Poštnina plačana v gotovini	MafibOf,	Sreda	18.	iullfšl	1934	Stev.	160	Let6	Vlil.	(XV.-)
mmmmmmn i.  	'	  '1 ,|r"■»	 1,111....
Cena 1 Din
MARIBORSKI
VECERNIK
Uradniitvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. tl / Telaton uradniitva 2440, uprava 2458	TBF3	B®3H*	'S*	jHHIk
lahaja raren nadalje In praznikov vaak dan ob 1®- uH	t Velja mesečno prejemar	fln	I	gjj
v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din	/ Oglasi po ceniku / Oglase	Ml	JI	BBj	JPt	AštiŠh
um, ooBinvijvn na ogm ‘ -*■ win > ugiasi po ceniKu ' ugiase sprejema tudt onlssni oddelek ..Jutra" v Uiublian' / Poštni čekovni ra«un *t. 11.409
Bilanca dela italijanskega fašizma
Razočaranje v zunanji, slepilo v notranji politiki
Težkoče vzhodnega pakta
Po op imizmu skepticizem - Nemčija in Poljska nasprotni - Konfl kt med Potisko in Francijo - Svarila
angleških listov
LONDON, 18. julija. Dasi je večina angleških listov še vedno zelo optimistično razpoložena glede uspehov dela za vzhodni pakt. se vendar pojavljajo v političnih krogih skeptični pomisleki. Skoraj gotovo je, da bo Nemčija vsaj zaenkrat odklonila pristop k paktu. »Daily Herald« poroča s tem v zvezi senzacionalno vest o neki izjavi nemškega zunanjega min’stra von Neiiratha. Neurath je baje izjavil, da bo Nemčija odgovorila na angleško noto odklonilno, pač pa se bo že v najkrajšem času vrnila v Ženevo. List. ki prinaša to poročilo, pa dvomi, da bi *«ogel Nsurath to tudi iz vas ti. Prav tako je tudi PoPska skl?nila. da se vzhodnemu paktu zaenkrat ne pridruži. V Varšavi gledajo zelo neprijazno na akcijo Franclje, v kateri vidijo neke ostrine, ki se ne strin!a5o s te/irami poljske zuna-
nje politike. Baje je v tem oziru nastala med Poljsko in Francijo že znatna napetost. Francija se je poslužila preveč vsiljivih nietod pri intervenciji v Varšavi. Poljska odklanja energično te metode in grozi, da bo pričela resno razmišljati o tem, kakšen smisel naj še ima zavezništvo med njo in Francijo. Zdi se. da je Poljska tajno vezana s politiko Nemč- e in ji ta vez ne dovoljuje priključiti se vzhodnemu paktu brez sporazuma z Berlinom, Nekateri londonski listi opozarjajo v zvezi s tem, da je akcija za sno vanje vzhodnega pakta napravila v Evro pi še večjo zmedo in svetujejo zato vlas'i, naj se ne spušča preveč v posredovanja, ker bi se to moglo razumeti kot zavzemanje za tuje interese, ki bi mogli povleči Anglijo v konflikte, ki se nje čisto H* ne tičejo.
konflikt med Turišio in Analito
UBOJ ANGLEŠKEGA ČASTNIKA. ANGLEŠKA NOTA TURČIJI. GLEŠKO BRODOVJE PRED SAMOSOM.
AN-
Mnogi objektivni evropski dnevniki so oc zadnje dni ukvarjali z italijansko zunanjo politiko v fašistični eri in ugotovili, da je doživela velika razočaranja in same poraze. S tem so potrdili to, kar smo mi naglasili že prej in neštetokrat, zato ni naš namen znova naštet: že dobro znanih dejstev. Ta ugotovitev naj nam služi samo kot dokaz, da si nesposobnosti fašizma v zunanji politiki nismo izmislili mi zato, da bi dokazali njegovo vsebinsko puhlost in revščino. S te strani je torej toliko proslavljanj fašizem. ki je našel celo v Jugoslaviji in pri nas Slovencih nekaj zagovornikov, ki vidijo v njem obliž za zdravljenje vseh bolezni in bi ga zato srčno radi kopirali, popolnoma odpovedal. In samo po sebi se nam ob tem vsiljuje vprašanje: zakaj? Odgovor je preprost: zato, ker se v zunanji politiki ne more uganjati »flanc«, kakor se lahko do neke mere v notranji. »Flanc« pa je g 1 a v n o sredstvo italijanskega in sploh vsakega sodobnega fašizma, najsi bo v Italiji, ali kje dringje, in pod tem ali onim zvenečim imenom.
V zunanji politiki ni mogoče delati pa-iad, ki naj s svojo zunanjo bučnostjo in pestrostjo zakrijejo nelepo vsakdanjost. Ni mogoče tudi z nasiljem prikrivati resnice in dajati stvari drugačen videz, kot ga dejansko ima. Potrebna je tu globokoumna - spretnost, ki zasleduje r e-šlne cilje in izpoveduje to, kar tudi misli in hoče. Kajti zunanja politika vsa ke države, zlasti pa še vsake velesile, nikakor ni le njena zadeva, ampak zadeva tudi vseh drugih držav in njihovih narodov. Podvržena je pogojem sodelovanja in mednarodni oceni. Italijanska fašistična diplomacija vsega tega ni upoštevala. Videla je v svoji zunanji politiki samo Italijo in njeno grandoman-sko željo po čimvečjem uveljavljenju. Zato se je tudi tolikokrat poslužila sredstev, ki so bila najslabša in so morala odpovedati. Lovila je efekte z revizionizmom. paktom štirih, obnovo Podonavja itd., itd. Vse glavno samo zaradi tega, da bi pokazala fašistom v mejah Italije in tudi ostalim z njimi sodelujočim ali pa se jim vsaj le na tihem upirajočim Italijanom, Mussolinijevo veljavo v svetu in vsemogočnost fašistične Italije, brez katere (po njihovem prikazovanju dogodkov in položaja) ni mogoče v Evropi nikomur ničesar začeti in dovršiti. To mnenje se uveljavlja v vrstah fašistov še danes, v ostalem svetu pa se temu napihovanju le pomilovalno smejejo, razen morda na Madžarskem, kjer so gibala zunanje politike italijanskim zelo
podobna.
Toda kdor ima vsaj malo bistrega o-pazovalnega daru, bo kmalu ugotovil, da je tudi notranja politika 'fašizma prav za prav istotako le »flanc«, dasi je skrbna analiza tu dosti težavnejša, in sicer zaradi pomanjkanja zanesljivih n e potvorjen ih podatkov. Kaj je fašizem v Italiji (ali v kateri drugi državi) napravil zares velikega, kar bi vsaj do neke mere upravičevalo vero v neko njegovo zgodovinsko poslanstvo? V prosveti? Ničesar. Uvedel je res nekaj več reda in neki sistem vzgoje, toda to zaslugo uničuje popolnoma enostranskost fašistične vzgoje, ki ne ustvarja objektivnih, univerzalno mislečih državljanov, marveč le fanatike ozkega obzorja. V umetnosti? Tudi ničesar. V vseh trinajstih ali štirinajstih letih ni italijanski fašizem ustvaril niti enega velikega pesni ka, pisatelja, dramatika, komponista, slikarja ali kiparja, izboljšal pa tudi ni gledališča. Nasprotno, največji duhovi Italije so izšli še iz predfašistične generacije in so ali fašizmu odkrito nasprotni ali pa stoje ob strani. Isto velja za filozofijo in znanost. Največji sodobni italijanski filozof Benedetto C ro c c e je po vsem svojem bistvu protifašist.
Še bolj klavrni so rezultati na gospodarskem in socialnem področju. V gospodarstvu in financah je o-stalo vse pri starem, (kakor tudi v na-rodnosocialistični Nemčiji). Kapitalistični sistem se ni reformiral in finančna politika je ostala v državnem kakor tudi v splošnem narodnem gospodarstvu v bistvu liberalistična. Razne navidezne utesnitve in kontrole so v resnici samo s I c-pilo, »flanc«. Dolgovi rastejo dalje, pasivnost bilanc: državnih, trgovinskih, pokrajinskih, mestnih itd. se ne da odpraviti. Delavci in posebno koloni so dalje izkoriščani, le da so jim zamašena usta in ne smejo več glasno povedati, da trpe p o m a n j k a n j e. Niti agrarne reforme fašizem v Italiji ni Izvedel, (kakor ne narodni socializem v Nemčiji) in Italijanski poljedelec je še vedno po 75% kolon (isto ko pri nas viničar). Trinajst let po fašističnem pohodu na Rim se more več ko 20 milijonov Italijanov, če ne celo 30 milijonov, komaj enkrat na dan najesti, in polovica prebivalstva stanuje še vedno v nehigienskih stanovanjih. Povsod tu ni fašizem ničesar izboljšal. Vse, kar o-stane, so le velike fraze in parade, vojaške vaje, kasarne karabinjerjev, miličnikov in vojakov skoro v vsaki vasi in — režim najčrnejšega srednjeveškega nasilja. In to bi radi nekateri pri nas kopirali?	-r.
