StevJ 1S4
(Posamezna Številka 8 vinarjev.)
V Trsta, v nmđmUo, IS. iulUa 1W
Letnik XIII.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ia praznikih, ob 5 zjutraj.
UreUuiftFo: Ulica Sv. FrančiSka Asiikegi it 20, L riadrtr. — Vtl dop sf naj se po§ilj»jo uredništvu Usta. Nefrankirana pisma * M
sprejemajo in rokoplti se ne vračajo. U.'aj#teij In odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik konsotcty li> a .Edinost*. — Tisk tiskarne „Edinosti*, vpisane zadruge s orrejenlra porofitvora v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aflilkega it. 20.
Te!efc«i uredništva in uprav« Štev. 11*57. NaročnIaa inala: Za celo leto ....... K 91*21
Za pol leta................ . 15*60
t a tri mesece ...••••<••••«•« » 7*80
• a nedeljsko ledajoaa celo lata •••••• 9 §20
ga pol leta	0
\ i
Posamezne itevilke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarje^ zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v SirokostI ene kolon«.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vliw
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ....................mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K
vsaka nadaljna vrsta.....••••••• .2. *
MaH oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnini In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno 1« upravi .Edinosti- — Plača ln toži se v Tratn.
I*«vata Insttstnl oddelek se nahajata v uUd Sv. Frančiškr Asiikega it 20. — PoitnohranUničnl račun it '41.652.
vat
Demisija pl« Bethmcinn-Hollcoesa spreleti Dr. Nlchcells novi kancelar in »naajl minister.
Dr. Seidler o stališču vlade napram ustavni reformi.
IJFROUN. 14. (Ker.) VVolffov urad 00-roča: K*kor se poroča. je bila o i držav-r*2a kancelarja pl. Bethmann Holiweea
v ložena prošnja za odpust sprejeta in ime-i-ovau za njegovega naslednika dosedanji državni podtajnik v pruskem finančnem ministrstvu in državni komisar za pre-hrajevalna vprašanja, dr. Michaelis.
BEROLIN, 14. (Kor.) »Berliner Zei-tung a?n Mittag« poroča, da bo za naslednika državnega tajnika za vnanje stvari čr. Ziminermanna imenovan poslanik v Kopenhagnu, grof Brockdorff - Rantzau, ki |e hI! svoječasno poslaniški Svetnik na Dunaju in generalni konzul v Pešti.
»i^ROLIN, 14. (Kor.) Wolffov urad poroča: Posebna izdaja »Reichsanzeigerja« objavlja sledečo poročilo: Njegovo Veličanstvo je nsjinilo^tneje blagovolilo sprejeli oi državnega kancelarja, predsednica državnega ministrstva in ministra za vnanfe stvari dr. pl. Beihrnann-Hoilvve«a zaprošeni odpust cb podelitvi zvezde velikega komturja kraljevega hišnega reda flohenzollerncev in imenovati državnega prdtaiiiika, pravega taj. svet. dr. iVHcha-c! a, za državnega kancelarja, predsed-1 i5<a državne :a ministrstva in ministra za v!i5?n}e stvari.
CM je se razglaša sledeče lastnoročno pismo Njeg. Veličanstva cesarja in kralja:
> Ljubi pl. Beth.nann Hollweg! Tež!:im srcem sem se odločil, da z današnjim dnevom ugodim Vaši prošnji za odpust od uradov kot državni kancelar, predsednik državnega ministrstva in minister za vnanje stvari. Celih osem let ste vodili ta odgovorna najvišja mesta države in državne službe z vzerno zvestobo in stavi;? svojo odlično moč »n osebnost uspeš-. i v sfažbf> cesarja države, krene in domovine. Ravno v naltcžj:h časih, v ka-teriii so se kdaj nahajale nemške <W<»1e in narodi, v katerih je šlo za sklope odločilnega pomena glo^c obstoja in bodočnosti domovine, ste mi vedno neumorno etali na strani z nasveti in dejanji. Moje srce zahteva, da se Vam k^r najiskreneje zahvalim za vse zvesto službovanje. Za zunanje znamenje Moje hvaležnosti in posebnega upoštevanja Vam podeljujem zvezdo velikega komturja kraljevega hišnega reda Hohenzollerncev.
Vedno Vam nnMonjeni, hvaležni cesar In kralj.
Berolin, 14. julija 1917. Viljem L R.
Časopisje o prvem meščanskem kancelarju.
BEROLIN, 14. (Kor.) Časopisje simpatij.?!« pozdrav lia yov ega državnega kancelarja. .prvega meščanskega kancelarja, odkar obstoja nemška država.
Nemški prestolonaslednik odpotoval na zapadno bojišče.
BEROLIN. 14. (Kor.) \Volffov urad poroda: Nemški prestolonaslednik je preteklo neč odpotoval zapaiuo bojišče.
K položaju.
(OJ našega posebnega poročevalca.)
Dunaj, 13. julija.
Pododsek 15 člane v, ki ga ima izvoliti ustavni odsek, je v ospredju razprav v klubih ki med politiškiini strankami poslanske zbornice.
Nemo* delajo »gute Miene zum bosen SpicU, — na videz so za ta pododsek, ki naj izdela temelje- bodoče nove ustave, v resnici pa bi radi ovirali kar le mogoče vsako reformo ustave. Radi jim verujemo. da jim tako dobro ne pojde nikdar več. Doslej so bili v Avstriji gospodarji Nemci, na Ogrskem Madžari, vsi drugi narodi sni;j jim ie za Štnfažo, in za plačevanje davkov, drugače pa smo narodi druge in tretje vrste.
Jugoslovanski klub je odkritosrčno za delovanje pododseka, za skorajšnjo reformo ustave, seveda pa zahteva, da se upošteva jugoslovanska deklaracija o jugoslovanski državi. — Danes bo imel klub seSo, v kateri se bo nadaljevala razprava o teh vprašanjih.
