova- uporabi, upravi in vzdrževanju vodna omrežja in tarifo vodari-nja, gnojenja in oskrbovanja, ki vodovodov v tržiški občini itd. ne. Pristojbina za priključitev Na ločenih sejah obeh zborov stavb na vodovodna omrežja je so med drugim sprejeli odlok o nekoliko povišana, čeprav je še določitvi območij, za katera se vedno zelo nizka. bo z ozirom na talne razmere in vremenske pogoje dal največje hektarske donose. A. T. nosi zadovoljivi in precej višji globokih ilovnatih zemljišč, od odnosov domače pšenice. Eden od bistvenih vzrokov, Prav zaradi tega gremo lahko ki je vplival na nižji pridelek, v jesenski setvi na vseh pri- je nepopolno dognojevanje. Za- mernih površinah na setev in- to Je nujno potrebno, da občin- tenzivnih, že preizkušenih sort ski ljudski odbori za jesensko pšenice. setev v kooperaciji predpišejo ————— tudi obvezno gnojenje in do- TURISTICNI TEDEN gnojevanje italijanskih in av- V BESNICI strijskih sort. Za hitrejši napredek našega kmetijstva 100 novih kmetijskih tehnikov Veliko kandidatov v Kranju - nekoliko težje v drugih občinah Pomanjkanje predvsem sred- malo, ostali pa delajo na zadruž- tivno delo v kmetijskih zadru- njega operativnega kmetijskega nih in poslovnih zvezah. Naloge, gah. Republiški načrt predvideva, kadra, ki bi vodil kmetijsko po- ki se v zvezi s kooperacijsko da je treba v dveh letih izšolati speševalno službo v kmetijskih proizvodnjo postavljajo pred na- 1000 kmetijskih tehnikov. Razrez zadrugah in pomagal proizvajal- še kmetijske zadruge, pa zahte- plana določa, da mora Gorenjska V soboto, 18. julija je bila v Zadruge same tudi niso mog- cem s strokovnimi nasveti in s vajo operativni, predvsem sred- v to šolo, ki bo skupna za ljub- Besnici otvoritev turističnega le poseči v sam proces proiz- prepričevanjem organizirati mo- nji kmetijski kader, ki bo po- ljanski in kranjski okraj, dati treba tedna v gasilskem domu. V ne- vodnje zaradi pomanjkanja tež- derno blagovno, na socialističnih magal kmetovalcem s strokov- 120 fantov, ki so že odslužili vo- 'skati rešitve v večji izbiri, da bi deljo so odkrili spominsko plo- ke mehanizacije in strokovnega odnosih temelječo kmetijsko pro- nimi nasveti in jih tudi politično jaški rok in niso stari več kot Udovoljili goste. Zato bodo vzpo- ščo padlim borcem. Zbralo se je kmetijskega kadra. Zato je bila izvodnjo, je že dalja časa na prepričeval. Toda, kje te ljudi 30 let. Na vsako kmetijsko za- redno ob urejevanju sodobnih ho- veliko število vaščanov in prebi- zemlja v glavnem premalo glo- dnevnem redu vseh gospodarskih dobiti? Srednja kmetijska šola v drugo prideta povprečno po dva. telov morda občinski odbori našli valcev iz okoliških vasi. Ker v boko preorana, gnojila (nitrofo- in političnih forumov, ne samo Mariboru ima premajhne kapaci- „ topjcovem _t . . P0} k razširitvi turistične dejavno- Desnici proslavljalo tudi kra- skala) pa niso potrosili z za- v našem okraju, pač pa po vsej tete, da bi lahko zadostila vsem pn^sodniki ' 'očinskih "Ihidskih %tl tudi v organizaciji obratov s jevni praznik, se bodo še ves ta družnimi stroji in so ga zato Sloveniji. Znano je, da imamo potrebam, šolanje pa tudi pre- odbm'ov 0 .|kUn!nih Vt>rišHn'ih Cenejšo, domačo hrano, kar bo teden vrstile razne prireditve. nekateri kmetje potrosili na za vse tiste naloge, ki jih danes dolgo traja (4 leta), da bi na te kmrtjjslva ^ Gorenjskem sotfo- Vsekahor v splošno korist razvoju V okviru turističnega tedna je druge posevke. Sploh je bilo v družba postavlja pred naše kme- ljudi lahko čakali. vorili tud'i p tem kako ikciia za prizma in v korist določenim tu- bila v nedeljo, 19. julija otvori- pretekli akciji za pogodbeno pri- tijstvo, vse premalo kmetijskih Prav zaradi tega bodo z novim zbil.anj(> p,ijav botefcn v krani- ^stičnim področjem, a hkrati tu- tev novega zabavišča ob slapu delavo italijanskih pšenic opa- tehnikov in inženirjev, ki bi de- šolskim letom osnovane dvoletne >s;kem okri.| v kriniski občini J v korist našim delovnim lju- Sumu, ki bo za napredek tu- žiti premalo gospodarske res- lali neposredno v proizvodnji, srednje kmetijske šole s skrče- ^ * piinu c].,tjv lo šolo ern - gostom. rizma v Bosniški dolini velikega noifli pri zadrugah, posestvih Nekaj jih sicer imamo tudi po nim programom, ki bodo vzga- , xM «,lfcinnM, . K. M. pomena. in zadružnikih. kmetijskih zadrugah, vendar zelo jale kmetijske tehnike za opera- KMEČKA „OFCT V BOHINJU imel rad. Ko pa je dopolnil dvajseto leto, se je nekega večera skorajžil. Klicat jo je šel. Vedel je, da ga Mer — najstarejši fant — opazuje, če mu bo Lenka prižgala cigareto. Kako nepopisno toplo mu je nilo pri srcu, ko mu jo je prižgala. Prestal je fantovski krst, vpisali so ga v vaško knjigo fantov, v gostilni pa je Nedelja, 19. julija. Stara Fu- »To pa ne! Ta pa ni La prava! starši, sorodniki, ženin in neve- VS4~J fantovski družbi dal še za gtta v Bohinju. Sonce pripeka, Jest nisem snoč te klical!« je sta, starešina in teta, nevestina n^kaji litrov vina. Potem .so za-tarn zadaj nad Korimo pa je hitel pripovedovati France, ki je mati in oče, vsi v lepih narodnih Plesali in zapeli . .. nebo pokrito s temnimi oblaki, postajal že nestrpen! nošah. Cisto zadaj, na koncu Hudimana, kaj pa je to! *Če pred enajsto dopoldne ne Pogajanja se nadaljujejo. "Ne- sprevoda, pa sta dva visoko ob- »Sranga«! In komaj so prišli ^čne deževati, potem bo po- vestini sorodniki v hiši hočejo ložena vozova. To je nevestina do konca vasi! Hlodi čez cesto, p°ldne lepo vreme!« mi pojasni vedeti, od kakšne hiše so. bala: postelja, zibka, sklednik, zraven pa miza s stoli, na mizi ^tar domačin, ki se spozna na „Mi smo fejst ldje. Tolarjev kolovrat, skrinja, jerbasi, metle vino in jedača, okoli pa vaški Vrerne v Bohinju. mamo dost; to ropota. Komat in še kup drugih stvari ki jih fantje in dekleta. Pred vsem tem 0či številnih radovednih doma- mamo tut leP!<< in tujih turistov so uprte v Pogodili so se. France zagleda les«na vrata stare kmečke hiše Lenko. Ta pa se poslavlja od ima Lenko, ki bosta mlada dva rabila. pa je na cesti mož, ki brusi France je srečen — seveda, saj 'nože> se za sprevod ne zmeni. nasprotni strani ceste; pred mamc in Joka- Se zadnji nasveti Vra« pa domočini v narodnih naročila, obljube... nošah *Hej, odprite! , naJ in potrkajo na vrata. bo kaj?. Sprevod krene proti ženinove-mu domu. Spredaj fantje v na- mu jo nihče ne »Ja kva pa vi, a ste pratko bo več vzel. Vriska in poje in falil? A ni to čudn, da majo misli, kako je prestal »-fantovski dons ldje praznk!« krst«. To je bila huda stvar. Spet se pogajajo. Ženin mora Nepisani vaški fantovski zakoni nevesto odkupiti, sicer je ne bo Sr^vff*« 01a rodmh nosah> za njimi pa vozo- so kaj strogi. Do dvajsetega leta peljal iz vasi. vi, lepo okrašeni z zelenjem in na Lenko sploh ni smel misliti, k>^a koga b pa rad?