ANKARA. 18. julija. Pred dnevi je turška straža na otoku Samosu streljala na neko angleško izvidnico in ubila enega častnika, dva pa ranila. Zaradi tega je našla! med Turčijo in Anglijo oster konflikt. Angleška vlada je naročila ankarskemu poslaniku, naj izroči turški vladi noto, v kateri zahteva sestavo mešane angleško-tnrške komisije, ki naj zadevo preišče. Turška vlada je pa ta predlog zavrnila. V svarilni opomin je poslala Anglija pred Samos dve veliki križarki po 30.000 ton, tri manjše križar- j ke, sedem rušilcev ter več podmornic i in tiidroplanov. Turškega prebivalstva j se je zaradi tega polotila velika ner-:
Razvoj amer 5ke stavke
SAN FRANCISCO, 18. julija. Stavkovno gibanje se je razvilo na vso pa-ciiično obalo Združenih držav in sega tudi v notranjost. Trenutno stavka že okoli 600.000 delavcev. V San Franciscu se položaj od včeraj ni bistveno spremenil. V mestu je okoli 50 tisoč vojakov in policistov, ki so zasedli vse važnejše postojanke s strojnicami in celo topovi. Promet počiva. Vendar se je vojaštvu posrečilo preprečiti nadaljnje plenjenje trgovin. Samo včeraj je bilo prijetih okoli 300 plenilcev in teroristov. Spoznava se pa vedno bolj, da je generalna stavka političnega značaja in stoje za njo ko munisti. Mesa in zelenjave že tri dni ni več na trgu, transporti živil, ki še prihajajo, so rezervirani za bolnice In otroke. Prebivalstvo si pomaga s kon zervami, a preko 150.000 ljudi je zbežalo na deželo. Posredovanja doslej še niso Imela nobenega uspeha.
POLOŽAJ V AVSTRIJI.
DUNA.l, 18. julija. V vladnih krogih se hvalijo, da ima poziv za izročitev eksplo ziv velik uspeh. Baje je že veliko število ljudi izročilo vladnim organom razstreliva, ki so jih hranili. Zdi pa se, da je u-speh minimalen, kar dokazuje tudi to, da se teroristični atentati nadaljujejo kljub temu, da je od danes dalje uveljavljen novi poostreni zakon o smrtni kazni. — Narodni socialisti napovedujejo še poostritev svoj* akcije.
voznost. Ministrski predsednik Izmet paša je prekinil svoj dopust. Voj ni minister preiskuje na Samosu sani ta incident. Turški listi pravijo, da se incident zakrivili Angleži sami, kei se niso držali mednarodnih določil o obrambi obal. Turška straža je Izvršila le svojo dolžnost. Po poročilih iz Londona, je angleška javnost zaradi te afere silno razburjena in je bilo stavljenih v obeh zbornicah že več interpelacij. Zunanji minister sli Simon ie izjavil, da je incident zelo [resen lil bo morala Turčija dati An-] gliji popolno zadoščenje, ker se bo j sicer Anglija poslužila represalij.
PAPFN V NEMILOSTI.
BERLIN, 18. julija. Iz poučenih virov se doznava, da je Papen v nemilosti pri nekaterih zakulisnih voditeljih Nemčije, ki so pridobili na svojo stran tudi predsednika Hindenburga. Podkancelar je že pred dnevi zaprosil predsednika za avdienco, a ni dobil doslej nobenega odgovora.
ROMUNI ČISTIJO.
BUKAREŠTA, 18. julija. Vlada izvaja zelo strogo svojo odredbo, po kateri morajo vsi državni uradniki in nameščenci, kakor tudi aktivni in bivši ministri, doka zati odkod izvira njihovo premoženje, ako ga imajo. Doslej je bila v zvezi s tem uvedena preiskava proti mnogim državnim uradnikom in bivšim ministrom.
EKSPLOZIJA V FRANCIJI.
PARIZ, 18. julija. V vojaškem taborišču Maison Lafitte je zaradi neprevidnega ravnanja eksplodiral zaboj ročnih granat. Eksplozija je ubila štiri vojake, več jih je pa ranila.
ITALIJANSKA ZLATA PODLAGA.
RIM, 18. julija, »Banca d’ Italia« poroča, da se je znižala njena zlata podlaga v zadnjih mesecih od 6.468,449.000 na 6.436,044.000 lir. Zaloga deviz pa se je zvišala od 34,297.000 na 35.346.000 lir.
SAMOMOR MESARJA.
NOVO MESTO, 18. julija. Tu se je davi ob 4. ustrelil 32-letni mesar Josip Pogorevčnik iz Starega trga pri Slovenj-gradcu. Svojčas je imel v Mariboru gostilno in mesarijo. Vzrok samomora je meman.
Blok oroti iaoenski ektnan^i
SKUPNA POLITIKA ITALIJE, FRANCIJE IN ANGLIJE GLEDE VPRAŠANJ DAL JNJEGA VZHODA.
PARIZ, 18. julija. Tukaj se z vell-“ini zadovoljstvom ugotavlja, da je julijansko noto o vzhodnem paktu, ie bila poslana v Berlin In Varšavo, sestavil Mussolini sam osebno. Prav tako sc podčrtava dejstvo, da ie istočasno^ ko je angleški poslanik v Berlinu v petek dostavil Neurathu tekst note o vzhodnem paktu, sprejel Mussolini ruskega poslanika Potemkina. V Parizu se vse to smatra kot dobra priprava za poznejše Barthou-ievo potovanje v Rim. Nadalje se zatrjuje, da se pripravlja skupna politika Italije, Franclje In Anglije glede vprašanj Daljnjega vzhoda. Italija posveča veliko pažnjo razširjenju svoje trgovine na Kitajskem In *ara-
dl tega. da se zaustavi japonska ekspanzija. Enake Interese Imata tudi Anglija In sovjetska Rusija. Tu prevladuje prepričanje, da bo vzhodni pakt Japonsko močno oslabil ju paraliziral njene imperialistične načrte na Daljnem vzhodu.
ANGLEŠKA OPOZICIJA.
LONDON, 18. jul. »Daily Express« poroča, da so mnogi poslanci spodnje zbornice vznemirjeni zaradi zunanje politike Sira Simona, zlasti zaradi njegovega tolmačenja francoske politike paktov in eventualnih novih obveznosti Anglije in so zato sklenili izzvati še pred parlamentarnimi počitnicami veliko zunanjepolitično debato.
Dnevne vesti
Mali harmonikarji I. S. S. K. Maribora zaključujejo svojo turnejo
Po sijajno uspelih nastopih na otoku Krku in Rabu zaključujejo naši malčki turnejo po Jadranu. Zadnjic bodo nastopili v Splitu, kjer jih željno pričakujejo ter se od tam vrnejo v Maribor. Do Su-šaka je s harmonikarji potoval naš veliki prijatelj — skladatelj g. Emil Adamič. Deca ga je vzljubila, ker jo je tako dobro razumel, ko nihče drug doslej.
Devetega julija so mali harmonikarji nastopili s parobrodom »Slavija« pot pro ti Krku. Odlični Sušačani. zbrani v pristanišču, sc od malčkov kar niso mogli ločiti. Ob veselem sviranju in pozdravljanju ter klici na skorajšnje svidenje se je parnik odmikal od obrežja in splaval na odprto morje. Ob 18. uri je pa
naznanila sirena prihod v Krk. Na obali je malčke pričakovala ogromna množica z godbo. Sprejem je bil nad vse ljubezniv. Da ste videli te fante, dekleta in gospe, kako so naše male kar na rokah nosili. Kakor naša Drava v morje, tako se je zlivala naša pohorska pesem skupaj s pomorsko.