S Cehi je precej nejasnosti, kaj pravzaprav hočejo. V Češkem S vazu ni edinosti; razne stranke vlečejo vsaka na sv j » stran in ne čakajo s svojimi izjavami, kaj sklene Svaz. — Tako n. pr. je klub narodnih socijalcev -klenil na svojo pest, da se reforme ustave ne udeležć in F a — da Cehi do konca vojne ne smejo vstopiti v nobeno vlado.
V Svazu- so pa potem sprejeli z majhno v cl.no predlog agrarcev, da se sicer udeleže pododseka, ali ostanejo povsem pa-sr.:ii vse dotlej, dokler se češke *:ranke i = c /edinijo v Pragi ob sodelovanju Na-rodoegft sveta o svojem državnopravneu
i išju tudi z ozirom na ogrske Slo-
vake. To je taktika — zavlačevanja, ki si ga tako srčno želć Nemci. Ne bi si upali trditi, 4sk ie taka taktika v sedanjem času pametna in češkemu narodu koristna. Ali
to pa vemo, da bi nastala jugoslovanskemu narodu le očitna škoda, o čemer se bo treba šc obširneje pomeniti. Ako je bratom Cehom res kaj na slovanski solidarnosti in medsebojni podpori, potem jih pa moramo že prositi, da bi svojo takti1-*:© — in le za to gre! — uvedli po skupnih interesih enih in drugih. Ako se pa hočejo vedno in vedno postavljati edino le na specifično češko stališče* potem ne smejo pisano gledati; ako se Jugoslovani posta-v:mo edino le na stališče realne jugoslovanske politike.
Današnja seja
se je pričela že ob 10 uri ob jako slabem zanimanju poslancev. Na dnevnem redu je poročilo finančnega odseka o vladni predlogi zakona, ki določa davek na vojne dobičke. — Ako bo ta zadeva končana, pride na vrsto še poročilo odseka za 'državne nas ta vijence, ki določa draginj-ske doklade vsem uradnikom, služabnikom in upokojencem. — Poročilo o teh rečeh prepuščam povsem korespondenč-nemu uradu.
Po dosedanjih dispozicijah bi utegnila biti zadnjs soja morda celo v nedeljo, 'da pojdejo po-Janci na počitnice, ^d a si je bila že določena seja 11a prihodnji torek. — To se je zgodilo na željo nekaterih agrarcev, ki hočejo osebno voditi žetve in spravljanje poljskih pridelkov.
Cu'-ni razlogi! Tri leta ni bilo državnega zbora, zdaj je nakopičenega tu neizmerno gradiva v oblik! vladnih predlog, v obliki predlogov poslancev, resolucij, peticij itd., — a zbornica naj gre na počitnice, ker hočejo nekateri poslanci osebno voditi žetve itd. Kdo naj verjame taki potrebi? In če je, kako pridejo vsi ostali poslanci 'do tega, da morajo — počivati po s:li, ker hočejo nekateri tovariši doma kmetovati?!
Sicer pa je na/men, da bodo delovali odseki, — in ko bo pripravljeno gradivo, nekako vsakih 10 dni, se snide zbornica sama. — Ako bo tako, potem je pač potrebno, da sprejmejo volitev v odseke le taki poslanci, ki se bodo mogli udeleževati vedno sej odsekov tudi med počitnicami. Kdor tega ne more, naj odloži svoje mesto v odseku ali pooblasti svojega namestnika. Ne moremo se izpostavljati morebitnim posledicam, da bi slučajne večine majorvzovale resnično, ali odsotno večino.
Za naše železničarje
se je bil krepko potegnil Jugoslovanski klub pri prejšnjem ministru in tudi pri sedim jem voditelju za stran pol Hišk i h per-sekucij. Zdaj se je obrnil tudi na ministrskega predsednika samega, ki naj poskrbi, da se vsi železniški uradniki, pod-u radni ki, delavci, ki so bili premeščeni iz političnih ozirov, vrnejo na svoja prejšnja mesta in da se v vsakem pogiedu restituirajo.
Zadeva posl. Graf ene ner-?a,
je bila danes zelo ugodno rešena v imunitet nem odseku, ko se je obravnavaj svo-ječasni predlog posl. dr. Korošca v zbornici.
Poročevalec dr. Rybar ie predlagal,
naj odsek pred-loži zbornici, 'ia ta pozove posl. Grafenauerja v prihodnjo sejo. Kritiziral je po zaslugi znano razsodbo poljske vojne sodnije v Celovcu po priliki tako, kakor jc bilo objavljeno tudi v »Edinosti«. Dokazoval jc, da so s pomilo-ščenjem odpravljene tudi pravne posl©(jB-ce. Ski ce v al se je 11a preođi'emoni slučaj i. 1897., ko je bil obsojen poslanec Szajer 1'oljn-k) in potem pomiloščen. Predsednik poslanske zbormce dr. Kathrem ga je takoj pozval v zbornico i-n utemeljil svoj korak v povsem enakem smislu, sklicuje se pri tem na enako mnenje pravosodnega ministrstva.
Dr. Adolf Gros (Poljak) je toplo podpiral Rvbarev predlog m k že navedenim razlogom -podal še analogijo s pravnim položajem v slučaju dovoljene obnovitve kazenskega postopanja, ko razsodba povsem pade v vodo in ožive zopet vse osebne pravice, torej tudi mandat.
Predlog dr. Rvbara je bil na to soglasno sprejet in pride menda še ta teden na dnevni red v zbornici sami.
Ali ni to lepo zadoščenje
Castiiajmo mu vsi
od srca!
Za prehranltev ljudstva.
Jugoslovanski klub je izdelal načrt, ka-| i o je izvršiti naredbo, izdano 26. majnika i917. o prehranjevanju prebivalstva. —
Ta predlog so sprejete vsa ostala agrarna združenja. Po našterju vseh dosedanjih hib predlagajo:
1.	Kakor na Ogrsken, tako naj se tudi pri nas določi za poljedelsko prebivalstvo po 500 gramov žita za odrastle in 400 gramov «za otroke izpod 15 let starosti. Na vsak način je treba kmetovalcu pustiti odgovarjajočo množino žita, vštevši tudi nestalne delavce, v kolikor niso drugod preskrbljeni, kakor tudi zadostno količino semena.