« se zasliši 8iaa v notranjosti. *"Mi b rad eno rožco! Eno vo-^k pa lepo rožco! — Ja, am-ak to j pa čudn! Pr ta lepmu »one cvetjem. Na njih so ženinovi čeprav jo je, na skrivaj seveda, Pa zaprt!« pa ste, *Kdo pa ste, de nimate nč aeva?« smo ta bol Bohinc. Pa dejte e °dpret. Mi smo neučakan, b rad hitro dobil!« r V pristni bohinjščini je potekal jfzgovor pred zaprtimi vrati. fance je prišel po Lenko, ki jo ™ Prejšnji večer klical, pa 'je flaletel na tak odpor. &t'^ata so se °dPrla in neve" lni sorodniki so porinili ven as6mljeno nevesto Ta noce ob_ ^etl ženina, ki se je otepa. Konč-0 svatom uspe zakleniti »ta rSano nevesto« v skedenj. »Kolk pa b rad zano?« Sto zlatnikov!« »To je pa preveč! Tolk pa ni vredna!« jav že nekaj več, novi kandidati pa se še vedno prijavljajo. Tudi v Skofji Loki so plan že dosegli. Prijavili so so večinoma mladi kmečki fantje iz Poljanske doline, tudi taki, ki so lastniki posestva. Za škofjeloško občino določa plan 20 učencev. Slabše je stanje v ostalih občinah. V Radovljici upajo, da bodo plan dosegli. Na posvetovanju so poudarili, da je treba sprejeti vse prijave, tudi če jih je več, kot je učencev po planu predvidenih. Izbrali pa bodo potem take, ki bodo najprimernejši, tako po političnih kvalitetah kot tudi po splošni izobrazbi. Za vse, ki bodo šli v šolo, je treba poskrbeti, da bodo dobivali plačo in, če so poročeni, dodatek za ločeno življenje, za ostale pa štipendijo. Pred pričetkom pouka bo vsak podpisal s kmetijsko zadrugo, ki ga bo štipendirala, pogodbo, v kateri se bo obvezal, da bo po končani šoli služil nekaj let pri nih. Bojazen torej, ki se je pojavila v nekaterih občinah, da teh ljudi potem ne bo Nevestino balo (posteljo, kolov- možno zaposiiti, je popolnoma rat, zibko, skrinjo itd.) peljejo na odveč ženinov dom na dveh vozovih Na pragu nevestinega novega Zbiranje prijav za dvoletno srednjo kmetijsko šolo je v tem času ena izmed najvažnejših •Vaški fantje se razburijo, že doma pričaka mladi par in svate našega kmetijstva, zato jo morajo z vsemi močmi podpreti vsi politični forumi. T. I. jugoslovanska turistična borza V Kranju bo 5. avgusta, v okviru Gorenjskega sejma, I. jugoslovanska turistična borza, ki Miza Starešina je otvoril svatbeni ples, potem pa se vsi veselo zavrte ob poskočnih domačih vižah so pripravljeni, da udarijo. ženinova mati, ki ju kratko na- Končno se pogodijo: 50 zlat- S°vori ter Poljubi nevesto. Mladi nikov in 50 litrov vina — toliko, ženi izroči kuhalnico — simbo-kolikor nevesta »vaga«, in še llčni znak, da ji s tem prepušča peto kolo - hleb kruha. Stare- gospodinjske posle v hiši. šina plača. Treba pa je bilo od- Potem vstopijo v hišo. govoriti še na nekaj vprašanj. Je že pogrnjena, polna okropcil ,, . , . 0 vseh vrst. Svatje posedejo za »Kolk je zvezd na nebu?« . J, y^ , .. ^ mizo m pogovor teče delje. Na-»Nešteto!« odgovori nekdo od zdrav]jajo mlademu paru. Vsi svatov. Pa.se je zmotil. jima sreče in vse dobro. »9763! Ce ne verjameš, jih pejt starešina nato otvori svatbeni bo prva te vrste pri nas. Na njej pa štet!<< ples. Pridružijo se mu vsi svatje, bodo prodajali in kupovali pro- Pred ženinovo vasjo mora sta- nazadnje še mladi par. ste turistično-gost.inske zmoglji- rešina vdrugo plačati ženitovanj- Kmečka »ofet« se nadaljuje vosti za bližnjo zimsko sezono in sko odkupnino. ob poskočnih vižah harmonike, letno sezono 1960, predvsem iz Nevestino prosto pot v vas in ob vinu, klobasah, zdravicah .. . jugoslovanskega alpskega pod- njuno skupno pot v zakonski pozno v noč... ročja in tudi nekaterih drugih stan je namreč treba plačati. A. Triler predelov Jugoslavije. -k 4 »O L A S OORIMJSKE« KRANJ, 24. JULIJA 1959 Preseljevanje na Jesenicah Do zime aa Jesenicah okoli 200 novih stanovanj - Začetek gradnje internata za 240 vajencev - Načrti za nov most na Javorniku, za pekarno na Jesenicah in drugo Stanovanja — in to 200 novih — je precej visoka številka in tudi veliko pomeni. Toda za stanovanjske razmere na Jesenicah je to še bore malo, saj bo s tem odrešena komaj desetina prosilcev. Vsako leto se vseli v nova stanovanja 150 do 300 družin in samcev, toda prosilcev je vedno več. Taka so pač danes mesta, zlasti industrijska. Mnogo hitreje narašča v njih število prebivalcev, število novoporočencev, kot pa gradnja stanovanj in ostalih komunalnih naprav. In če bi namesto števila stanovanj vzeli njih površino in njih udob- 40 stanovanj bo letos vseljivih pod Mežakljo. Pri gradji teh stanovanj prosilci sami pomagajo s protovoljnim delom. V jeseni so začeli z delom in podrli nekaj starih barak, ki so jih postavili Še Nemci za francoske ujetnike. Potem so zgradili dva osmorčka in začeli delati tretjega. Ko sta bila prva dva zgrajena, so se ljudje vselili in podrli preostale barake. Do zime bo tu stalo še pet. osmorčkov z 20 enosobnimi in prav toliko dvosobnimi stanovanji. Stanovanja so skromnejšega tipa, vendar lepa in udobna. Nekdanje športno igrišče pa bo postalo naselje / okoli Nova šola pred dograditvijo nost ter jo primerjali s povfšino. stanovanj pred vojno, bi videli, kakšen napredek smo dosegli tudi pri gradnji stanovanj. Koliko so se spremenile Življenjske razmere... Pa ne samo to. Na Jesnicah so zrasla cela naselja sodobnih stanovanjskih hiš, od četvorčkov do stolpnic in vendar stanovanj manjka. Drugo rešitve ni, gradnja novih in novih . . . Aprila letos je bil na Jesenicah ustanovljen Zavod za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, ki ima nalogo skrbeti za smotrno, arhitektonsko in urbanistično zazidavo Jesenic in okolice. Zavod pripravlja načrte, zbira podatke, investitorje in se ukvarja z vrsto drugih problemov; vprašanje vodovodov, ureditev cestnih komunikacij, kanalizacije' in podobno. OKTOBRA ZAČETEK . . . Oktobra, vsaj tako je sedaj predvideno, bo na Jesenicah prišlo do pravega »preseljevanja-« ljudi. Mnogi se bodo selili v tri nove stolpnice. V vsaki izmed njih bo 40 stanovanj, In sicer polovico trisobnih in prav toliko dvosobnih ter po ena garsonjera. Stolpnice so v okras gornjemu delu mesta, kjer je zraslo pravcato sodobno naselje z nekaj tisoč prebivalci. 