Deci in staršem je bilo na Krku pripravljeno udobno, prijetno bivanje in počitek ob morju. Zadovoljni so bili malčki, zadovoljen prof. Švajger s svojim zborom. Od vseh strani dežujejo čestitke njemu in njegovim divnim malim discipliniranim igralcem. Pošiljajo vsem domačinom lepe jadranske pozdrave.
Poroke. Pretekli teden so se v Mari boru poročili: 1. Hajdinjak, absolvent medicine in gdč. Olga Cvetkova, Ivan Pahor in gdč. Anica Hauptmanova; Maks Leskovšek in gdč. Josipina Vombakova, Josip Zupan in Matilda Celinškova, Ludvik Lorenčič in Ivana Klapova ter Maks Furijan, gledališki igralec, in privatna uradnica gdč. Daisy Tischlerjeva. Vse najboljše!
Novi grobovi. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Antonija Škrablova, stara 85 let; Ivan Ojsteršek, star 58 let; Avg. Režek, 5 let; Julijana Cehtova. 75 let; Fianc Korent. 66 let; Franc Fleisinger, 20 let: Vinko Planinc, 56 let, in Elizabeta Kolmanova. N. p. v m.!
Mariborska mestna godba priredi jutri v četrtek ob 20.30 v mestnem parku svoj drugi promenadni koncert s sledečim sporedom: 1. Kašparek: »Festival«, slavnostna koračnica; 2. Granada: »El Tu-ria«, valse espagnol; 3. Mozart: Over-tura k operi »Don Juan«; 4. Dvorak: »Humoreska«; 5. Mascagni: Velika fantazija iz opere: »Cavalleria rusticana«; 6. Jaki: »Slovenski biseri«, venček slovenskih narodnih pesmi; 7. Blanken-burg:	Domobramba	koračnica«.	Diri
gent: I. Koudelka.
Tujsko-prometna zveza, ki ima doslej svoje pisarne na Aleksandrovi cesti blizu kolodvora, se bo v kratkem preselila v nove prostore gradu na Trgu svobode.
Konjske dirke v Mariboru. Kakor vsako leto, priredi tudi letos Kasaško društvo kasaške in galopske dirke na vojaškem vežbališču na Teznem pri Mariboru v nedeljo, dne 22. julija 1934 s pričetkom ob 15. uri. Zanimanje za rejo anierikanskih kasačev je vedno večje in zategadelj se ni čuditi, da je prispelo lepo število prijav za dirke. To pot bo več novih vozačev poskušalo svojo srečo z v Ljutomeru kupljenimi konji. Za dirko vlada med občinstvom že sedaj veliko zanimanje. V Mariboru se je pričel v zadnjem času prav lepo razvijati tudi ja-haški šport in bodo prijatelji tega z galopsko dirko gotovo zadovoljni. K dirkam bo vozil mestni avtobus z Glavnega trga-. Šatori in godba bodo skrbeli za razvedrilo na dirkališču. Kdor bo hotel poskušati svojo srečo pri stavah, mu bo v to dovelj prilike. Propozicije za te dirke so bile napravljene tako, da je težko u-ganiti vnaprej, kateri konj bo zmagovalec. V nedeljski številki bomo objavili strokovnjaške nasvete za stave pri dirkah.
Krst treh novih zastav Jadranske straže. V nedeljo 22. t. m. bo imela Jadranska straža svoj glavni občni zbor v Bio-gradu na morju. Ob tej priliki bo krst treh novih zastav. Botri zastav bodo minister Dušan Peleš iz Beograda, grot" Miroslav Kulmer iz Zagreba in podban dr. Otmar Pirkmajer iz Ljubljane.
Angleško vojno brodovje v Dalmaciji. Koncem meseca avgusta pripluje v naše vode angleško sredozemsko brodovje, ki ostane pri nas šest tednov in obišče 20 pristanišč. Vseh angleških vojnih ladij bo 70, posadke pa bodo štele 35.000 mož.
Dom slepcev v Zemunu. Preteklo nedeljo so položili v Zemunu temeljni kamen za dom slepcev, kjer bo našlo dosmrtno zavetišče 400 slepcev iz vseh krajev
Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11.
Skupna seja Bolgarsko-jugoslovanske in Jugoslovansko-bolgarske lige v Beogradu. Ob priliki obiska Bolgarsko-jugo-slovanskega društva iz Sofije v Beogradu se je vršila v ponedeljek skupna seja Jugoslovansko-bolgarske lige in omenjenega društva, ki zasledujeta oba iste cilje, to je zbližanje in medsebojno spozna vanje med Jugoslovani in Bolgari. Jugo-slovansko-bolgarska liga in Bolgarsko-jugoslovansko društvo sta na svoji skupni seji ugotovila popolno soglasnost svojih idealov in sprejela tudi nekaj smernic za vzajemno delovanje za zbližanje obeh narodov, od katerih so najvažnejše naslednje: Ideja zbližanja, ki si je osvojila široke sloje obeh narodov, naj se še bolj širi in nčvrščujc. Iniciativa za osnovanje lig, izvedena v obeh prestolnicah, naj se čim bolj poglobi in udejstvuje tudi v no,-tranjosti obeh držav. V ta namen naj se prirede razstave jugoslovanske književnosti v Sofiji in bolgarske književnosti v Beogradu ter se z vsemi sredstvi podpira medsebojno spoznavanje in širjenje nacionalne kulture.
Zavarovanje ob sokolskem zletu v Zagrebu. Vsi udeleženci zletnih svečanosti, ki bodo imeli zletne znake, bodo proti nezgodam in za primer smrti zavarovani za 10.000 Din, za primer trajne nesposobnosti za delo pa za 20.000 Din. To jc posebno zavarovanje zletnega odbora izven rednih zavarovanj sokolskih vaditeljev v sokolskem fondu za nezgode.
Upokojeni železničarji, pozor! Vpoko-jeni železniški uradniki naj prinesejo takoj, najpozneje pa do 21. t. m., svoje legitimacije svojih družinskih članov na postajo, kjer so v evidenci. Istočasno naj prinesejo s seboj na vpogled upokojitvene deklete iu zadnje šolsko spričevalo. Upokojeni železniški zvaničniki in služi-telji (delavci ne!) pa naj prinesejo svoje legitimacije in legitimacije svojih družinskih članov na postajo, kjer so v evidenci, najpozneje do 26. t. m. Tudi ti naj predložijo svoje upokoj;tvene dekrete, dočim jim šolskih spričeval ni treba pred ložiti.
Nova potniška vlaka med Zidanim mo* stom in Celjem. Pričcnši z 20. julijem do vključno .30. septembra tl. vozi na progi Zidani most - Celje potniški vlak št. 618 b z odhodom z Zidanega mesta ob 11.45, iz Rimskih toplic ob 11.57, iz Laškega ob 12.9 in prihodom v Celje ob 12.24; po* vratek iz Celja ob 13.35, iz Laškega ob 12.47, iz Rimskih Toplic ob 13.56 in pri* hod na Zidani most ob 14.6. Ta vlaka sta podaljšek .potniškega vlaka št. 618. ki odhaja iz Zagreba ob 9.35 odnosno vlaka št, 619, ki prihaja v Zagreb ob 16.10. — Vlak št. 618 b ima v Celju priključek na potniški vlak za Velenje, vlak št. 619 b pa priključek od potniškega vlaka iz Velenja.
Konferenca o znižanih vožnjah. Včeraj se jc pričela v prometnem ministrstvu v Beogradu konferenca o znižanih vožnjah, na kateri bodo med drugim razpravljali tudi o zadnjem pravilniku za znižane vožnje za prometno osebje.
Vlom pri Sv. Marjeti. Preteklo nedeljo so neznani zlikovci vlpmiji pri veleposestniku in gostilničarju Alojziju Ši-keriu ter odnesli iz prsdaU pisalne mize 3000 Qjrtr
Radost Mia ztaku in sobica vam daje NIV1H
Preti solnčeniem morate svoje telo drgniti i Nivea kremo ali Nivea oljem. S tem
zmanjšate nevarnost solnčarice a dobite obenem prekrasno bronasto barvo kože.
NIVEA na miku m soiucu!