2.	Naj se določi po deželah ali okrajih, kakor kažejo gospodarske razmere, poleg za živino -potrebne množine sena, slame, detelje, žitne zmesi tudi staJno množino žita in poznega krompirja. To množino je pustiti kmetovalcu.
3.	Odkupne cene k kor na Ogrskem. Izogniti se je povišanju cene moke, iz-vzeinši najfinejše.
4.	Ustanoviti te neko mero v cenah za pravo žito in ono, namenjeno živini.
5.	Mlat naj oskrbe kmetovalci sami; čas za to naj se uredi po krajevnih razmerah.
6.	Pri razdeljevanju zalog naj se upoštevajo gospodarske razmere po okrajih Ln naj se ima pred očmi načelo, da naj vsak okraj sain skrbi za svoje potrebščine.
Za Internirane In konftrirane državljane.
Proračunski odsek ja danes že razposlal v tisku poročilo na zbornico, s katerim je predložil znane resolucije, ki zadevajo internirane, koiifinirane in »poliitiški nezanesljive« državljane, kr so pri vojakih. Utemeljevanje soglaša popolnoma z dosedanjimi mojimi informacijami Naslanja se na čl. 2n. dr krvnega osnovucga zakona, k4 je bil s tajviin ravnanjvm kršen. Morda se na to še povrnemo, saj ie veliko naših vojakov, ki so prizadeti.
Poslansko zbornicc.
DUNAJ, 14. (Kor.) Predsednik je naznanil, da so poslajnci Tušar, Baczynskyj, Stanek m dr. Conci vložili enako se glaseča vprašanja glede pojasnil o rezervat-^em O.loku vojnega ministrstva z dne 26. aprila 1917, odd-clek 10, glasom katerega naj se za stražno službo določeno mošrtvo letnikov 1870—67 češke, rusinske, romunske, slovenske in italijanske narodnosti izmenja. Zahteva se takojšnji preklic tega odloka potom brambaega ministrstva. Takom čitanja vprašanj je vladal v dvorani nemir. Radi neprestanih medklicev je bil posl. KoJischer poklican k redu.
Olasovainje o n urnosti vprašanj se bo vršilo tekom sej.
Po prehodu na dnevni reii je posl. Freissier poročal imenom vojnega gospodarskega odseka o sklepu gosposke' zbor-ii:ce glede vojno-gospodarskega poobla-stilnega zakona in stavil predlog, da naj se predlog odseka zopet sestavi v prvotni obliki. Predlagal je dalje na predlog posl. Cecha od odseka sprejeto resolucijo, ki se glasi: »Vlada se poživlja, da naj pred izdajanjem vojno-gospodarskih odredb na-čekie važnosti stopi v stike s prehranjevalnim odsekom poslanske zbornice.« VlaOa je v odseku izjavila, da jc pripravljena v.postavati to željo.
Zakon jc biLir smislu odsekovega predloga sprejet v drugem in tretjem čitanju; uzakonjena Je bila tudi resolucija posl. Cecha.
Na^o je poročal posl. Glockel o poročilu vzdrževalninskega odseka glede vzdrže-valninskega zakona* Opozarjal je na nezadostnost vzdrževalninskega zakona in izjavljal, da si je bil odsek popolnoma svest svoje odgovornosti, ko je kljub odporu vlade vztrajal ua postavkah, ki so bile tekom razprav že tako znižane.
Voditelj ministrsitva za dežečno hrambo, fml. pl. Czapp, je opozarjaj na vladne odredbe tekom vojne in odredbe glede zboljšanja vzdrževa-nine in naglašal, da se je vlada tu»ii trudila, da s ponovnimi t>.>loki na vzdrževalninske komisije naglasi humano tend enco vzdrževal ine. Ako kljub temu ni šlo vse gladko, izhaja to iz preobložitve dela, deloma iz neopravičljivega neuvaievanja ukazov, deloma različnosti gospodarskih razmer. Mada bi sicer rada vse storila za i-ruži-ne vpoklicanoev, vendar pa to glasom proračuna finančnega ministrstva ni mogoče. Povišamje vzdrževalnine glasom načrta bi že samo zarnoglo povzročiti zvišanje cen živil in drugih potrebščin. Uada je v tpdseku izrazila pripravljenost^ da žrtvuje že tako znatni 'znesek G4S mi-lij^ov za zvišanje vzdrževalnine. Kar se tiče raznih pritožb, ie^flinister prosil po-
slance, naj ga obvestijo vedno natančno, da se popravi vsaka krivica.
Debate so se udeležili poslanci Bino-vect Hartel, Loser, VoJnanSky, Gro^er, Baczynskyj in Kraus, nakar je bil sprejet zakon z nebistvenimi izpremembami v drugem in tretjem čitamju.
Poročevalec dr. Ofncr je referiral nato o poročilu justionega odseka glede zakonskih načrtov o podreditvi civilnih oseb vojaškim sodiščem, glede porotniških list, glede izvolitve bivališča odvetnikov in o predlogu posl. dr. Adolfa Grossa glede revizije razsodb vojaških sodišč. Po poročilu dr. Ofnerja in Neumanna se je voditelj justičnega ministrstva izrekel proti pritegnitvi žensk k porotnikom. Porot-niška služba ni nobena pravica, ampak dolžnost in težko breme, h kateremu se žensk ne sme siliti. To vrh tega ni niti potrebno, ker je z demokratiziranjem porotnih list krog poklicanih oseb zelo razširjen. Minister je nato pobijal stališče poročevalca, da naj se razsodbe izjemnih sodišč, ki na dan, ko cesarska naredba glede ustavitve porotnih sodišč ni bila odobrena, niso bile še pravnomočne, pre-kličejo. Prosi torej, da naj se predlog k členu 4 zakona o sestavljanju porotnih list ne sprejme.