90 stanovanji in drugimi napravami. Na Plavžu je bila dograjena tudi večja poslovna stanovanjska hiša elektropodjetja iz Žirovnice, ki bo v kratkem sprejela tudi nekaj stanovalcev. Za železnico na Javorniku so v gradnji 4 četvorčki in še nekatera stanovanjska poslopja na Jesenicah. Zc letošnjo pomlad pa se je vselilo v nova stanovanja okoli 50 družin. V gradnij so, oziroma bodo še letos začeli graditi 4 šestorčke na Plavžu. Pri tem lahko zapišemo tudi to, da je v tem delu mesta predvidenih še okoli 300 stanovanj, potem bo Plavž zazidan. Spričo tega so tudi prvotne načrte o obsežnih gradnjah za železnico na Javorniku nekoliko preložili, da bodo najprej zazidali ostali del Jesenic. Na spodnjem delu Javornika, na Borovljah, bodo letos začeli graditi 3 dvanajststanovanjske bloke. Načrti so že v reviziji. Tu naj omenimo še gradnjo sodobnega trgovskega paviljona, v katerem bo trgovina s samopostrežbo, mlekarna z zajtrkovalnico in mesarija. Objekt je v gradnji. Minuli teden so začeli graditi štiri stanovanja v Kranski gori za obmejno poverjeništvo. Začeli bodo graditi 18 stanovanj za zdravstveno osebje Obratne ambulante in Zdravstvenega doma na Jesenicah. Stanovanja, ki jih bodo pridobili z adaptacijo stavbe, v kateri je postaja LM, bodo že tudi letos vseljiva, skupaj 6 stanovanj in 8 samskih sob. Gotovu bo tudi stavba Podjetja za vzdrževanje prog. Skratka povsod obsežne gradnje. Omeniti moramo tudi veliko poslovnost a novanjsko hišo poleg jeseniške banke; le-to že grade in dokončana bo za eno nadstropje višja od banke. V njej bodo poslovni prostori za Lekarno in nekatere druge institucije ter okoli 12 stanovanj. Zavod za stanovanjsko izgradnjo na Jesenicah je v tem kratkem času pripravil načrte in dokumentacijo za 51 objektov, od katerih jih je približno 20 odstotkov že v gradnji. Pripravljajo tudi načrte za gradnjo 6 velikih stanovanjskih blokov s po 40 stanovanji, eno in pol ter dve in pol sobnih stanovanj, torej z bivalno kuhinjo, sobo in kabinetom. Ta stanovanja bodo spričo načina gradnje razmeroma poceni. Potem naj omenimo načrte za veliko sodobno pekarno na Jesenicah. Stala bo med poslopjem Občinskega ljudskega Podmežaklji odbora in Avtoservisom. Njeno gradnjo rešujejo skupaj z gradnjo velike stolpnice. Pekarna bo sodobno urejena, verjetno na tekočem traku z dnevno zmogljivostjo 10 tisoč kilogramov kruha in ostalega peciva. Imela bo tudi sodobno prodajalno in slaščičarno. Naročeni so tudi načrti za nov občinski dom itd. VAJENCI POD SVOJO STREHO Internat za vajence bodo začeli graditi že to jesen. Za letošnja dela je odobrenih 60 milijonov dinarjev; z opremo bo stal okoli 175 milijonov dinarjev. Tu bodo trije objekti za 240 vajencev in menzo. Gradili ga bodo za sedanjo knjigarno v spodnjem delu Jesenic. Za samski dom na Javorniku so načrti v reviziji in ga bodo prav tako začeli graditi že letos. Pripravljen je sodoben načrt. V njem bodo garsonjere. V kolikor dom ne bo več potreben, ga bodo lahko spremenili v hotel. Se in še bi lahko pisali o načrtih in gradnjah. Gradbeno podjetje Gradiš pripravlja gradnjo 12 stanovanj, nekaj bodo zgradili zasebniki itd. Izvedba vseh načrtov pa je seveda pogojena s sredstvi. Ce bodo kolektivi s polnim razumevanjem delili dohodek, bo tudi tempo gradnje stanovanj mnogo hitrejši. Našteli smo v glavnem gradnjo stanovanj in nekaterih podobnih objektov, prav pa je, da povemo tudi nekaj o nekaterih drugih načrtih. Vprašanje jeseniškega pokopališča je že nekaj let na dnevnem redu in v zvezi s tem gradnja mostu čez Savo na Javorniku. Po zadnjih vesteh bodo na Jesenicah pokopavali le še letos, potem pa na Blejski Dobravi. Seveda bodo tam primerno urejene žale in vse ostalo. Težje je a cesto in mostom. Kot so nam povedali na Zavodu, so tudi načrti za most na Javorniku naročeni. Most bo sodoben s šest metri širokim cestiščem in hodniki za pešce. Investicijski program je že potrjen . . . NACRTI, GRADNJE, KOMUNALNE PRIDOBITVE Ko že govorimo o načrtih, naj Se na kratko omenimo načrte, ki so v delu za gradnjo kopališč na Jesenicah in Javorniku. V delu so tudi načrti za kanalizacijo v Kranjski gori in Blejski Dobravi, za vodovod na Hrušici in Kočni, za gradnjo motela v Kranjski gori in hotelov na Vršiču ter Vitrancu. Odobren je investicijski program za preložitev tranzitne ceste skozi del Jesenic in to od železniške postaje do zobne ambulante. Preureditev te ceste je zanimiva. Novi del bo potekal od železniške postaje ob železnici za carinarnico in bo prišla na staro Jesenice spreminjajo svojo pode bo cesto pri dohodu na pokopališče. V zvezi s tem se bo središče mesta nekoliko spremenilo. Železnica bo namreč gradila tudi nov podvoz blizu kavarne Koro-tan mimo skladišča vina in od tam naprej nov del ceste z mostom preko Save pod Mežakljo. Spričo tega bo treba odstraniti stavbo, v kateri se nahaja restavracija Triglav in morda še nekatere druge objekte. Z deli bodo verjetno pričeli že letos. Trenutno urejuje Železnica ku-rilniški prostor, da bo pozneje razširila ranžirno postajo. "k DROBNE S HUJ Kdor je nekako pred 30. leti zašel na levi breg Kokre ob Kranju, se je osamljen sprehajal med njivami, travniki in majhnimi gozdički. Stare Huje so ponižno čepele v bregu nad Kokro in se čudile, če je kdo vdrl v njihov mir in tišino. Danes je tod življenje popolnoma drugačno. Razmah povečanih in novih tovarn je zahteval stanovanja za svoje delavce in nameščence. Tako je zrasla na bivšem hujanskem polju vrsta stanovanjskih blokov in hiš. Lice tega dela novega Kranja se je s tem popolnoma spremenilo. Število tu naseljenega prebivalstva je preseglo Kranj po ljudskem štetju iz leta 1920; 2448 prebivalcev šteje danes ta del mesta in kakor kaže perspektiva za bodočnost, bo to število postalo še znatno večje. S porastom prebivalstva pa nastajajo vedno novi problemi, ki bi jih bilo treba reševati s pomočjo cele kranjske komune, če hočemo dvigniti življenjski standard delovnega človeka. Problem št. 1 je gradnja dobrega, trajnega mostu čez Kokro, čez katerega bi mogli usmeriti ves promet iz bližnjih in oddaljenejših naselij. Pravzaprav bi morala biti dva mostova, eden za tovorni promet, ki bi vezal gornji del mesta, drugi lažji, ki bi vezal center Kranja in bi služil predvsem pešcem in kolesarjem. Sedanja viseča brv bo kmalu odslužila in dva tisoč ljudi bo obsojenih na brušenje peta po vseh mogočih poteh. Vedeti je treba, da se tega visečega mostu danes ne poslužujejo samo stanovalci Huj, ampak tudi ljudje, ki so prej prihajali v Kranj po mostu tovarne Standard ali pa po mostu preko Primskovega. Tudi druge komunikacijske naprave bi bilo treba zboljšati; asfaltirati Zupančičevo cesto in njene odcepe proti Cirčam, pokopališču in Primskovem. Verjetno bi se dalo to napraviti z neprevelikimi stroški in ta del mesta bi bil s tem obvarovan oblakov prahu, zaradi katerega včasih ne vidiš sosednjih hiš« da ne navajamo zdravstvenih in higienskih razlogov. Zakaj so prenehala dela na novem odcepu ceste proti Cirčam? Kakor je znano, je gradnja mostu odložena, čeprav smo lansko leto stopali pred zbore vo-lilcev s parolo, da bodo letošnje leto gotova vsa pripravljalna dela, drugo leto pa bo most stal-Ce se že mora zaradi nujnejših gradenj še počakati, pa naj °l vsaj poskrbeli za zidavo potrošniškega centra, za katerega gradnjo bi prispevale tudi zainteresirane tovarne. Zato določeni prostor pa na dovoženih grobi j ah danes preraščajo koprive, ki niso me.stu v okras. Razpravlja se tudi o novi sta" novanjski skupnosti Huje-Plari1' na in so bili že sestanki, da na septembrskih zborih volivcev predlagajo sposobni in delovolj-ni člani v to skupnost, ki bo P° novih statutih imela veliko večje pravice in seveda tudi odgovornosti kakor