Družabna potovanja v avtokaru. GroB-glockner za 3 dni, odhod 29. julija 350 Din, Maria Zeli za 2 dni, odhod 19. in 26. julija 210 Din, Miinchen, Oberammergau, Salzburg, Tirol za 8 dni, odhod 3. avgusta, pavšalna cena 1600 Din, Rogaška Slatina za 1 dan, odhod 22. julija 55 Din, Slovenske gorice, krožni izlet, cena z obedom in zajtrkom, odhod 22 julija, 70 Din. Potovalna pisarna »Putnik«, Maribor, Aleksandrova 35, Tel. int. 21-22.
Abiturientski tečaj Zbornice za TOl v Ljubljani. Banska uprava je odobrila otvoritev abiturientskega tečaja Zbornice za TOI na državni trgovski akademiji v Ljubljani. Abiturientski tečaj bo nudil. abiturientom srednjih in strokovnih šol ter visokošolcem potrebno trgovsko in splošno gospodarsko izobrazbo. V tečaj se bodo sprejemali absolventi srednjih šol z višjim tečajnim izpitom, absolventi strokovnih šol z diplomskim, oziroma zaključnim izpitom in visokošolci. Predavanja se bodo pričela vsako leto 1. oktobra in bodo trajala do 10. junija.
Tečaj za občinske tajnike. Županska zveza v Ljubljani priredi v dneh 20. do ,30. tm. tečaj za občinske tajnike. Otvoritev tečaja, za katerega se je prijavilo že 130 občinskih tajnikov, bo v četrtek 19. tm. ob 17. v mestni posvetovalnici v Ljubljani. Predavali bodo najboljši strokovnjaki.
Sprejem v enoletni tečaj za otroške vzgojiteljice in negovalke traja do 15. avgusta. Kolkovane prošnje je vložiti pri Zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani. Natančnejše informacije se dobe pri upravi zavoda.
Sprejem v vojno akademijo. Vojaška akademijo v Beogradu sprejme letos .300 gojencev, atoiturientov gimnazij in realk ter visokošolcev. Rok za prijave je do vštetega 31. julija. Pogoji za sprejem se lahko vidijo pri vseh poveljstvih vojaških okrožij in na občinah. Vojaška akademija je povišana na stopnjo univerze. Študij traja tri leta. Šolnina in vzdrževanje na državne stroške.
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Fran/, Joselova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
Turistična konvencija s Poljsko. Zunanji minister Bogoljub Jevtič in poljski poslanik Giinther sta včeraj v Beogradu podpisala konvencijo o tujskem prometu med Jugoslavijo in Poljsko.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 1S.3 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 15.3 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 19.3 stopinjah 738, reduciran na ničlo pa 7.35.7; relativna' vlaga 74; vreme ie oblačno in deževno; vremenska napoved napoveduje, da ne bo nobene bistvene spre menibe.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 19. t. m.: Ob 12.15: Pesmi z našega juga (plošče); 12.45: poročila; 13.00: čas, reproducirane slovenske narodne pesmi; 18.00: mali jazz, Voja in Bibič Pirelovec; 18.30: lipi žensk v romanih Turgenjeva (Marija Topolovec); 19.00: plošče po že-ljah; 19.30:	recitacijski večer (Nada
Obereiger); 20.00 prenos iz Beograda; 22.00: čas, poročila; 22.15: Debussy: Nocturni (reprodukcija).
Grajski kino. Danes najboljši in najve-selcjši film Frančiške Gaalove »Škandal v Budimpešti«. Glavne vloge: Frančiška Gaal, Paul Horbiger, Szokc Szakall, Uršula Grablcy.
Kino Union. Danes zadnji dan krasna opereta »Glas srca«. Sledi veliki senza-cijski film »Mumija«, najbolj napeti film vseh časov. Dejanje se vrši deloma v mondenem Kairu, deloma pa na historičnih mestih starocgiptskih kraljevskih grofenic.
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo letno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali,, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno, skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih tirgovinalj.
Ranska odredba o nazivih gostilniških obratovalnic. Na podstavki čl. 448, toč. 2
obrtnega zakona in v zvezi s čl. 76 in 128 obrtnega zakona je predpisala banska uprava v Ljubljani sledečo odredbo: čl. 1. Gostilniške obratovalnice se smejo nazivati in imeti napis samo z označbo, ki jo predpisuje čl. 76 obrt. zak. in je skladna z izdanim dovolilom. Obratovalnice,, razen one iz točk 1 in 2 (hotel in restavracija), ki smejo uporabljati mednarodno udomačene nazive in pod 5 (kavarnar) se morajo v napisih označevati povsem po določilih čl. 128 obrt. zak. (Čl. 128 pa pravi sledeče: toč. 1, lokal v katerem se izvršuje obrt, mora biti vidno in razločno označen z napisom na zunanji strani glavnega vhoda. Ta napis mora biti sestavljen v državnem jeziku, mora navajati popolnoma rodbinsko in rojstno ime imetnika obrta in ne sme biti po velikosti črk označen tako, da bi mogle nastati zrnote. Napis mora biti v skladu z izdano pooblastitvijo ali dovolitvijo. Napisi gostilniških obrtov iz točk 1, 2 in 5, odst. 1. § 76 (hoteli, restavracije in kavarne) se smejo označiti samo z nazivom dotične vrste obrata). Čl. 2; Vkljub določil čl. I. te odredbe smejo gostilniške obratovalnice, ki so pridobile pravico po predpisih, veljavnih pred obrt. zak. z dne 5. novembra 1931, obdržati v napisih označbe, ki so se jim priznale ozir. izdale v koncesijski ali dovolilni listini. Čl. 3. Prekršitve te odredbe se kaznujejo po čl. 398, toč. 9 obrt. zak. z globo od 50 do 6.000 Din. Čl. 4. Ta odredba dobi obvezno moč I. avgusta t. 1. Gostilničarje opozarjamo, da se drže te odredbe ter dodajo napisu ime in priimek, če tega še nimajo. Kontrolo bo vršila v Mariboru policija.
Narodna banka kupuje zlato. Po uredbi finančnega ministra kupuje Narodna banka lomljeno zlato čistote 999 do 1000 po 52 Din gram, da na ta način poveča svojo zlato podlago.
K uboju v Gruškovju. Kot smo že včeraj poročali, se je odigrala preteklo nedeljo v Gruškovju v Halozah krvava tragedija, ki je zahtevala človeško žrtev. O tem dogodku smo izvedeli še tole: Pernek je prišel k Kozolu na dom zaradi biča, ki ga je izgubil. Kozel je pri lej priliki pozval Perneka, da se zaradi neke kazenske zadeve, ki teče pri sodišču v Ptuju, mirno poravnata. Namesto odgovora pa jc Pernek vzel puško z rame in jo nameril na Kozlova prsa z or pazko: »To je moja poravnava «. V strahu, da Pernek sproži, je Kozel bliskoma prijel za puško in mu jo hotel iztrgati iz rok. Med suvanjem je Pernek padel, nakar mu je Kozel iztrgal puško iz rok in tolkei toliko časa po Perneku, da je zlomil puškino kopito. Ker je Pernek kazal še znake življenja, je pograbil motiko in ga z njo dobesedno zmečkal. Kozel se ie nekaj dni pred tragedijo izrazil, da plača rad 100 Din onemu, ki ubije Perneka. Umor je bil izvršen na Kozlovem dvorišču, ne v gozdu. Kozla so orožniki aretirali in izročili sodišču. Zagovarja se s silobranom, češ. če tie bi bil Perneku iz" trgal puške, bi bil on mrtev, ker je Pernek znan nasilnež. Vzrok tragedije je staro sovraštvo med sosedi. Sodna komisija, obstoječa iz sodnika Pipcnbn-herja ter zdravnikov dr. Vrečka in 1 Brumna se je včeraj popoldne podam na kraj umora in izvriila tudi obdukcijo.
v M a r i b' o r u. dne 1* VII. 193
r/SPf'- V,«5*Y
Mariborski »Večerni k Jutrs
■rr"v «3c*fe
Stran 3
Produkcija in vnovčenjc sadja	•••;-"•" v Sloveniji z ozirom na domači in iuji ir g
Referat ravnatelja banovinske vinarske in dr. 1, Priola na kongresu pridelovalcev in pridelovanja in sadne trgovine
Agrarna preobliudenost in maloposest-
na struktura našega, kmetijstva zahteva intenziviranje onih kmetijskih panog, ka-
terih pridelki najdejo navzlic današnji gospodarski krizi odjemalce in dosežejo cene. ki so v skladu s pridelovalnimi stroški. Med slednje smemo prištevati po vsej pravici tudi sadjarstvo, ki je bilo do nedavna omalovaževano kot postranska panoga kmetijstva in smo se je spomnili kvečjemu v jeseni v dobrih sadnih letinah, ko je bilo treba spraviti pridelke, kolikor jih ie v takih razmerah drevje dalo. Svetovna gospodarska kriza, ki objema vedno bolj in bolj tudi naše kmetijstvo, občuten padec cen kmetijskih proizvodov in stagnacija prodaje, nas pa sil: bolj kot kdaj prej, da začnemo razglabljati, kako rešiti našega kmetoval ca iz sedanjega težavnega položaja. Izmed obilice več ali manj zamotanih vpra Sanj, ki se,porajajo pred nami, se moramo dotakniti predvsem dveh:	Kakšne
naloge čakajo našega sadjairja v bližnji bodočnosti, in v kateri smeri se bo morala razvijati sadna trgovina?