Po glavni in podrobni razpravi je bilo poročilo pravosodnega odseka sprejeto. Manjšinski predlog na pripustitev žensk k porotni službi je bil odklonjen. Sprejet je bil dalje resohtcijski preOlog posl. Hummerja, glasom katerega -naj bodo deležni cesarske milosti vsi, ki so bili obse i-eni na podlagi v Času od 16. marca 1914 do 30. majiiika 1917 izdanih cesarskih naredb, razven onih, ki so šli v inozemstvo ari se niso vrnili, in onih, ki so z umazano konkurenco izrabljali vojno bedo in sc obogatili na stroške prebivalstva.
Po poročilu posl. dr. f(reka so bile resolucije begunskega odseka sprejete brez Le bate in seja zaključena.
Prihodnja eja jutri ob 11 dopoldne.
Dr. Seidler o stališču ulade mm ustaoni reformi.
Govor ministrskega predsednika v ustavnem odseku.
DUNAJ, 14. (Kor.) Na današnji seji ustavnega odseka je podal ministrski predsednik dr. Sciuier sledečo izjavo:
Dovolite, da nekoliko pojasnim stališče vlade o vprašanju ustavne reforme, o katerem se sedaj toliko razpravlja. Kot ta-časni načelnik vlade sem v zadnjem času stopil v stike s celo vrsto vodilnih osebnosti te in tudi druge visoke zbornice, le da dam pobudo za akcijo, katere končni namen predstavljajo gotove reforme av-striKke ustave. Menim, da vsa Avstrija č-iti, da trpi naše javno življenje v Avstriji na konstrukcijski napaki. § 19. drž. tem. zak. o splošnih pravicah državljanov govori o enakopravnosti vseh narodov, vendar pa nikdar ni prišlo de izvedbe te točke programa naše ustave. Pota, po katerih naj bi se približali temu cilju, so bila napačna in odtod predvsem notranje-po-litična trpljenja* ki smo jih morali prenašati v zadnjih desetletjih in ki so zamogla vzbujati sumnjo, da je Avstrija res bolna Uržava. In vendar ve vsak trezen človek, da to ni res. Vsi narodi Avstrije so po skupni vezi nadvse ljubljene dinastije združeni medsebojno ne samo na zunaj, ampak tudi na znotraj. Treba je najti rešitev vprašanja, kako naj bi se odstranilo prepire, ki so se vedno in vedno ponavljali ie radi tega, ker se ustava ni zadosti ozirala na specifično posebnost te iz raznih narodnosti: sestavljene države. Rešitev tega problema naj se v smislu prestolne-ga govora poizkuša na druge načine. Pri tern gre za veliko delo. Vendar pa sem prepričan, da bo delo mogoče izvesti. Naj-prii: rostejše stvari se često najdejo najtežje; toda ko so razrešene, potem se za-voz'jani vozel lažje razvozlja, kakor se je morda prvotno domnevalo po vseh prejšnjih poizkusih. Dovolite mi trivijalno primerjanje naše ustave z obleko, ki si-jaj.no pristoja povprečnemu človeku, a povzroča individualcem marsikatere neprijetnosti. tako da se vedno ponavlja mi-sek da treba vsa} za nekaj časa to obleko
odložiti.	.
Poseči bo treba torej vmes čisto konsti-tucijonalmm potom. Iz lastne sile bi imelo ljudsko zastopstvo inavgurirati ono u-stavno reformo, ki omogoči narodnostim mirno medsebojno življenje v krepki skupni zvezi. Ako se posreči to, potem dospe Avstrija 'do srečnega političnega življenja in sicer na način, ki odgovarja tako specifičnim potrebam naše domovine. kakor tudi na drugi strani izključuje vsako neprimerno vmešavanje v razmere Ogrske.
Nastaja vprašanje, čemu naj se započne ta reforma ravno sedaj. Nato odgovarjam najprej, da silijo razmere že dolgo k taki rešitvi in da se radi tega ne more govoriti o kakem prezgodaj. Izrecno pa opozarjam na moment, La je ravno meni vsled m jc preteklosti posebno pri srcu sledeče: Narodnopolkične in velike ekonomske nalc;: j-e treba rešiti tekom vojne, še v^čje bodo nastale v prehodni
dobi in največje pa v miru, ko bo šlo za to, da se naše samogospodarstvo zgradi znova in napno vse sile, da sc ne samo poravnajo težke škciJe strahovite vojne, ampak tudi dvigneta kultura in gospodarstvo. In sedaj vprašam: Ali naj se v takem času prepreči vsako produktivno delovanje z okoliščino, da v naši ' ustavi problem kompetenc ni našel zadovoljive rešitve? Menim, da poreče vsak domoljub, da zamoremo slediti takemu razvoju stvari Ie z grozoto. Ni stvar vlade, stavljati zahteve ljudskim zastopnikom: Oni sami in vsi milijoni ljudi, ki jih zastopajo, streme po dovršitvi dela, s katerega energično in samozavestno lotitvijo si bodo postavili spomenik v zgodovini Avstrije. Izvolite si v reformi kakršnekoli si bodi pot; vladi je najbolj dobrodošla ona, ki zagotavlja najsigurnejši uspeh. Nazira-nju visoke zbornice in čestitega odseka zamore prihajati tu naproti tem lažje, ker sem pri neobveznih predpogovorih velino naglašal le materijalno temeljno misel, vse ostalo pa vedno izrecno označal za razpravno podlago. Potrebna evolucija naj zraste torej popolnoma iz okrilja parlamenta. Vlada bo drage volje prevzela pripadajočo }i vlogo in stavila svojo službo vedno z veseljem na razpolago.