doslej. Na kraju pa še malo o vandalizmu. Koga je v oči bodla merilna naprava na visečem mostu, da jo je pokvaril? Kd° je našel za potrebno, da je opozorilno tablo z istega mostu prenesel na Planino? Komu so trn v peti rani plakati-in J'11 ne more pustiti v miru? Zakaj ljudska milica ne kontrolira P°" gosteje brezvestnih kolesarjev, ki drvijo čez viseči most in te ob opozorilu, da po mostu nl dovoljeno kolesariti, brezobzirno nahrulijo, češ kaj te to briga? Občutna denarna globa D1 jih mogoče le iztreznila. Pa še nekaj za premislek-Kakšen je naš kraj? Pojdite v Velenje. Kakor pesem so zgradbe, trate in cvetlični vrtovi okrog njih. In naše trate? Ka" kor prehojene gmajne z vserni vrstami odpadkov. Kdo je kriv- K. Dominika je hipoma obšla zadrega. Zazdelo se mu je nemogoče, da bi ji povedal vse tisto, kar je prej ure in ure razmišljal, Pogledal jo je; sedela je zraven njega in ga pozorno gledala, od nje je šel vonj po arniki, ki jo je mešala med vodo za' izpiranje in jedkem mazilu. Videti je bila utrujena, toda mirna. Pričakujoče ga je gledala. »Kaj pravijo ljudje?« je vprašal naposled. »Rekli smo jim, da se je zgodila nesreča,« je rekla čisto mirno, skoro vsakdanje. »Saj ne bodo verjeli,« je zamrmral. Ana je skomignila z rameni. »Kaj smo hoteli drugega?« Utihnila sta. Dominik je težko dihal, rahla rdečica mu je obarvala obraz. Potem je spregovoril: »In ti . . . ti me tudi nikoli nisi vprašala, zakaj sem storil...« »Da, to boš pač sam najbolje vedel,« je pomirljivo rekla Ana, kakor bi ji ne bilo ljubo govoriti o tem. Trpko je stisnil ustnice in nekaj trenutkov napeto razmišljal, potem je rekel: »Ti me najbrž sovražiš, Ana.« Začudila se je. Čutila je, da se je nekaj v njem spremenilo, omečilo. Zares, to ni bil več nekdanji Dominik! Oklenila se je upanja, da bo sčasoma še vse dobro in je prijazno rekla: »Ne sovražim te. Morebiti je bilo to včasih drugače, ne vem. A zdi se mi, da sem bila še takrat le obupana nad teboj, nisem te pa sovražila.« »Jaz te nisem nikoli sovražil, Ana,« je stežka tekel Dominik. »Tudi tega nisem pozabil, da si me naredila gospodarja. Včasih sem si želel, da bi ti bil bolj hvaležen, a bog ve, da si mi dajala malo prilike, da bi ti lahko pokazal hvaležnost.« »Morebiti je bilo res tako,« je rekla Ana. »Preveč stvari je ležalo med nama, da bi si mogla biti blizu.« »Preveč, res,« je priznal Dominik. »Hodila sva drug mimo drugega in ti si ves ta čas vedela ... in jaz sem tudi vedel. ..« Dominik je sedel na postelji in ji gledal naravnost v obraz. »Premišljujem, Ana. Zdi se mi, da vse doslej nikoli nisem utegnil misliti na vse te stvari, Strežeš mi, kakor bi ti ne bil nikoli storil krivice. Jaz ne vem, če bi na tvojem mestu to zmogel.« Ana je stegnila roko in ga pogladila po obvezani glavi. »Samo da si spoznal, Dominik!« je vzkliknila in solze so ji stopile v oči. »Strežem ti, ker ti nisem storila krivice. Najtežje, veš, se je približati ljudem, ki si jim delal krivico.« »Najbrž imaš prav,« je prikimal Dominik. »Čuden človek sem. Zdaj to vem. Morda je moja nesreča v tem, da nisem nikoli nikogar imel zares rad. Nikogar ni bilo, ki bi ga mogel imeti rad. Ne vem, ali sem bil temu res sam kriv. Vse življenje sem se moral upirati in gledati, da me drugi ne bi potlačili. Prav od otroških let, Ana. Že otrok nisem nikoli čutil, da bi me kdo rad imel. Ko sem prišel sem, so me sovražili vsi tvoji sorodniki. Aleš tudi.« Dominik je utihnil in jo pričakujoče gledal. Ana je sklonila glavo in tiho priznala: »Res, ni te maral. Bog naj presodi, kdo je bil temu kriv. Včasih se mi dozdeva, da tudi jaz nisem brez krivde.« »Ko je Pavle odraščal, me tudi on ni maral,« je na- daljeval Dominik. »Vseskozi sem to čutil. Samo pri tebi se je smejal. Kolikokrat sem vaju zalotil v veselem smehu, ko sem pa vstopil jaz, sta utihnila, kakor pred tujcem. • -(< »Res je, Dominik.« »Nazadnje sem ljubil samo še to, kar mi je bilo dosegljivo. Vigenci, zemlja, denar, vse to se mi ni upiral0-To je bilo moje! Kadar sem obračal zemljo, sem čutil, da mi je pokorna, kakor mi ti nisi bila nikoli! Najtrše železo se mi ni nikoli uprlo, krivil sem ga po svoji volji. Dušo sem dal mrtvim stvarem. O, ali ne razumeš, Ana? Morebrt1 misliš, da blodim, da sem vročičen?« »Zdi se mi, da še nikoli nisi govoril tako trezno, kakor zdaj.« Dominik se je olajšano nasmehnil. »Dušo sem dal mrtvim stvarem, Ana,« je ponovil. »Tega bi ne bil smel storiti. Toda, kako bo po vsem tem z nami? Takrat, pod pečevjem sem premislil mnogo reči. Nisem se mogel vrniti domov, ker sem se bal, da bom poslej nič, nihče, da me. bosta ti in sin odrinila v kot, da me bosta morda izro~ čila žandarjem, ljudem, kaj vem, komu . .. Tega bi ne bil prenesel, zato sem raje pomeril.« »Dominik,« je rekla Ana, »imel si trdo srce in si mi' slil, da smo vsi enaki. Kaj naj bi midva storila proti tebi. Pusti, naj gredo stvari svojo pot, tako je najbolje. Umir1 se in spet lezi. Zdi se mi, da si danes preveč govoril-(< Vstala je in ga pustila samega. Dominik je z bolnim smehljajem gledal za njo. Pozneje ni nobeden od njiju več omenil tistega raz-govora. Oba sta čutila, da sta si povedala nekaj neponovljivega, nekaj takega, kar človek govori samo, kadar se mu duša odpre na stežaj. Kljub temu sta oba čutila v sebi olajšanje. KRANJ, 24. JULIJA 1959 OBVEŠČEVALEC čila 04. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Nravstveni dom Kranj, Polj- Pot št. 8, telefon 218, naro-za prevoz bolnikov telefon Privatnikom ne objavljamo **Uh og! isov pred vplačilom, r^a malih oglasov je: preklic *j izgubljeno 10, ostalo 12 din **j besede, naročniki imajo 50 ^stoikov popusta. telefonska številka naročni-in oglasnega oddelka je 97< uredništva 475. BProdam mlatilnico Kodcl in °hm večjo z modernim čišče-nJern v odličem stanju, Diesel ^otor — nemške znampe Ceulig 2KS. Jože Vodnik, Podutik 25 I~ Ljubljana, Šentvid, telefon dl~»45 3875 ^Prejemam naročila za pleskale novih in starih sobnih in kunskih naprav. Pridem tudi na ^°m. Ponudbe pod »poceni-« od-Qati v oglasni oddelek 3881 Sprejmem gospodinjsko potnico srednjih let, vajeno Vseh hišnih del, Kranj, Stara Cesta 5 3882 sPrejmem krojaškega vajenca lu vajenko. Ostalo po dogovoru. *°Porš Jernej, Cesta JLA 42, Kranj 3883 Knjigarna -Simon Jenko« v pranju sprejme v uk vajenca ll va jenko. Pogoj: dovršena 0semietka. Nastop takoj 3884 Iščem soboslikarskega in ple-»rskega pomočnika, pridnega, ^tenega, vojaščine prostega. Podjetje »Roleta - mizarstvo« Kranj sprejme večje »levilo mizarskih vajencev. interesenti naj se zglasijo v splošnem oddelku podjetja. Cehovin Filip, Cesta Staneta Žagarja 43, Kranj 3851 Izgubila sem črno jopico od Šenčurja do Lahovč. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne v oglasni oddelek 3910 Prodam novo moško italijansko kolo. Lahovče 21, Cerklje 3911 Najditelja 2 izgubljenih aktovk od Visokega do Jezerskega 19. julija prosim, da jih proti nagradi vrne na Visoko 50 3912 GOSTIŠČE V CRNGROBU pri Skofji Loki priredi v nedeljo, dne 26. julija 1959 vrtno zabavo s plesom. Igrajo veseli godci iz Kranja. Vljudno vabljeni! 