Slovenija je zaradi ugodnih podnebnih in talnih okolščin ustvarjena v prvi vrsti za pridelovanje finih namiznih jabolk, dočim so druga sadna plemena bolj podrejene važnosti in so iudi v manjšem obsegu zastopana. Dasi je bilo doslej še vedno dovolj povpraševanja po našem sadju in smo ga mogli vnovčiti po ustrezajočih cenah, sc nam obeta v prihodnje ostra tekma na evropskih tržiščih s strani Severne Amerike, Afrike, Avstralije, južne Rusije, Italije, Romunije. Holandije itd., ki so v poslednji dobi pomnožile število sadnega drevja ter delajo s polno paro za povečanje množine in kakovosti pridelka.
Vse sadje rodne države pospešujejo izvoz z najmodernejšimi tehničnimi pridobitvami. Spričo sodobne prevozne tehnike ne igra dandanes razdalja med pridelovalno in potrošno državo mikake vloge veČ- Iz tega sledi, da bo boj. ki ga bo m°rala izbojevati v bodoče naša država za ohranitev svojih pozicij na evropskih sadnih tržiščih, izredno oster in bo treba napeli vse sile, da dvignemo pridelek v kvalitativnem in kvantitativnem oziru^ ter se začnemo posluževati pri vnovčevanjii jn izvozu svojih pridelkov tudi pri nas sodobnih modernih tehničnih pridobitev.
Ena prva naloga naše produkcije je standardizacija tipizacija pridelkov.
Jedro standardizacije je pa zapopadeno v enotni produkciji maloštevilnih žlahtnih sort, intenzivnejši oskrbi obstoječih nasadov, pravočasnem in pravilnem spravljanju pridelkov, enotnem sortiranju ter enotnem vkladanju v normalne transportne posode.
Pridelovanje se mora prilagoditi zahtevam sadne trgovine, odnosno zahtevam sadnih konzumentov, ki edini imajo tukaj pravico odločevanja. Najbolj gre v denar sadje, ki je srednjedebelo in debelo, dobrega okusa in prikupne rdeče ali rumene barve.
K uresničenju poudarjenih smotrov bo pripomogla gotovo v znatni meri določitev krajevnih sadnih izborov za posamezne pridelovalne okoliše v naši banovini. Omenjena akcija, katero je pokre-nila banska uprava ob sodelovanju sadjarskih praktikov in veščakov, utegne obroditi v doglednem času lepe uspehe. Razmnoževanje in saditev mostnih sort sc naj v bodoče omeji le na neugodne mrzle in senčne lege. v katerih niti skrom ne namizne in gospodarske vrste jabolk več ne uspevajo. Čeprav je naša banovina izrazita sadna pokrajina za jabolka, bomo morali posvečati v bodoče vendarle nekaj več pažnje tud: koščičaste-mu in lupinastemu sadju.
Tuji trg zahteva velike množine enotnega tipiziranega blaga, t. j. malo sort. toda enakomerne dobre kakovosti. Prav v tem pogledu naši starejši sadovnjaki žal večinoma odrečejo, kajti prenapolnjeni so z vsemi mogočimi sortami tako. da o enotnem pridelku ne more biti govora. V naši banovini nahakmo okrog .30 do 40% sadnega drevja, ki ne dona-ša nobenih ali vsaj upoštevanja vrednih dohodkov. Z velikopotezno organiziranim precepljanjem neustrezajočih namiznih in-številnih mostnih sort bi se mogel zvišati vsakoletni povprečni donos za dobro tretjino, kar znaša nizko računano, okrog 60 do SO milijonov Din. Nadaljnji cilj naše produkcije mora biti intenziviranje v zvezi s primerno racionalizacijo. Racionalizirati se pravi, urediti sadjarski obrat na podlagi točne kalkulacije tako. da dosežemo pri čim manjši uporabi časa. energije in stroškov pri enaki kakovosti dela večjo rodovitnost in rentabilnost.
Kakor bo treba napeti vse sile, da dvig nemo produkcijo v kvalitativnem in kvan titativnem oziru, bomo morali posvečati največjo pažnjo tudi vnovčevanjii pridel-
sadjarske šole v Mariboru izvoznikov sadja — Naloge
kov. Najmanj, kar smemo zahtevati od našega producenta, je pravočasna in pra vilna bratev. sortiranje ob brat vi in prevoz sadja na železniško postajo ali v skladišče na način, pri katerem dospe blago v neoporečenem stanju do cilja.
Kako je v tem pogledu pri nas? Sprav ljanje poznih zimskih jabolk se vrši večinoma mnogo prezgodaj. Temu pa niso krivi izključno pridelovalci, marveč v prvi vrsti oni sadni trgovci, ki tako zeleno blago kupijo in silijo sadjarje k prezgodnjemu obiranju. Marsikateri kmetovalec, ki težko čaka. da dobi neobhodno potrebne pare za življenjske potrebščine. se da pregovoriti ter obira sadje v svojo lastno škodo za cele tedne prezgodaj.
Ker je malo izgledov, da bi lepe besede kaj prida zalegle, bo treba seči po učin kovitejših sredstvih. Z banovinsko na-redbo bo treba določiti termine, pred katerimi se posamezne, v banovini razširjene sorte po posameznih okrajih ne smejo obirati. Poleg pravočasnega sprav Ijaiija bo treba izboljšati tudi način ali tehniko bratve. Občutna ovira za dobič-kanosnejši razplet vnovčevanja je pomanjkanje primernih sadnih skladišč pri naših kmetovalcih. Solidnejše mora biti zgrajeno skladišče, namenjeno za daljše shranjevanje sadja preko zime. Taka skla dišča bi bila izredne važnosti za dvig konzuma, predvsem namiznih jabolk v naši kraljevini in bi nudila uspešno orožje v konkurenci s tujino, zlasti ameriškim in avstralskim blagom, ki si usva-ja jugoslovanska tržišča proti koncu zime in spomladi tem lažje in uspešneje, ker domačega blaga v tem času primanj kuje. Ne smemo prezreti, da se obetajo potrošnji jabolk v Jugoslaviji v bodoče velike razvojne možnosti, kajti konzum je zaenkrat razmeroma jako majhen in znaša po povprečni statistiki za 1. 1926 in 1927 komaj 11 kg na osebo v enem letu. Temu nasproti računajo v Avstriji na osebo in leto okrog 4fl kg, v Nemčiji 4.3 kg, v Angliji pa okrog 45 kg jabolk! Če bi dvignili potrošnjo jabolk v Jugoslaviji na glavo na leto samo na 15 kg, bi znašal letni konzum pri 14 milijonih prebivalcev 21.000 desettonskih vagonov. Ker znaša povprečna letna produkcija na temelju statistike za minulo desetletje okrog 15.000 desettonskih vagonov, bi po teni računu primanjkovalo za kritje domače potrošnje povprečno celih 6.000 vagonov jabolk na leto! Na-
Olajšanje
" pri' vsakodnevnem d 6l 11 nudi
čokolada
PROIZVOD: UNION-, ZAGREB
vzlic temu, da se dela v poslednji dobi v južnih delili naše države z veliko intenziteto za dvig pridelka jabolk, smemo vendarle upati, da bo našlo sadje iz Slovenije zaradi svoje žlahtne arome in prijetne kisline svoje odjemalce na jugu tudi v bodoče. Vsekakor pa bo igrala v bodočnosti kvaliteta blaga odločilno vlogo, najsi bo šlo za domači ali tuji trg.