Na ta način boste — neprimerno uspešneje, kakor bi se zamoglo zgoditi z vladnimi izjavami — dokazali z dejanjem, da ni v Avstriji niti zatiranih narodov niti stremljenja po zatiranju in da se hoče vsakemu narodu ob ohranitvi državne enote zagotoviti samoodločevanje. S tem bo odvzet sovražni tujini tudi zadnji videz pretveze za dopustnost vmešavanja v stvari, ki jih zamoremo sami urediti. Dokazali toste, da imajo narodi Avstrije, ki znajo z neuklonljivo silo in odločnostjo braniti domača bivališča, tudi sposobnosti, da zgrade na domačih tleh sigurne temelje za uspešen razvoj mirne bodočnosti. S tem boste delovali v okviru vojnih ciljev, po katerih stremimo v neprekršlji-vi skupnosti z našimi zmagovalnimi zavezniki, katerih splošen značaj je naša vlastna skupima jasno in že često povedala, obenem pa tudi za oni cilj, za katerega se predvsem bori Avstrija v tej strašni vojni, za nedotakljivo sveto pravico njenih narodov, da si sami odločajo svobodno svojo notranjo usodo. In to delo. ki služi notranjemu ihlru, bo skupno važen korak na potu k častnemu, preko generacij trajajočemu miru 11a zunaj, miru, kt ga hočemo doseči na temeljih pravičnosti, zmernosti in spravljivosti, utrjeni skupnosti vseh kulturnih narodov Ln enotnega stremljenja po odpravi onih razmer, ki so povzročile svetovno vojno. Mi vsi iz srca hrepenimo po tem miru. Do tedaj smo v krepki zvezi fronte in zaledja od-'očeni, da neomajno vztrajamo.
Nato je bila o d sc kova seja zaključena.
imm ormtiflna porotiu.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razglaša: 14. julija 1917.
Vzhodno bojišče. — Južno Kaluža je prišlo včeraj na več krajih do bojev. Boini položaj je neizpremenjen. Severno Dniestra se je na več točkah galiske fronte in v Voliniji pričelo močnejše obojestransko topovsko delovanje.
Italijansko bojišče. — Na Primorskem in na tirolski fronti zmeren topovski ogenj. Štabni narednik Kiss je v zračnem boju pri Levicu sestrelil ze šesto italijansko letalo.
Jugovzhodno bojišče. — r,c-
izpremenjeno.
Načelnik generalnega štaba'*
NEMŠKO.
BEROLIN. 14. (Kor.) Veliki glavni stan,
14. julija 1917.
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Ob obali so bile v čeraj zvečer naše nove postojanke močno obstreljevane. Ponoči izvršeni angleški napadi pri Lombartzy(fo so se Izgubo-nosno razbili v našem obrambnem ognju. Tudi vzhodno in jugovzhodno Yperna in v nekaterih odsekih artoiške fronte je bu topovski boi živahen. V bojih v pred-ozemlju severozapadno St. Ouentma le bilo ujetih več Angležev in Francozov. — Armada nemškega cesarjevlča: Med Soissonsom in Reimsom je topovsko delovanje narastlo. V zapadni Sampanji in na levem bregu Moze je bd topovski oceni do noči močen. Izvidni sunki Francozov so bili odbiti. Južno Bois Soulainsa (severno Reimsa) so naše napadne čete zavzele kose francoskih jarkov ln iih obdržale proti več protinapadom. Jugozapadno Somme Py je naš ogenj izjalovil pripravlieni sovražni sunek. V gozdu pri Avocourtu so napravili naši izvidniki ujetnike — Armada vojvode Albrehta: V lo-taririški nižini je bila artiljerija delavne].
kakor sicer. Na zapadnem pobočm srednjih Vogezov so bila naša poizvedovanja* uspešna. — Sestreljenih ie bilo 21 sovražnih letal in en privezni balon.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa I.ecpolda Dav.: Pri Dvinsku in Smorgonu se nadaljuje živahno bojno de-
Stran II.
.EMNOSTP Sfev. 194.
V Trstu, dne 15. JnllJa 1917.
ftov&nje. V vzhodni Galiciji Je bil ogenj te j prejšnji liberalni stranki. To pa so Jluđje fmocira, samozavestna in trdna politika,«
v odseku Brzezanov živahen. Močno deževje je tudi južno Dnjestra ovhalo bojna dejanja. Tamkaj je prišlo le južno Kaluža do krajevnih spopadov. — Pri ostalih ar-
tako omejenega obzorja, da ne razumejo znakov časa; ki jim je trdna volja, da bi nadaljevali staro politiko odpravftene Italijanske liberalne stranke napram slovan-
QO majev mu	- -« --------«— - —;---; . -------- 77* —.	.
madah in na macedonski fronti je položaj ■ skemu življu; ki so — znaki -ne dopuščajo ■eizpremenjen.	;nikiikega dvorna več na tem — nasproti
BEROLIN, 14. (Kot.) Veliki glavni stan,.nam sprejeli načelo: tu gospodujemo ml 14 j ilija zvečer.	tu se govori italijanski, a Slovenci, će ho-
Na zapadu tekom dneva živahen to- čejo kaj govoriti, nai gredo — v Litibfla-
povski boj v zapadni Sampanji. Na vzhodu vsled deževfa neznatno bofno de-
no! Morje razlike v naziranjih utegne biti med tržaško italijansko socijalno 'de-
lovanfe Tudi ittžno Dnjestra le delm	ru- inokracuo in onkmi drugimi (ki jih ni treski napadi, ki 'so biti odbiti.	ba posebej označati). ali v tem so v po-Prvi generalni ivvartirmojsterj	i polnem soglasju: Slovenec bodi v tem Pl. Ludendorff.	i mestu brezpraven! Iako nam naravnost POIGM^KO	i govore na mestih, kjer ima socijalna de-
— Napad je naperjen na našega ministra zunanjih s*vari, grofa Czernina, češ da on žeti, Bethm ann-Holl weg ostane na svojem mestu. Neugotovijivo je pač, ali »Lokalanzeigerjeva« brzojavka odgovarja resnici ali ne, resnica pa je prav gotovo, da ni resnična trditev lista, da bi bil nemški državni kanceJar, oziroma da bi bila njegova politika odvisna od Dunaja.
oddelek
- 1 da naravnost osuplja — celo sedaj še, da-
-------------- -	so.vI?z.n T ines, ko jim aogtfdfci v tej državi narav-
Ob dolnji Strumi boji med sprednjimi o J- m>st kriče^ fla 5e to< kar bi hoteIi nasproti
delki. Pri Chnstian Kami:j smo razg .«.11 najn piVCtaln stvar nemožr.osti. nedosc-sovražne tzvidiie oode.ke. — homunsKa ^ da more je _ jn to vsebuje naj-fronta: Med Tuleejo in Mahmudijo pehot- j ,.f(>ž- ; obsodbo tistih drugih«, ki bi se no in ničlo topovsko streljanje.	hodi ponašati s svojim patriotizmom
TURSKO.	— izzvati
C\R!GRAD, 13. (Kor.) Iz elavnesa Sta-j ovira': r na se r roča: Patruljno delovanje kakor tudi obojestransko topovsp slreitanie je bilo na več točkah fr-r*.?te_ živahnejše kaker dosedaj. —
hude pretresljaje in borbe ter
v ees prenovljcnja, kakor ga ne zahtevajo !c pravičnost, zakoni m zmago-v i tost '' irednostnega nrincipa in denio-ki. tiz e: ampr.k tudi v najviši meri najviši državni interes v teh pokrajinah!