3913 Prodam dobro ohranjeno mo-Bko kolo. Dolenc Iva, Pot na Jo-šta 28, Kranj 3914 Prodam moped »Pani« nov. — Zg. Bitnje 152, Zabnica 3915 Prodam motorno kolo DKVV 500 cem ali zamenjam za razni material. Naslov v oglasnem oddelku 3916 Prodam tapeciran otroški voziček za dvojčke, najnovješi model. Naslov v oglasnem oddelku 3917 Prodam novo samsko spalnico. Naslov v oglasnem oddelku 3918 Prodam rabljen motor znamke Frera 500 cem za 75.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 3919 Hišo novo, vso podkleteno, skoraj dograjeno s sadnim vrtom, na lepi prometni točki pod Krvavcem prodam. Ponudbe oddati v oglasni odelek pod »Gotovina — Cerklje« 3920 Prodam koze in psa. Naslov v oglasnem oddleku 3921 Krovci! Za popravilo strehe prodam škrilj plošče-Šifer, dobro ohranjene. Amrožič, Ljubno 3922 Kupim kopalno banjo in peč novo ali dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku 3923 Gospodinjsko pomočnico sprejmem takoj. Perčič Tončka, učiteljica, Cerklje pri Kranju 3924 Upokojenec želi spoznati žensko srednjih, let z lastnim stanovanjem. Ponudbe oddati v oglasni oddelek s sliko pod »Ze-nitev« 3925 Kupimo zmanjševalec toka 380 voltov oziroma obratov od 2.000 na 700. Gorenjski tisk Kranj 3926 Prodam v odličnem stanju stabilni motor 5 KM original Send-ling. Meglic Franc, Podljubelj 63, Tržič 2927 Prodamo večje število miz. — Ogled v veži hiše Prešernova ulica št. 10 3928 Zamenjam enosobno stanovanje za enako v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3929 Iščemo samsko sobo v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pošljite Zobni ambulanti Kranj, Stara cesta 11 3930 Podjetje v Kranju išče opremljeno sobo za svojega vodilnega uslužbenca. Plača dobro. Naslov v oglasnem oddelku 3931 Za taborjenje v Fazani od 1. do 15. avgusta iščemo kuharico. Javite se vsak dan od 16. do 19. ure pri tov. Drašek-Hanekovi, bi. Merkur, St. Žagarja 24, Kranj 3932 Dekle s stanovanjem in nekaj gotovine želi znanja z resnim gospodom zaradi ženilve, od 50 do 55 let starosti. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Samostojna« 3933 Gospodinjsko pomočnico sprejmem. Plača po dogovoru. Majdič Vera, Kranj, Stara c. 5 3934 Sprejmemo več NEKVALIFICIRANIH MOŠKIH DELAVCEV starih od 20 do 35 let, ki imajo stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Prošnje za zaposlitev je treba, vložiti pri Kadrovskem oddelku tovarne gumijevih izdelkov »SAVA«, Kranj. Komisija za uslužbenske zadeve pri ObLO Kranj na podani 33. člena zakona o javnih uslužbencih razpisuje delovno mesto TAJNICE na Osnovni šoli »Staneta Žagarja«« v Kranju. Pogoj: popolna srednja šola, obvladanje šolske administracijo in knjigovodstva, računskih poslov ter obvladanje •trojeipisja. — Kandidati naj v pismeni ponudbi obrazlože svoje ^°1. izobrazbo, dosedanja službovanja in življenjepis. — Kol-k°vane prošnje s 160 din državne in 90 din občinske takse je riaisloviti na komisijo za uslužbenske zadeve ObLO Kranj do J0. avgusta 1959. Komisija za usluib. zadeve pri ObLO Kranj Tovarna pil »Triglav« Tržič sprejme MEZDNO KNJIGOVODKINJO 8 takojšnjim nastopom. Ostalo po dogovoru. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem prijateljem ln mamcem, kl so spremili na zadnji poti našega ljubega očeta, starega očeta FRANCA PESJAKA Iz Krope. Posebna zahvala vsem darovalcem cvetja, kakor tudi tov. Ludviku Smitku za ganljive besede ob Grobu, organizaciji ZB. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, ter vsem, ki so nam stali od strani. 2alujoči: žena Juljana, sinova Slavko in Peter, hčerka Francka z družino ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob krldki izgubi našega dobrega moža, očeta, strica to» tasta MIHAELA SLIBERN se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu Poklonili vence in cvetje. Dalje se najtoplejše zahvaljujemo dr. Juliju Majerju za skrb in lajšanje ob njegovi bolezni ter iskrena hvala gospodu župniku iz Na-kl r»am izrekli sožalje. Cegelnica, dne 23. julija 1959. Žalujoča družina Slibern ega, kolektivu »Elektro« Kranj in vsem tistim, ki so RAZPIS Šolski odbor pri osnovni šoli v Križah išče snažilko s celodnevno zaposlitvijo. Plača po tarifnem pravilniku. Snažilka bi kuhala tudi mlečno malico v šolski mlečni kuhinji, za kar bo plačana posebej s 500 dinarjev mesečno. Stanovanja ni. Prednost imajo domačinko, ki niso vezane na lastno gospodinjstvo. Nastop službe 1. septembra. Pismene ponudbe poslati na upraviteljstvo osnovne šole v Križah ali osebno pri šolskem upravitelju. Šolski odbor osnovne šole Križe OBVESTILO Zdravstveni dom Kranj obvešča starše otrok, rojenih od 1. aprila do 31. decembra 1958, da se s 27. julija prične drugo CEPLJENJE PROTI OTROŠKI PARALIZI po naslednjem razporedu: OTROŠKI DISPANZER KRANJ 27. julija 1959 — od 8 do 12. ure — od črke A do M; od 14. do 17. ure — od črke N do Ž. ZADRUŽNI DOM NAKLO 28. julija 1959 — ob 8. uri OSNOVNA ŠOLA PODBREZJE 28. julija 1959 — ob 9. uri POSVETOVALNICA ZA OTROKE, ŽEJE 28. julija 1959 — ob 9.30 OTROŠKI VRTEC GOLNIK 28. julija 1959 — ob 10.45 OSNOVNA ŠOLA TRSTENIK 28. julija 1959 — ob 12. uri AMBULANTA PREDDVOR 28. julija 1959 — ob 14. uri ZADRUŽNI DOM VISOKO 28. julija 1959 — ob 15. uri OSNOVNA ŠOLA OLŠEVEK 28. julija 1959 — ob 15.30 POMOŽNA ZDRAVSTVENA POSTAJA KOKRA 28. julija 1959 — ob 16. uri POMOŽNA ZDRAVSTVENA POSTAJA JEZERSKO 28. julija 1959 — ob 17.30 ZADRUŽNI DOM KOKRICA 28. julija 1959 — ob 8. uri OSNOVNA ŠOLA PREDOSLJE 28. julija 1959 — ob 8.45 POSVETOVALNICA ZA OTROKE, ŠENČUR 28. julija — ob 9.45 OSNOVNA ŠOLA VOKLO 28. julija 1959 — ob 10.45 OSNOVNA ŠOLA TRBOJE 28. julija 1959 — ob 11.30 OSNOVNA ŠOLA MAVClCE 28. julija — ob 14. uri OSNOVNA ŠOLA ŽABNICA 28. julija 1959 — ob 15. uri OSNOVNA ŠOLA BESNICA 28. julija 1959 — ob 16.30 OSNOVNA ŠOLA PODBLICA 28. julija 1959 — ob 17.30 AMBULANTA STRAŽIŠCE 29. julija 1959 — od 8. do 12. ure OSNOVNA ŠOLA VELESOVO 30. julija 1959 — ob 14.30 OSNOVNA ŠOLA ZALOG 30. julija 1959 — ob 15.30 ZDRAVSTVENA POSTAJA CERKLJE 30. julija 1959 — ob 16.30 Starše opozarjamo, da obvezno prinašajo s seboj vabila, ki so jih prejeli za prvo cepljenje in zdravstvene izkaznice otrok. Vsi, ki še niso plačali obveznega prispevka 600 dinarjev za cepivo, naj obvezni prispevek poravnajo pri sedanjem cepljenju. V Otroškem dispanzerju v Kranju ne bo ordinacije v ponedeljek 27. julija, v torek 28. julija in v sredo 29. julija 1959. V četrtek 30. julija 1959 bo ordinacija le od 8. do 10. ure. V Otroški ambulanti Slražišče ne bo ordinacije v ponedeljek 27. julija in v četrtek 30. julija 1959. ZDRAVSTVENI DOM KRANJ Bled: 24. do 26. julija amer. barv. film »KJER REKA ZAVIJE«. 