Dokler nimamo solidno zgrajenih skladišč, bi bilo zelo ustreženo pridelovalcem in izvoznikom, ako bi se organizirale po posameznih sadnih okoliših vsaj primerne sadne zbiralnice, v katerih bi se jeseni za trg namenjeno blago zbralo, pravilno sortiralo in morda celo vložilo v standardne posode po znanih načelih. S takimi zbiralnicami bi postal pridelovalec neodvisen od trenutne konjunkture in bi mogel jeseni s prodajo nekaj tednov počakati, ako inu cena ne bi kon-venirala. Sadni izvoznik bi pa bil v prijetnem položaju, da bi mogel zaključiti z vodstvom zbiralnice vsak čas kupno pogodbe za vagonske pošiljke sortiranega. tipiziranega blaga, s, čimer bi se ves potek vnovčevanja izredno olajšal in pocenil.
Škotske modrosti.
Dva škotska brata sta že v rani mladosti prejela od očeta temeljit pouk o varčevanju in se po tem tudi vse svoje življenje ravnala. Eden izmed njiju je šel v London, dobil shtžbo in tam tudi ostal. Dvajset let je minilo, a nikoli n: dobil nobenega obvestila od doma, sam pa tudi ni pisal, škoda je bilo znamk. Brzojavka do deset besed stane na Angleškem 1 šiling in tak telegram je prejel oni v Londonu neke sobote. Brat. ki ie bil na domu, je hotel na vsak način izrabiti število besed in ker je bil kot vsi severnjaki navdušen športnik, je poslal bratu sledečo brzojavko: »Oče nenadoma umrl. pogreb torek, ASK 2 : Hermes 1.«
Lepe sanje.
Žena: Možiček, pošlji me na riviero, tam bom sanjala o tebi noč in dan.
Mož: Draga ženkica. ostani pri meni in sanjaj rajši o rivieri.
A. P. Cehov:
Konjski priimek
Upokojenega generalnega majorja Bul .jejeva so zaboleli zoblje. Izmival si je usta z žganjem, s konjakom, dajal na bolni zob tobačno žlindro, opij, terpentin, petrolej, si mazal lice z jodom, v ušesih ie nosil v špiritu namočeno vato. pa vse to ni pomagalo in mu ie bilo celo od tega slabo. Prišel je k zdravniku. Pobrskal je malo po zobu in predpisal kinin. Pa tudi to ni pomagalo. Izdreti zoba pa si ni pustil. Vsi domači, žena, otroci, posli ni pustil. Vsi domači, žena, otroci, posvetovali vsak svoje zdravilno sredstvo. Med drugimi .ie prišel k njemu tildi njegov oskrbnik Ivan Jevsejič ter mu svetoval odpraviti bolečine v zobu z zagovorom.
»Pred desetimi leti, vaša ekselenca, je živel v naši občini davkar. Jakov Vasiljevič,« mu .ie pripovedoval Ivan Jevse-jič. »Imenitno je zagovarjal zobne bolečine. Obrnil se je kar k oknu. malo po-mrmral, popljuval in mahnil z roko. Bil je močan...«
»Kje pa živi sedaj?«
»Ko so ga upokojili, se je preselil k svoji tašči. Sedaj živi samo od zagovarjanja. Ljudje hodijo k njemu in on jim pomaga: celo iz daljnjih krajev ga kh-Čejo. Kar brzojavite po njega, vaša ck-^elenca, in mu potožite, da vas bole zobje in naj se potrudi k vam. Denar mu pošljete po pošti.«
•Neumnost! Pobalinstvo!«
-Poskusiti je treba, ekselenca! Res ie. rad ima žganje, ne živi skupaj z ženo, ampak z neko Nemko, rad se krega, sicer pa je jako imeniten gospod.«
»Pa pošlji. Aljoša.« ga je prigovarjala žena. »Ti sicer ne veruješ v zagovarjanje, jaz pa sem se sama prepričala o tem. četudi ne verjameš, saj te nič ne stane, ako pošlješ? Ne pade ti zaradi tega krona z glave!«
»Naj bo!« je pristavil končno Buldje-jev. »V takem primeru ne brzojavim samo po davkarja, marveč po samega vraga... Oh, moči me že zapuščajo! No. kje na živi tvoj davkar? Kako naj mu pišem?«
General je sedel za mizo in vzel pero v roko.
»V Saratovu ga pozna že vsak pes,« mu je rekel oskrbnik. »Izvolite kar pisati v mesto Saratov ... velespoštovanemu gospodu Jakobu Vasiljeviču ... Vasiljeviču...«
»No?«
»Vasiljeviču ... Jakobu Vasiljeviču ... a priimek... za vraga! Priimek sem pa pozabil! Vasiljeviču ... Hudiča, kako se že imenuje? Ko sem šel preje semkaj, sem še vedel. Dovolite ...«
Ivan Jevsejič je pogledal navzgor in nagubančil čelo. Budjcjev in žena sta nestrpno pričakovala.
»Torej, kako vendar? Misli hitreje!«
»Takoj!! Vasiljlču... Jakobu Vasiljeviču ... Pozabil sem. Pa taKo priprost priimek .ie ... zdi se mi. da spominja na konja. KobiHcin! Ne. ne. Ne, tudi Že-rebcev ni. Vem. da je konjski priimek, a kakšen, mi je iz gjave ušk>.<
»Žerebjatnikov?!«
»Nc, ne! Počakajte... Kobolicin... Kobiljatnikov... Kobeljev...«
»To je pa že preje pasji priimek, ne pa konjski. Mogoče pa je Žerebčikov?«
»Ne, tudi Žerebčikov ni!... Lošadi-nin... Lošakov... Žerebkin... Ne, tudi ne!«
»Torej, kako naj mu pišem, pomisli vendar!«
»Takoj! Lošadkin... Kobilkin... Ko-renoj...«	•
žena.
»Korcnikov?!« je vprašala generalova žena.
»■Ne, tudi ne! Vprežkin... Ne, ne tako! O, pozabil sem!«
»Zakaj te pa potem sem vrag nosi z nasveti, če si pozabil?« se ie zadrl general. »Poberi se!«
Ivan Jevsejič je počasi odšel, a general se je zagrabil za lice in pričel hoditi po sobi gori in doli.
»O, batjuški!« je kričal. »O, niatuški! Oh, saj še svetlobe ne vidim več.«
Oskrbnik je šel na vrt. povzdignil oči k nebu in začel pripominjati priimek dav kar ja.
»Žerebčikov . .. Žerebkovski... Že-rebenko... Nc, ne. Ne vjema se. Loša-dinski... Lošadevič... Žerebkovič... Kobilianski...«
Malo pozneje ga je general zopet poklical k sebi.
»Ali si se spomnil?« ga je vprašal general.
(»Ne. vaša ekselenca!«
»Mogoče pa Konjavski? LoSadmleov? Ali ne?«
In v hiši so si zopet začeli izmišljevati priimke. Pretresli so vse starosti, spole in plemena konj, spomnili so se na grivo, kopito, uzdo. V hiši, na vrtu, v sprejemni sobi, v kuhinji, povsodi so hodili ■ ljudje iz enega konca v drugega, se držali za čelo in pripominjali priimek davkarja.
Oskrbnika so klicali vedno znova v hišo.
»Papa!« so kričali otroci iz otroške sobe. »Trojkin?.-. Uzdeekin? ...«
Razburila se je cela naselbina. Nestrp ni in izmučeni general je obljubil, da podari pet rubljev onemu, ki pride na pravi priimek. Ivana Jevsejiča so oblegale cele trume.
»Rjavec?« so mu govorili. »Dirkač? Konjski?«
Pričelo se je večeriti, a priimka se še niso domislili. Legli so spat. ne da bi. poslali brzojavko.
General ni mogel spati vso noč. Hodil .ie iz kota v kot in stokal od bolečin. Ob treh zjutraj je šel iz hiše in potrkal na okno oskrbnika.
»Mogoče pa priimek ni konjski?« ga je vprašal z jokajočim glasom.
»Pri moji veri, ekselenca, konjski priimek je. Pomnim zelo dobro.«
»Kako si vendar pozabljiv! Zdi se mi, da je zame sedaj ta priimek najdražji na svetu. Grozno trpim.«
Zjutraj je poslal general zopet po zdravnika. Odločil se je, da s! da izdreti zob, ker ni mogel več prenašati bolečin.