Veliki politični antipodi bivše italijanske stranke so baic ti ljudje. Toda majhni Ijuc'ie, še nižji politiki in politiški slepci* ker !:očc]o drseči to, Cesar niso mogli voditelji nekdanje laške liberalne s t rajnke, ki so bili - to cc more javno konstatirati - zp zvi ,1;k tzviseni nad njimi, ker sol 1.*. iuij;; . — Obojestranski artiljeriji ste j bi1: ;Iu;ljc svojega programa, svojih ciijcv razrijaii včeraj znatno delovanje. Naša je trdnih hrbti-:, jasnega koncepta. To jim-razpršila na pohodu iz Piazze v Pedrazzi srorauio priznavati, čeprav sn nam b;h se nahajajoče st vra/: e kolone in vozove; smrtni sovražniki, čeprav smo jim bili mi v Idrirski'dolini. Ena naših bolnišnic v : neizprosni nasprotniki toliko s stališča Precliieri it bila kljub vidnemu znamenju naše narodne stvari, kolikor sc stališča Rdeče- a križa ponovno obstreljevana. V državljanov te države — čeprav so naše-Tiela ie naša drzne patrulja vdrla:mu narodu grenili življenje z najtršimi in v s #. razno postojanko in pognala sovraž- rafiniranim! metodami politične in narod-nr> : ;>aJko v beg. Južno Kostanjevice je ne borbe: čeprav so nam bili nasprotniki, uplenila naša patrulja dva možmarja v ki niso poznali nikakih ozirov. nikakih
SKuJS. a
fronta: II. t. m. 11a v sej fronti živsh-no tOfkfv&ko te pehoino strelinnje. So-vra'nik jo s težkimi kalibri obstreljeval okojico Oaze.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
jarkih.
ANGLEŠKI DREADNOUGHT »VAN-GlARD« ZLETEL V ZRAK.
LONDON, 13. (Knr.) Dreadno uglit uVanguard« ie v ncei na 9. t. m., ko je
bi! zasidran, zlc'e! v zrak in se takoj po
1 mso poznali nikakih ozirov ovir hi ki niso dajali par Jona.
Padli so. Dogodki v državi pa so se zaceli rapidno razvijat? v smeri, ki bi govorila laški liberalni stranki, če bi bila še na knrMu: bijete bo; brez upa zmage! A sedaj gledamo vendar fenomen, ki se mu protivi najf>riprostejši razum:- kako se novi Iiudic. pretvezno neizprosni sovraž-
tepil. Vzrok notrania ekSp!o>i?a. Rešena	,,, ,	-------- -------
sta bila le d\a možr, m en oficir. Slednji; mki itak Iib. stranke, nje-ciljev in idealov, je umrl. 97 mož ladje za ča^a eksploziie v času, ko se država z naglimi korale? blfža ni bilo ladji.	-preuredbi, ki jo jc italijanska • liberalira
------j stranka s strahom pričakovala — kako se
Prcadnought -\anguard< jc bil zgrajen npvi ljudfc pripravljajo, da bi nadaljevali 1 IvoO: ?»ne! je 32 težkih topov, 870 mož j stari režim, ki so ga dogojki zadeli s po-rre.-Jke in 19.250 to:i ■'cplacemcnia. ! rf2no sike l'o bi pomenjalo za nas, da smo
--------r___- 11	_ -. j 1____ j_____ .
. .	"prišli izpod kapa enih pod kap drugih so-
Sklicanje grške "ibomicc.	j vražiiikov, a na nas bi padala — ista plo-
AT'".\TE. 13. (Kor.) Vlada je predložila, he! Napovedujejo nam boi. Jemljemo na
" znanje. Potlačiti nas hočejo, a veMo naj, de se bomo branHi! Prebili smo težko ero laško-libcralnc stranke — ne upogne nas tudi koalicija laške sceigalne demokracije in — onih drugih!
kiiJjn J* »k glede skliea^ija majnika 1915 izvožene zbornicc.
Dru§! mosotn — staro soaraJtvo.
Je Uttđi na svem. ki se niso nikdar ni-.