27. julija češki barv. film »KOD IN KAM« — predstave vsak dan ob 18. in 20.30, ob nedeljah pa ob 10., 15., 18. in 20.30. Radovljica: 24. in 25. julija ob 20. uri ter 26. julija ob 16., 18. in 20. uri franc. kriminal, cinem. film »VSI ME LAHKO UBIJEJO«. Ljubno: 25. in 26. julija amer. barv. cinem. film »NAPADALCI«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri. »SORA«, škofja Loka: 24. do 26. julija ital. cinem. film »LJUDJE IN VOLKOVI«. Žiri: 25. in 26. julija sovjetski barv. film »NOVOLETNI PLES« — predstave v soboto ob 20.30 in v nedeljo ob 20. uri. »DOM«, Sovodenj: 25. in 26. julija ital. film »KRUH, LJUBEZEN IN . ..« — predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. uri. Duplica pri Kamniku: 25. in 26. julija mehiški film »NE ZANIKAM SVOJE PRETEKLOSTI« — predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 17. in 19. uri. r Spoštovani bralci in naročniki! V prejdn.fl ttevllkl našega lista ste prebrali obvestilo, da boste od sedaj naprej sprejemali redno, poleg Glasu Go-nnjske, tudi Uradni vestnik okraja Kranj, ki bo izhajal kot priloga. Prvo številko sle že prejeli. Pri tem posebej poudarjamo, da se zaradi tega ne bo povečala naročnina in bodo naši bralci Uradni vestnik prejemali brezplačno. S takim načinom izhajanja Uradnega vestnika bomo dosegli, da bodo večjemu številu naših bralcev in naročnikov dostopni predpisi ln ukrepi ljudskih odborov ter bodo tako še posebej prebivalci posameznih krajev seznanjeni z delom ljudskih odborov in njihovih organov. To ni bila zgotj naša želja in zamisel, ampak predvsem želja in zahteva naših naročnikov in bralcev, ki so v svojih odgovorih na anketna vprašanja o vsebini našega lista, želeli, da bi bili v še večji meri seznanjeni z raznimi predpisi, ukrepi ljudskih odborov ln delom njihovih organov. Razumljivo Je, da je taka zahteva in želja v popolnem skladu z razvojem našega družbenega življenja, ker bomo na ta način pripomogli, da bo še večje število volivcev in državljanov, hitro in neposredno, seznanjenih z delom naše ljudske oblasti. Tako bodo na ta način še bolj, neposredno ali posredno, vključeni v odločanje in obenem izvajanje raznih sklepov in ukrepov. Prepričani smo, da bo s tem naš skupni namen dosežen, obenem pozivamo vse naše bralce in naročnike, da nam sporočijo, kaj vse bi želeli, da bi bilo, poleg dosedanje vsebine, še objavljamo v Uradnem vestntku Okrajnega ljudskega odbora Kranj. TRZftt PftćOLtlJ V KRANJU Korenček 40 do 50, sir 100, maslo 480 do 520, čebula 50, češenj 150, slatko zelje 20 do 25, solata 25 do 40, krompir 20, grah v stročju 50 do 60, fižol v stročju 60 do 80, pesa 30 do 35, paprika zelena 100, papripa mleta 700. sladka repa 10, jabolka 50 in cve-tača 50 do 60 dinarjev za kilogram, fižol 60 do 75, smetana 200, ajdova moka 70, ješpren 60 do 70. kasa 75 do 80, krma za kokoši 35 do 40, proso 40, koruza 35 do 40, oves 25, krhli 40 do 50 in orehi 60 dinarjev za liter, jajca 19 do 20, kokoši 300 do 600, piščanci 280 do 330 in zajic po 350 do 1000 dinarjev, merica špi-nače 20 dinarjev. V RADOVLJICI Breskve 95, marelice 100, hruške 75, Limone 200. slive 45, cve-tača 126, kumare 55, paprika 115, paradižniki 45, česen 120, čebula 55, krompir 24, fižol stročji 70, solata 20, zelje v glavah 24, koren jčok 86 in peteršilj po 120 dinarjev za kilogram ter jajca po 21 dinarjev. V TRŽIČU Krompir 22 do 23, fižol 70. grab 70, marabele 60 in kumarice po 60 dinarjev zi kilogram, šopek korenja 9 do 10 dinarjev, zelena 20 in glavica solate po 10 do 15 dinarjev. V ŠKOFJI LOKI Solata v glavicah 35, čebula 60, fižol v stročju 70 do 80, cve-tača 60, kolerabe 40, zelje 25 do 30, krompir 20, pesa 40, jabolka 40, grah 70 dinarjev za kilogram, margolane 50, lisičke 30 in suho sadje 40 dinarjev za liter, jajca po 20, merica špinače 20, šopek korenjčka ali peteršilja po 10 dinarjev. V KAMNIKU Stročji fižol 60 do 70, solata 40, koleratoice 40, zelje 24, cvetača 60, kumare 50 krompir 20, paprika 110, paradižnik 38 do 46, rdeča pesa 40, grah 50, korenjček 50, česen 90, čebula 50, breskve 70 do 90, hruške 70, marelice 100, fige 85 Ln jabolka po 670 dinarjev za kilogram; borovnice 60 ter krma za kokoši 35 do 40 dinarjev za kilogram in jajca po 19 do 20 dinarjev. RAOIO LJUPA.« Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 17., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 1*.30 uri. PETEK, 24. JULIJA 0.35 Operetne melodije; 9.00 Umetne pesmi poje Planinski oktet iz Maribora; 9.20 Edvard Grieg: Holbergova suita; 9.40 Popevke od tu in tam; 10.40 Zabavni zbor Norman Luboff; 11.15 Naš podlistek -Robert Jungk: Prihodnost se je že začela - IV.; 12.00 Otroci pozdravljajo; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Janez PeTovšek: Uspehi pridelovanja krme v zadružnem sodelovanju;; 12.25 Sedem pevcev — sedem popevk; 12.45 A. Hallecker: Od Splita do Dubrovnika; 13.30 Dueli iz Verdijevih oper; 14.10 Domače polke in valčki; 16.00 Športna reportaža; 16.40 Goriva in motorji; 17.05 Razgovor z volivci; SOBOTA, 25. JULIJA 8.20 Pionirski tednik; 8.40 Mladina poje,- 9.00 S. Miihelčič: T»i skladbe za violino in klavir; 10.10 Klavir v ritmu; 11.10 Ameriške in kanadske pesmi poje Ernie Ford Tennessee; 11.30 Zanimivosti iz znanosti in tehniko; 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. ing. Franjo Ja-nežič: Kemična sredstva za varstvo krompirja; 12.45 Poje vokalni kvintet »Optimisti«; 13.30 Tri Ros-sinijeve uverture; 14.10 Pisani zvoki z Dravskega polja; 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Uganite, kaj igramo? 18.00 Turistična oddaja; 18.45 Okno v svet; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 Plesna glasba do polnoči. NEDELJA, 26. JULIJA 8.00 Mladinska radijska igra — Franjo Kumer: Riževo zrno; 8.40 Solistični intermezzo; 10.00 Se pomnite, tovariš; . . . Lado Kozak: Kardeljeva potovanja; 10.30 Iz narodne skrinje; 11.30 Mitja Kreft: Rdeča zemlja (reportaža); 13.30 Za našo vas; 15.30 Nedeljski popoldan pod vaško lipo; 16.20 Naš kopališki koncert; 17.00 60 minut športa in glasbe; 18.54 E. Grana-dos: Intermezzo; 20.00 Nedeljski intervju; 21.10 Med zgodbami in skladbami; 23. Popevke na tekočem traku. PRIMORJE : TRIGLAV 65 : 45 V nedeljo zvečer je bil v Kranju plavalni dvoboj za jugoslovanski pokal med reškim Primorjem in domačim Triglavom. Mi'dtcm ko so bili moški precej izenačeni, so bile ženske Primorja v popolni premoči, saj so osvojile vsa prva mesta. Pri gostih je nastopilo tudi nekaj znanih državnih reprezentantov in rekorderjev. Rezultati: moški — 200 m prosto: Mušnjak (P) 2:14,2; Vlado Brinovec (T) 2:17,6; 200 m prsno: Brandner (T) 2:59,2; Šepic (P) 3:01,6; 100 m hrbtno: Dorčič (P) 1:07,2; Drofenik (T) 1:12,4; 200 m metuljček: Sabolič (P) 2:39,9; Vlado Brinovec (T) 2:50,1 (nov slovenski mladinski rekord) 100 Inetrov prosto: Kocmur (T) 0:58,4; Mušnjak (P) 1:00,8; ženske — 200 m prosto: Vekelič (P) 2:52,6; 200 m prsno: De Angeli (P) 3:20,7; 100 