Prišel je zdravnik in mu izdrl bolni zob. Naenkrat so prenehale vse bolečin*
MARIJ SKALAN;
107
Roman Iz prazgodovine človeštva.
Semiš Ofiris je dvignil roke:
»Ti, ki si začetka prvi začetek in konca zadnji konec, ki si ogenj stvarstva, toplota rasti, svetloba vida In vsemu sredina, ki si veliki, najvišji in si Ra, kla n jam se Ti! Slavim Te nad slavljene, poveličujem Te nad poveličane, molim Te nad moljene, ki sem del celote, ki sem iskra plamena, ki sem učlovečenje Tvoje, faraon faraonov, veliki in Semiš Ofiris. Iz tvari v gorenje in iz gorenja v dim, ki se dviga pred obličjem Tvojim do milosti Tvoje polagam misel in misli svoje dognanje, ki je po Tebi, iz Tebe in za Tebe, in pojem Ti pesem hvale nad hvalami! Zahvaljen, veliki, najvišji, naj* IPoolnejši, zahvaljen močni, najmočnejši, najmogočnejši; zahvaljen, o Ra!«
»Na vekov veke..,« je odgovoril votli glas zlatega božanstva.
»Ti si potrdil in slišal sem Tvoj glas in povelje Tvoje in voljo Tvojo, o silni!« je zajecljal faraon in se spustil na ko-%ia. »Govori še in poveljuj, ker odprta so moja ušesa in slišijo glas Tvoj!«
»Raduj se milosti moje in svaril mojih in naročil mojih! Le tebi govorim: Ko si
storil naročeno, pojdi in stori dalje po besedi moji! Ker nekdo je, ki je gad in steguje glavo svojo z zobmi svojimi, ki so strupeni in čaka. Nate čaka, ki si izbranec moj, da ti zasadi v telo zobe svoje in te zastrupi s strupom svojim, ki je sovraštvo in smrt. Odpri oči in glej: v podob: prikupni prihaja in sužnja Tvojega se imenuje.«
»0 gadu mi govoriš, o silni?« je vzklik nil faraon. »Slišim Tvoje besede in ume-jem smisel njihov, a imena ne doumem. Kdo je, k: čaka in ki govoriš o njem?«
»Iz bližine je Tvoje.«
»Amonis?«
»Ne dvomi v svečenika mojega.«
»Tutalis?«
»Proti večeru se nagiblje življenje njegovo.«
»Nefteramis?«
»Dvor Tvoj oskrbuje m obrede.«
»Sitis?«
»Zaklade ti čuva.«
»Amarazis?«
»Zvestoba zvestobe je ime njegovo.«
»Libis?«
»Po uikazu mojem sodi in po besedi Tvoji.«
»Kdo je tedaj?«
Zlato božanstvo ni odgovorilo. Potresni sunek je v tistem razmajal tla, stene so zastokale, strop se je zazibal. Semiš Ofiris je prestrašen planil kvišku.
»S srdom svojim mi odgovarjaš?« je kriknil. »Ne razumem Tvojega odgovora.«
Potresni sunek se je ponovil še močneje.
»O veliki, silni, najsilnejši! Zakaj je jeza Tvoja udarila tla naša in zamajala stene naše? Milost, milost, milost!«
Faraonove besede so izzvenele v krik groze, a odgovor zlatega božanstva je zamrl v novem, tretjem in najmočnejšem sunku. Malik se je zamajal, nagnil in telebnil na tla pred faraona, ki je preplašen odskočil, izbulil oči in se zastrmel v skrivnostno prikazen. Tam, kjer je stal poprej porušeni zlati kip, je stala sedaj spačena starka. Za njo je zevala temna, v steni se izgubljajoča odprtina.
»Ti?« je kriknil Semiš Ofiris. »čarovnica Arikdinila... Ti si govorila ... skrita v kipu. Ni govoril On. Kako si prišla sem?«
Faraon je planil proti stairki, ki si je šele tedaj opomogla od presenečenja nad zgodenim, se s skoraj mladostno nagli-
co obrnila in skočila v temno odprtino. Toda potres je pokvaril dvigalo. Zaman je pritiskala na vzvod.
»Stoj!« je krikinil Semiš Ofiris in uda ril na gong.
V sobo je planila telesna straža.
»Zgrabite čarovnico!« je ukazal, toda stražniki se niso zganili. »Zgrabite jo!« je zarjul s pobesnelim glasom.
Starka se je okrenila proti njemu, se vzravnala in uprla vanj svoj strašni srepi pogled. Počasi, kakor avtomat je dvig nila desnico in dejala:
»Ne dotikaj se me. Semiš Ofiris!«
»Zgrabite jo!« je ponovil trdo faraon.
»Gorje tebi in vsakomur, ki se me dotakne! Šakal Anubis in vladar temin Asi-ris sta moja čuvarja. Kadar ju pokličem, bo konec tvoje slave, Semisirisa in Atlan tide.«
»Zgrabite jo!« je zarjul faraon, da so se stražarji zdrznili in kakor stroji planili proti starki, ki je z dvignjeno desnico in ne da bi se skušala braniti pustila, da so jo prijeli in ji zvezali roke na hrbtu.
»Pokličite Nefteramisa, Amarazisa in Ibiskisa!« je ukazal faraon.
»Kaj nameravaš?« je vprašala mirno Arikdinila.
»Videla boš.«
»Svarim te Še enkrat: izpusti me!«
Sokolstvo
Sokol Maribor Matica vabi svoje članstvo in telovadce, ki se nameravajo udeležiti sokolskega zleta v Zagrebu, da se javijo danes, jutri in v petek v društveni pisarni v Narodnem domu. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale.
Slovenske Konjice
Poslovilni večer priredijo vsa narodna društva iti okrajna organizacija JNS v Sl. Konjicah dr. Brv. Mejaku, A. Petku in Mil ki Križmaničevi, ki v kratkem zapustijo Slov. Konjice, in sicer v soboto 21. julija t. 1. ob 20. uri v gornjih prostorih Narodnega doma. Sodelujeta sokolski društveni orkester in pevski zbor. Na ta večer so vabljeni vsi prijatelji, sodelavci in znanci odhajajočih, kakor sploh vsi nacionalisti iz konjiškega okraja.
Poljčane
Strela užgala kovačnico. V nedeljo proti večeru je divjala nad Poljčanami huda nevihta. Proti 19. uri je dobila polj-čanska železniška postaja telefonično obvestilo, da gori v Sp. Lažah, nakar so se gasilci takoj odpeljali. Strela je udarila in zažgala kovačnico znanega posestnika in gostilničarja g. Mlakarja iz Sp. Laž. Ker je bilo v gostilni ta čas vse polno ljudi, so ogenj hitro zadušili. Na pomoč so takoj prihiteli tudi gasilci iz Loč, naravnost z veselice, medtem ko poljčan-skim ni bilo treba več stopiti v akcijo.
in general sc je pomiril. Ko je zdravnik izvršil svoje delo in sprejel za trud zasluženo plačilo, je sedel v svojo kočijo in se odpeljal domov. Zunaj na polju je srečal Ivana JevseJiča. Oskrbnik je stal kraj pota, gledal nepremično sebi pred noge in nekaj mislil. Sodeč po brazdali na njegovem čelu in izrazu na očeh, je imel oskrbnik težke, mučne misli.
»Lisec?... Komatov?...« je mrmral. Jermenov?... Lošadski? - • •«
»Ivan Jevsejič!« ga je ogovoril zdravnik. »Ali ni mogoče kupiti od vas pet četrtov ovsa? Kupoval sem ga od naših rtiužikov, pa je res tako slab, da ...«
Ivan Jevsejič je debelo pogledal zdrav nika in se čudno nasmehnil. Brez odgovora zdravniku je zbežal na generalovo posestvo s tako hitrostjo, kakor da ga podi steikel pes.
»Domislil sem se, vaša ekselenca!« je zakričal veselo s hripavim glasom, ko je stopil v generalov kabinet. »Domislil sem se! Daj Bog zdravje zdravniku! Ov-sov! Ovsov se piše davkar. O vso v, vaša ekselenca! Pošljite brzojavko Ovso-vu.«
»Pojdi se solit s svojim konjskim priimkom!« mu je rekel general prezirljivo in mu pomolil pod nos dve figi.