česar mučili iz dogodk«v,_ ki se jim 'f- RaZOfi POlttKlM VMfli
gravajo pred njihovimi očmi. Med take
radi pa ne bi mi šteli IjuMi ki so do te I Nemčija in Avstrija. Berolinski »Lokal-
sveto\ ne voiii; vodili oficijelno italijan- anizeigcr je bil. kot znano, ustavljen v sk ; \«.y\ . . v Trstu. \ saj prosvitljeni du- četrtek, ker jc skušal napad na državne-iiovi uekdai v trstu gospodovalne in vse- ga kancelar j a pl. Betlimasin - HolKvega uit i;i(_ i:ali:t'nske stranke so pravilno ra-1 poe-iri-ti z nahnilicnjem avstro-ogrske znmevali narodno val^r. enje v tej naši vlade. > Lokalanzeiger« Je namreč dobil državi 1:1 so s: bili bržkone na jasnem —j vest, da je prispela z Dunaja brzojavka, v dokaz za to bi mogli na\ esti značilnih v kateri sc je |x>vdarjalo. da se na Dunaju iziav iz ust avtoritativnih oseb iz te strau- ;>olaga posebna važn-st na to. dxi bi k c —. do k »k rii pzpremesub dovede kone- i'3eflmiaim-HoIiwcg ostal na svojem mestu, no narodnostiia borba v tej 'Jržavi. Vedeli; in da bi knez Biilove ne ugajal kett kamii-soT^a slednjič mora ziisagat« princip na-, dat za državnega Kaneelaria. ^Lokalaai-rodnega načela. Zato so tudi <k>bro veJeli. ■ zeiger je doda! tej brzojavki naslednjo da ob danili narodnostnih razmerah ne Iv»j pripombo: > Kaj bi bi j slorJIa avstroogr-niogel italiiaiiski živelj ohraniti svoje go- ska vlada, če hi bili poizkusili mi vplivati -podovalne |K>/Jeiic napram slovanskemu j na imenovanju visokih uradnikov v Av-zhlju v* teh pokrajiaah. Vendar niso ho-jstri:i? Po pravici bi se zavrnilo tako po-tcli izvajati konstkvcnc iz tega izpozna-j četie. Zato obžaluj*.-m o brzojavko z Dunja. Vzrokov tc.uu nočemo tu konkreti-' naja. Tudi široki avstro-ogrski krogi zazirati, ker nočemo, -a bi se nam podtikali vračajo vmešavanje \ notranje stvari iielepi, od;k>zni ifaiiK ni." Usoda, kije vsled ; nemške države. Ore tore^j za korak av-sedanje vojne zadela mnosie osebe te1 atrijskega državnika, ki ima skupno »delo stranice, govori dovolj raztunijivo. Uver- > sedanjim državnim kancelarjem, rn jem so bili. ^a vzlie vsemi, kar priprav-j predstavlja H si pač-'moremo, da bi
mu
Appovfizscilske sfeari.
KAJ DOBIMO TA TEDEN?
Ta teden, od 16. julija do 21. julija L L (25. razdeljevanje), se bodo mogla (proti; prešči-pljendu štev. 25. izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo:
KORUZNA MOKA. H kg koruzne moke	po 80 vin. kg.
KROMPIRJEVA MOKA.
'/s kg krompirjev« moke po K 2'40 kg. TESTENINA, .kg testenine	po K 176 kg.
SUHA ČEBULA. 5 dkg suhe Cebiile	po K 16'80 kg.
5 dkg 84 Vin.
JAJCA.
1 (eno) jajce na osebo fn teden po 22
vin. eno.
SIR.
i 60 g (6 dk«) eidamskega sim po kron 9! kg. Največ se ga bo fftogJo dobiti 42
dtg. __•
CIKORIJA, i Na izkaznice z enim (to treh odmerkov 20 dkg, na izkaznice s šthimfr ln več odmerki pa po 40 dkg cikorije po K 4'40 kg. (20 dkg 88 vin., 40 dkg K 176.)
Cena za manj imovite stoje (z rušeče prečrtano izkaznico za živila) po K T80 kg, (20 dkg 36 v in., 40 dkg 72 virn.) SIROVO MASLO. Na vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od od 16. do 32. julija t. U se bo moglo tekom tega razdeljevanja v vseh lokalih, kjer se razpeeavajo živila aprov. komisije, obenem z drugimi živili dobiti tudi 120 g (12 dkg) surovega masla na osebo po K 12*50 kg (12 dkg K 1*50).
Cena za manj imovke sloje (z rudeče podčrtano izkaznico za živila) jo po K 6 kg. — 12 dkg 72 vin.
SLANINA. Izkaznice št. 14 rudečo Črto in brez nie«) ?n iJopoJnilne izkaznice it 25 za skt-irtiaio veljajo do vStete sobota 21. lulija 1.1. DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do doix>lnHne izkaznice za kruli in do dopolnilne izkaznice za maSčobe z odrezki, zaznamenovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkainice, veljavnih za čas
20.000 A, B, C, D, E, v sredo, 18. t. m., na izkaznice od št. 20.001 do št. 30.000 A, B, C, D, E, v četrtek, 19. t. m. Kdor bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupiti svinjine določenega dne, jo more dobiti popolnoma izjemno v soboto, 21. t. m. Vsaka oseba ima pravico, tfa dobi na eno iz-kaznico št. 21 10 dkg vsoljene svinjine po K 4"40 kg.
PANCETA.
Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci tudi izkaznice za panceto (št. 23) ter bodo mogli dobki nanje do vštetega ponedeljka, 23. t. m., po 10 dkg pancete po K 10 kg, manj imoviti sloi? (z rušeče prečrtano izkaznico za živila) pa po K 6 kg.
IZKAZNICE ZA SVINJINO.
Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci izkaznice št. 22. za svinjino.
IZKAZNICE ZA GOVEDINO.
Nadalje se bodo dobile izkaznice št. 4 za govedino. — Kdaj stopijo te izkaznice v veljavo, se objavi posebej.
VSOLJENE SARDELE.
Na običajnih mestih se bo nadaljevala prodaja vsoljenih sardel.
SARDINE V ŠKATLJAH.
Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo mogla dobiti po ena škatlja sardin (v olju), na izkaznice s štirimi ali več odmerki pa po dve škatlji, in sicer po K 3 škatlja.
VŽIGALICE.
Dobivale se bodo švedske vžigalice, ali ne več kot iS škatljic na izkaznico, in sicer po 6 (šest) viti. škatljica.
C « *
Razdeljevanje izkaznic za kruh, moko, sladkor in maščobe.
Jutri, v ponde<ljek, 16. t. m., se prične razdeljevanje izkaznic za kruli in moko za tedne 94—95 in 96—97 ter izkaznic za sladkor, veljavnih od 1. C<y vštetega 31. avgusta t. 1. Obenem se izdajo oficijelne izkaznice za maščobe za tedne 45 do 48.