m hrbtno: Vukelič (P) 1:25,4; 100 m metuljček: Tadejevič (P) 1:28,9; 100 m prosto: Božičevič (P) 1:15,8. Stanje točk: Primorje 65; Triglav 45. V waterpolo tekmi je Primorje premagalo Triglav z rezultatom 7 : 3. (5 : 1). -č ODBOJKARSKI DVOBOJ V ŠENČURJU Preteklo nedeijo je bila za zaključek praznovanja krajevnega praznika Šenčur odbojkarska tekma med ekipama DPD Svoboda Šenčur in Voglje. Zmagali so domači z rezultatom 3 :0 in s tem osvojili prehodni pokal krajevne organizacije SZDL. ZA DAN VSTAJE MNOZlCNA STRELSKA TEKMOVANJA Po vsej Gorenjski so strelske družine priredile za Dan vstaje množična strelska tekmovanja za medaljo Dneva vstaje. Tekmovali so z zračnimi puškami v stoječem položaju. Kdor je dosegel 35 krogov, je prejel medaljo. Zaradi velikega zanimanja za to tekmovanje in ker ,vsi, ki so želeli tekmovati, niso prišli na vrsto, bodo tekmovanje ponovili 'še v nedeljo, 26. julija. Tekmujejo lahko vsi člani športnih društev in vseh klubov, kot tudi člani političnih in družbenih organizacij. ŠKOFJA LOKA — PREIZKUŠNJA ZA LJUBELJ Pred ljubeljsko dirko bodo imeli slovenski dirkači v nedeljo, 26. julija še en pomemben nastop — tretjo dirko za prvenstvo Slovenije, ki jo letos prvič organizira agilno AMD Škofja Loka. Na tej dirki bodo verjetno nastopili tudi tekmovalci iz drugih republik in bo glavna preizkušnja za ljubeljske dirke. Ze od nekdaj so dirke v Skofji Loki — organizirajo jih že od leta 1947 vsako leto — slovele kot zelo privlačne. Letos bo dirka še zanimivejša, ker so organizatorji uredili povsem novo progov dolžini 4,5 km, ki je vsa asfaltirana. Strokovnjaki so ugotovili, da bodo tekmovalci lahko vozili tudi 90 km na uro. Tekmovalci bodo vozili v naslednjih kategorijah: mopedi do 50 cem 3 kroge; solo motorji do 125 ceni 4 kroge; motocikli s prikolicami 5 krogov; solo motorji do 175 cem 4 kroge; solo motorji do 250 cem 6 krogov; avtomobili do 750 cem 4 kroge in solo motorji nad 250 cem 6 krogov. Poskrbljeno je torej za vse. Gledalci bodo prav gotovo zadovoljni s to prireditvijo in teden dni kasneje še v večjem številu obiskali Ljubelj. -g V sredo se Je ob »Tosovem« bazenu v Križah zbrala množica domačinov in Trilčanov, ki je z velikim zanimanjem spremljala propagandne plavalne tekme, ki jih Je v počastitev Dneva vstaje priredilo TVD »Partizan« Križe. Prireditev je pokazala, kolikšno zanimanje je med Tržlčainl za plavalni šport in kako pomemben je za njih novi objekt v Tržiču — kopališče. KRANJ, 24. JULIJA 1959 MLADA RAST Kako skrbij o živali za svoj zarod Opice so poznane po svojih muhavostih. Če le ni nikogar, ki bi jim kratil prostost, se domislijo vsakršnih šal. Toda opičje mame so stroge. Ne dovolijo mladičem, da bi počeli, kar bi jih bilo volja. Kadar se mladiček le preveč prekopicuje, ga mama da čez koleno in ga pošteno namaha. Prav gotovo da ni šala biti visoko v zraku in križariti sem in tja nad skalnimi vrhovi. Seveda mora biti to silno lepo, a tisti, ki počenja kaj takega, mora biti presneto pogumen. To vedo tudi stari orli in že zmla-dega navadijo svoje mladiče na te polete. Če se orliču v višinah zavrti v glavi in se ne upa spustiti iz gnezda na prvi polet, ga stari orel ali orlica s silo vržeta PIRAMIDA Samo vodoravno: 1. začetna črka, 2. ploskovna mera, 3. doba, vek, 4. merska enota, 5. mazilo, 6. fotografski aparat, 7. del sveta, 8. lončarska umetnost. REBUS iz gnezda in tedaj^ rhora orlic — hočeš, nočeš — Vzleteti. Štorklje so pametne in nežne mame. One vedo, da se bodo znali mladiči varovati nevarnosti, ko bodo odrasli. Zato jih nežno in skrbno čuvajo, dokler so še majhni. V hudi vročini varujejo mladiče pred žgočim soncem tako, da nad gnezdom razširijo svoja krila in naredijo senco. A. Matejič Mlinček na vodo Dragi pionirji, prav gotovo vsi poznate mlinčke ob studenčkih. — Sedaj, v počitnicah, se tudi vi lahko v prostem času malo poigrate in si kaj takega sami napravite. Urežite si primerno debelo vrbovo šibo in jo odrežite tako, da vam bo zadosti dolga paličica, ki bo služila kot gredelj. Na vsakem koncu to paličico skrbno zaokrožite. Nato si pripravite vsaj štiri lopate, ki jih urežite iz trščic ali iz močnejše vrbove šibe, ki jo je treba plosko odrezati, da dobi obliko lopate. — Ko so vse štiri lopate pripravljene, prekoljite gredelj v sredini v vso debelino, da pogleda nož skozi. V nastali precep zataknite dve lopati, in sicer tako, da gleda ena navzgor, druga navzdol. Nato gredelj prekoljite še enkrat pravokotno na prejšnji precep. V nastali precep zataknite prav tako ostali dve lopati. Pazite, da gredlja ne precepite do konca. Poiščite si nato dve rogovih, ju zasadite na vsako stran toka, položite nanji gredelj z lopatami in pazite, da bo segala vsaka lopata v vodo. Mlinček se bo začel vrteti. I velikega plemena Maja in Koloradi -200 preživelih ljudi nekdanjega močnega indijanskega plemena Lakandonci so zadnji potomci pravih Majev. Žive v Jukatanu in jih je danes samo okrog 300. Raztreseni so po nomadskih družinah, vzdolž tajinstvenih velikih rek. Gozdovi, kjer se nahajajo, so gosti in nepregledni. Ker pa Lakandonci vsakih 6 mesecev menjajo svoje bivališče, jih je zelo težko najti. bolj navdušeni nad kolesi letala. Lakandonci bodo prav gotovo izumrli še pred koncem tega stoletja. Uničila jih bosta tuberkuloza in malarija, ker njihova kri, nikoli mešana z novo, ni odporna proti boleznim. Ko je pred 20 leti hodil po teh krajih ameriški arhitekt Morli in v pragozdovih iskcl izginula mesta Potclnci Majev še niso okusili civilizacije belcev nujno, da menjajo svoja bivališča. V Ekvadorju naletimo na Kolo-rade, zadnje pripadnike nekdaj velikega plemena, od katerih je danes ostalo samo okrog 200 prebivalcev. Ime Koloradi so dobili zaradi las, barvanih s sadom divjih, rdečih plodov, ki jih nudi pragozd. Njihov poglavar Porfirijo pravi, da Koloradov kmalu ne bo več in to iz dveh razlogov: prvič, ker so primorani, da jim ni do življenja, a drugič zato, ker hodijo njihovi otroci v šolo (od časa do časa), kjer jih učitelji nagovarjajo, naj prenehajo s starim načinom negovanja las. Kadar pa se bodo otroci sramovali barvanja las, takrat ne bo več Koloradov. — Tako je mnenje njihovega poglavarja. Urejanje las jim je kot verski obred. Civilizacija jim pri tem pomaga z vazelinom. Od civiliziranih belcev najbolj cenijo čevlje, odbojko in šnops. Sicer miroljubni Koloradi so zelo nevarni, kadar se napijejo. Radi se vozijo z avtobusom, a ker so siromašni, se vsedejo na streho, da plačajo samo polovično karto. Težko se odrekajo stvarem, ki jih vidijo v mestu, a brez skrbi so le v gozdovih, čim dlje od belcev. Najboljši primer za to nam daje poglavar Porfirijo. On sam se oblači po vzoru belcev, svojim .podanikom pa to zabranjuje, češ da jih bodo navade belcev pogubile. 