Med kralji živali
Nočno srečanje z levom v Afriki
Dr. Lutz Heck, znani zoolog in ravnatelj berlinskega živalskega vrta, pripoveduje napete stvari o svojih doživljajih pri lovu na zveri v Afriki.
Dokler se nisem srečal s tremi zvermi, pravi dr. Lutz Leck, sem podcenjeval njih nevarnost. V resnici pa so bili zelo nevarni trenutki, ko sem se srečal v gozdu z nosorogom ali bivolom in nisem mogel uporabiti orožja, ali če se je napadena žival postavila bliskovito v bran in sem zamudil odlomek sekunde, da bi jo zadel smrtno. Najmočnejši vtis o nevarnosti takšne živali pa sem dobil, ko sem se nekoč ponoči srečal z levom. Podnevi so levi v splošnem nedolžni. Večina se jih niti ponoči ne loti človeka. So pa med njimi tudi pravi Ijudože-sri, ki so na nekakšen način dognali, da je človek zlasti ponoči brez obrambe in da ga je lahko pnemagati. V enem samem okrožju, ki sem ga obiskal, so ti levi v nekoliko tednih raztrgali 34 domačinov.
Cesto sem ležal na svoji slamnjači v polsnu in zaslišal iz daljave nepozabni temni in globoki grom leva. Tedaj so se zbudili tudi zaspanci ob ognjih in se pomaknili tako blizu visokih plamenov, da so si skoraj ožgali podplate. Z napetostjo so prisluškovali v noč, v stepo, koder je krožila smrt, ali so zapeli nekoliko kratkih taktov, da sl preženejo strah. Nekoč so prišli levi v sredino taborišča. Vskrik je planil v noč, smrtni krik naše udomačene antilope »gnuja«. Lev je preteč rohnel ob njenem raztrganem tele-
su. Pograbil sem puško, ki je ležala vedno nabita poleg mene in skočil proti naši živalski staji. Črnci z gorečimi vejami v rokah so mi sledili. Videl sem, kako je temnočrn grivast lev z velikanskim skokom izginil v temo. Sedel sem zavit v odejo in s puško v roki pod trnast grm. Ni dolgo trajalo, ko sem slišal v temi pokanje lomečih se kosti. Moja žepna svetilka je zagorela in v svoje začudenje sem opazil, kako sta sedaj dva leva skočila od »gnuja« in izginila. Čakal sem dalje. Rjovenje v stepi je že davno ponehalo, tem bolj pa so upili črnci in vihteli svoje goreče veje iz strahu pred zverinami.
Tedaj sem slišal v svoji bližini hipoma nenadno šelestenje, plezanje in renčanje. Spet je zablisnila žepna svetilka. V njenem svitu sem zagledal samo nekoliko metrov pred seboj velikega in temnega leva, ki je gledal nepremično v mojo luč. Ta čudoviti pogled me jc tako prevzel, da sprva sploh nisem mislil na to, da bi streljal. Kraljevska žival — nikoli nisem njene lepote občutil bolj razločno nego v tem trenutku. A. ni mi ostalo drugega, moral sem streljati, kajti ona ali jaz sva morala stopiti v delo, da si rešiva življenje. Tako sem se zganil jaz in z rjovenjem. ki je šlo skozi mozek, se je lev zrušil v ognju.
S tem nisem napravil nobene luknje v afriški živalski paradiž, kajti premnogi drugi levi so v mnogih naslednjih nočeh obkrožali naše taborišče.	___
V vsako Hi hiia
t«
Mali oglasi
Raino
LICITACIJA RAZNEGA NAKITA
in drugih vporabnih predmetov vsako soboto od 9. do 12. in od 15- do 18. ure v Mariborskem licitacijskem zavodu, Slomškov trg 3. Predmeti se vsak dan sprejemajo in .si jih more vsakdo ogledati. 2939
DOBRO
BRA«
VPELJANO NJARIJO
prodam. Vpraša se Vrbano-va ulica 6-1.. Batič.
2936
ŠIVALNE STROJE.
kolesa in otroške vozičke proda po ugodnih cenah Alojz Ussar, Trubarjeva ul- 9-1. 2540
KOLESA.
motorna kolesa, otroški vozički skirice s pogonom po ugodnih cenah in "■\,ob.rt°'te pri »Jugu« d. i o. z. Maribor Tatttnbachova ulica 14. 3843
Stanovanjie.
SOBO IN KUHINJO
pripravno za krojača, se takoj odda. Tržaška cesta 3, Maribor.	2933
STANOVANJE: soba, sobica, kuhinja se takoj odda mirni stranki brez otrok. Meljska costa 59-_2934
Sobo odda
LEPA SOLNČNA SOBA
v mirnem delu mesta s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice v. mrzlo In toplo vodo, centralna kurjava se odda s 1. avgustom 1934. Podrobnosti v upravi »VeČerni-ka«.	2925
Kapital
TRGOVSKO IZUČEN.
ima okoli 30.000 Din v gotovini, išče sodruga z obrtio za trgovino z jabolki. Ponudbe pod »Trgovcc« na upravo »Večernika«.	2937
Posest
V MARIBORU
blizu koroSkega kolodvora
jc hiša s štirimi stanovanji in z lepim velikim vrtom usodno naprodaj. Vpraša sc pri KOspci Musek, Maribor, Radvanjska cesta 7.	2935
Vrednost človeka
Zelo pogrešen je očitek, da človek ni vreden počenega groša. Angleški biolog Lawrens je ocenil vrednost človeka mno go višje, vendar pa si ne sme domišlje-vati, da je njegova vrednost bogve kako velika. Človeško telo je ustvarjeno iz raznih kemičnih snovi, ki bi bile po navadnih tržnih cenah vredne približno 40 Din. Nekatere osnovne prvine, iz katerih je ustvarjen 70 kg težek človek, bi dale v luči kemične analize naslednje številke. Glavni sestavni del jc voda, ki je ima človek v svojem telesu 45 litrov. Iz maščobe, kolikor jc vsebuje telo, bi lahko napravili 7 kosov mila. Množina ogljika bi zadoščala za črnilno maso za 90C0 svinčnikov. Fosfor v človeškem telesu bi zadoščal za 2200 kapic pri vžigalicah. Železa pa je v Človeškem telesu razmeroma malo in bi lahko iz njega skovali le srednje velik žrebelj. Med ostalimi kemičnimi elementi je precej bogato zastopan apnenec, s katerim bi mogli zmešati toliko malte, da bi zidar z njo sezidal kvadratni meter kakor opeka debelega zidu. Žveplo pa bi zadostovalo, da bi z njim odpravili uši srednje velikemu psu. Zanimivo pa je, da ima skoro vsak človek enako množino teh snovi, pa naj si bo bebec ali učenjak. Na drugi strani pa so ti podatki živ dokaz, kako vzorno gospodari priroda, ki je s tako majhnim kapitalom ustvarila tako idealen stroj, kakršen je človek. Pomislimo, da ie narava vložila v Edisona le skromen kapital 40 Din, s katerim je ta človek ustvaril velikansko industrijo, ki jc po ameriški cenitvi vredn.) 20 milijard dolarjev!
Voda v človeku
Marsikdo ne pozna sestavin in ustroja človeškega telesa. Med sestavine pa spada tudi voda, ki jo imajo mišice človeka 83%, možgani 87% srce in pljuča 71°/o, dočim je v kosteh samo okrog 27/n vode. Odrasli človek ima v vsem telesu približno 63®/o vode, ki pa na starost usahne na 58%. Embrij ima v začetku 94°/o vode in samo 6% drugih snovi. Na dan potrebuje človek približno 3 1 vode. z dihanjem je izloči 1 liter in pol, precej je gre iz telesa s sečjo, kakih 200 kubičnih centimetrov je pa izhlapi iz telesa skozi kožo. V krvi je 80"/», v seči na 95% vode. če primerjamo gornje odstotke. lahko rečemo, da so ljudje precej »vo deni«.
Starost matere zemlje
Na podlagi proučevanj raznih znanstvenikov je ugotovil ravnatelj zavoda za kemična raziskovanja v Berlinu dr. Oton Hahn, da je naša zemlja stara približno tri bilijone let in da se je na njej strdila gornja plast Šele v zadnjih dveh bilijonih let.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Maribo<ru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ,	~	STANKO DETELA v Mariboru.