200 Koloradov je torej na prelomni točki svoje zgodovine, vendar se ni bati za njih Doa0^ nost. Civilizacija jih najmanj let še ne bo pregnala. Uspeh v medicini Čim starejša so človeška tki- va, tem manj učinkovito je . nji- hovo delovanje. To velja še P°" sebej za arterije. Prej kot ostala tkiva se arterije deformirajo na razne načine, ki so poznan1 pod imenom arterioskleroza. Lahko se krčijo ali popolnoma zapro. Danes imamo vse večje število obolenj arterij irx to predvsem v mlajših letih življenja. V času korejske vojne so se pojavila obolenja arterij Prl 80 % ranjenih ameriških vojakih, ki so bili vsi manj kot 30 let stari. Danes je končno omogočeno popolno zdravljenje arterij. Težave presajanj živih tkiv iz ene osebe na drugo s° velike. Te so premagane Prl obolenju oči, takrat, ko se pre' saja roženica. Ravno tako *e danes lahko presadijo arterije-Na vso srečo ima obolenje a1" terije to prednost, da se lah*0 omeji na določeni del telesa-tako da se oboleli del telesa lah*0 zamenja z novo arterijo. SkriV' nost presajanja roženice ali ar-terije leži v tipu tkiva, ki se imenuje fibrozno tkivo, ravno tako je fibrozno tkivo tudi arterija. Ko se nove žile zašije r»a ostanke stare arterije, nekatere lOOm Kdo so pravzaprav Lakandonci? Ali so ostanki obnovljene civilizacije Majev, ki pripadajo obnovljenemu imperiju in ki so se namestili na Jukatanu, da se izognejo Špancem? Ali so mogoče potomci tistega plemena, ki se je menda odcepil od glavnine kakih 500 let pred našim štetjem, ki so se potem naučili vzgajati rastline — koruzo, v njihovim jeziku mavis, po katerem se imenujejo Maji? Vprašanje brez odgovora! Potomci Majev so tako primitivni, da se jih civilizacija belcev prav gotovo ni niti dotaknila. Strelice so sicer zamenjali s karabinkami kalibra 22, toda niso se odrekli poligamije, nomadskega načina življenja, vrečastih oblek, ki jih tko njihove žene, enako za moške kot za ženske. Poznajo letala, ki letajo nad njihovimi glavami in so naj- vlOD^ Igrišče - otrokov kulturni odmor in zabava Narava sama sili otroka k gibanju, toda kje naj v tesnem mestnem stanovanju najde prostor za izživljanje svojih mla- r »Vreče« so že zgubile svoj pomen in mik, vendar pa jih kljub temu še lahko uporabimo, če preko njih povežemo pas ali jih spredaj ali zadaj zapnemo z zaponko. Vrhnji model je domač, pleten iz volne. Q Krhko testo lahko tudi poleti hranimo nekaj dni. Zavijemo ga v pomiaščen celofan ali pergamentni papir in postavimo na hladen prostor oziroma na kamnita tla. 0 Zelenjavno jed zgostimo brez moke, in sicer ji med kuhanjem dodamo nastrganega krompirja. Taka jed bo zelo okusna. Q Mlinček za mletje kave moramo večkrat očistiti: v njem zmeljemo suhe kruhove drobtinice. V mlinčku se namreč nabere tanka plast kavnega olja, ki postane sčasoma žaltavo in pokvari a.romo. V tako očiščenem mlinčku bomo lahko pripravili dobro ikavo. £ Penasto gumo lahko peremo samo v mlačni vodi oziroma v mlačni milnici, potem pa jo še temeljito izperemo s čisto vodo in posušimo na zraku. Vroča voda in ostra pralna STed-stva ji škoduijeta. dih sil, za igranje s sovrstniki. Nekega dne pa zagleda, kako v bližini hiše delavci urejajo prostor, kako buldožerji orjejo zemljo, kako zasajajo drevesa, nameščajo igralne naprave itd. Mamica otroku pove, da pripravljajo otroško igrišče; tam bo lahko po mili volji tekal in skakal. Zdaj prav težko čaka dne, da bodo igrišče odprli in potem bo treba vsak dan samo materinega dovoljenja, da sme tja, na igrišče, kraj svojih želja. V Kranju bodo 1. avgusta odprli otroško igrišče na Hujah med stavbami na desni strani Zupančičeve ulice. Dolgo čakanje otrok na Igrišče ni bilo zaman. Tu se bodo lahko zbirali spoznavali razne igre, se vživljali vanje, navezovali prijateljske stike s sovrstniki in krepili na čistem zraku ob razni dejavno sti svoje telo. Tudi tovarna Inteks ima lep načrt za otroško igrišče na Pla nini. Prav tako so sprejeti na črti za otroško igrišče na Zlatem polju in so priprave zanj že v polnem teku. Finančna sredstva so zagotovljena, pereče je le vprašanje delovne sile, vendar upajo, da bo igrišče še letos dograjeno. Tako upamo in si želimo tudi mi, saj vsi vemo, da nudi igrišče otrokom kulturni odmor in zabavo. Naši otroci bodo deležni življenjske radosti, ki je osnovna potreba vsakogar. M. F. Majev, je preštel 400 glavarjev '"nižin. Danes jih verjetno ni več kot 300. Prav tako je od generacije do generacije vedno manj žena. Poslednji Lakadonci bodo brez svojih družin begali skozi divjino svojih .pragozdov. Lakandonci so slabi plavalci. Rib ne marajo, so pa zelo dobri lovci. Mož sili ženo, da mu kot sužnja dela na vrtovih, kjer vzgajajo banane, koruzo in tobak. S stiskanjem koruze dobivajo neke vrste alkoholne tekočine, od katere so pogosto pijani. Ženo za ljubimkanje možje vedno znova izbirajo. Vendar lakan-drmske žene ne poznajo ljubosumnosti. Lakandonec se poroči pri 14 letih in tedaj postane poglavar družine. Kolibe, v katerih žive danes Lakandonci, imajo visoko in široko streho iz prepletenega listja. Primitivne hišne lonce iz izdolbenih dreves ali sušene gline so zamenjali z industrijskimi proizvodi in konzervami za bencin in tudi ogenj prižigajo z vžigalicami. Glavar odloča, kdaj zapustijo kolibo in vse kar je v njej, in se preselijo na drugo mesto. Selitev Lakandon-cev tolmačijo tako: Lakandonci jedo opice, teh pa seveda na enem mestu zmanjka, zato je REŠITEV KRIŽANKE ST. 20 Vodoravno: 1. pat, 3. srt, 5. USA, 7. luštrek, 10. km, 11. Aar, 12. abe, 14. jih, 16. riž, 18. da, 19. rafiner, 21. Ero, 22. kal, 23. sir. .Navpično: 1. polka, 2. tuš, 3. šaraj, 4. tek, 6. sta, 8. umbra, 9. Eride, 13. Eifel, 15. Harar, 17. žir, 19. rok, 20. nos. »Veli Jože« med čevlji »Planika«, industrija obu ve iz Kranja, bo na Gorenjskem sejmu razstavila največji čevelj v Jugoslaviji. — CeveU ima številko 270 (dolg je približno 2 metra). Človek, ki bi mu čevelj odgovarjal, bi moral biti velik 12 metrov, z» obleko pa bi tak možakar potreboval kar 33 metrov blaga- J Favorit le spustil rekel celice izumro, toda fibrozno W vo služi kot podlaga, na kate se ustvarijo nove celice. tam Možganska tkiva in sočne » žice so še posebej občutljive-jim primanjkuje kisika. Ce te organom dovajajo kisik °D° *L Nai' arterije, prid* kaj kmalu la do smrtonosnih posledic hujše je to, da so za za kiru arterije običajno nedostoP V londonski bolnišnici, v_ ,{ teri je bil pred 30 leti od*^ penicilin, je šlo sedaj kirurž0^ za to, da v času operacije za g jejo, odnosno zamenjajo £ arterije, ki oskrbujejo m krvjo, z novimi. .„ Ta uspeh bo prav gotovo Prl pomogel k zmanjšanju smr primerov od možganske Znanstveni delavci upajo-bodo s pomočjo aparata, menja srce in pluča, lahko kaP1, z*' bujejo srce s krvjo. Razumi^ bodočno^ je, da je to stvar V igri proti Dancu Torven UI nebu je zmagovalec teniškega Znanstveniki verujejo, da turnirja na vvinbledonskem igrišču v Londonu, Alex Olnedo, prišel dan, ko tromboza srca spustil svoj reket. | bo vec smrtonosna. 21