Izkaznice se bodo dobivale v uradih krušnih komisij tekom uradnih ur od pon-deJj*ka* 16. t. m., do vštete sobote, 21. t. m. Strankam se ponovno priporoča, da se pri prejemu izkaznic prepričajo, Če so dobile zadostno število izkaznic in če so izkaznice opremljene z uradnim pečatom; izkaznic* brez uradnega pečata so namreč neveljavne ter se zaplenijo. — Vse družinske poglavarje * in poglavarje domačih gospodinjstev se opozarja na dolžnos*, da pristojni krušni komisiji tekom 24 ur naznanijo vsakršno izpre-membo bivališča ter izpremembo števila družinskih članov, oziroma članov doma-čfega gospodinjstva.
lip razvoj stvari v tej državi, vendar ne' bilo ljubše, da bi šc m lalte sedel njemu od 16. julija jio 22. julija t. 1., dopolnilno le da olirz'iijo sveje gospodstvo. maxvcč, j zelo udobni gospod na n.iseni kancelar- ' * *J ^	^
daje utrJe r.? vedno, definitivno. Zato soškem stobi. KaMi go-pod pl. Bethmann-vztraUdi v boju proti nam in ga poojstro- Ho!l\veg. je že / nai zašel v pojM>lno vali vedno boli brez vsakih ozirov. Oo-i od v isnost od dunajskega k
m __ ________________________ kabineta, kar
snodstva te stranke ni več. Odnesli so je ne koristi nit* nem niti Avstriji. Zavrniti dogodki. Proces evf>luciioninr.ija v poli-1 moramo namen avstrijskega državnika, tienern življenju Avstrije pa se nadaljuje in da bi sc vmešaval v strogo naše stvari, Ooj.a ravnokar v odločilen stadij. — Rri-| kajti naši -kupni vojni cilji so d.vsegljivi .Mi so tu na plan novi ljudje, ki se pn-,sa:><:> tedaj, če vsaka država Stori ono. pravljajo, da prevzamejo de-dščino j -.>, kar je koristno njej. To pa je v Ne^nčiji
P O D L I S T E K
Miiiionar, ki le izginil. I
Roman. Prancoskl spisal Evgen Chavette '
Potem pa tiaj ihj\c sodišču vzrok, ga ie napotilo na ono izpovedbo.
Avrori se je izvil iz prsi s;i?ji	;n
skoraj hromeče je zajecljala:
Vem, da rajši umre, kot pa da hi ]%iekl>cal svo)<j izpovedbo.
V vsakem, tudi nafstrožkm sodniku tiči nekoliko človeške slabosti, namreč ral: vednosti. Tako je tudi gospoda de Badierea sedaj obšla želja, da bi izvedel resnico o zakonski zvestobi žene svojega pjiiafclja Brieheta. Skk;nil «e je h gospe, ki se mu je vila pred nogami, vzdignil jo ie in povedel k naslanjaču, ki je sta! poleg leve.
— Pir. ejfe mi resnico, de:e m(»je, — je
dejal nežno; ----- vi pač ljubite gospoda de Cambiaca ?
—	Da. •— jc dthnila Avrora.
—	OdkcJaj?
—	Iz časa pred mojo poroko z gospodom BrichUom. Bila sem zaročena z Raoulom. Moj oče je opozval svrojo besedo, da me je omozil s sedanjim mojitn soprogom.
—	In vi niste prekinila razmerja, ki je postalo tako kazimo?
Na to vprašanje je Avrora živahno dvignila glavo.
—	Kaznivo! Ali niste dejal tako? — je vzkliknila s poudarkom.
—	Ali po svoji poroki niste zopet obnovila razmefja z gospodom de Cambia-cora? — je vprašal sodnik.
—	Ne, gospod, »nikakor ne. Ko sem se poročila z gospojom Brichetom, sicer nisem pozabila Raoula; toda priseči vam morem, -da ga nisem videla več.
i7k-a7nico s štev. 36. t«r morejo nanjo do vštete sobote 28. julija t. 1. v običajnih prodaialnah dobiti 3 (tri) dkg slanine.
SVINJINA.
Y torek. 17. t. m., sc <pr*6ne prodaja svinjine proti izročitvi izkaznic M. 21., ki so že v posesti občinstva* Prodajala se bo pri vseh slafiiinarjih na fekaznice od št. 1 do štev. 10.000 A* B, C, D, E, v torek, 17. t. m., na izkaznice od St. 10.001 do št.
~ ln ali on ni poizkušal priti do vas?
—	Samo enkrat mi je pisal pismo.
—	In kaj je hotel doseft! fnjton?
—	Ne vem, — ie odgovorila v zadregi.
—	Torej ml nočete i>o\aedati resnice?
—	Na mojo čast. gospod, govorim vam popolno resnico. Odprla sesn namreč ravno pismo In pročitala podpis, ko je nepričakovano vstopil gospod Brichet. Vkljub tedanjemH razburjenju sem mislila pozneje, se spoimnjtn* da sem papir vr«1a v peč. kjer je pač moral zgore-ti; kajti ko sem se tri ure pozneje hotela prepričati, kaj sem storila r onem razburjenju, nisem nikjer v*C našla onega pisma.
—	Kedaf se le zgodilo to?
—	BHo ie tri <kii, preden le. izginil gospod Brichet.	*
Po kratkem razmišljanja Je pričel pet gospod de Bag&re:	^
—- t^ri razpravi.... saj ne le spominja-
DomaČe vesti.
Imenovanja. Cesar je deželno-sodnemu nadsvetniku višjega deželnega sodišča v Trstu, dr. Andrej« Sanclnu, brez pristojbine podelil naslov in značaj dvornega svetnika. — Voditelj trgovinskega ministrstva ie višjega stavbnega komisarja pomorske vlade, ing. Jurija Linardoviča, imenoval za, stavbnega svetmika.
25 letnico učiteljevanja slave danes gg. Ferdo Stare, učitelj v Barkovljah, Ivan Danev, voditelj pri Sv. Ivanu, in Engelbert Gangl, ueiftelj na pripravnici za srednje šole v Trstu. Čestitamo zaslužnim šolnikom.
pljuvalo! V izdanju »Edinosti« od 13. t. m. smo otpisali slučaj, pripetivši se dvema Slovenkama v uradu v ulici Ghega št. 6, ko ste prišJi tjakaj. Oa bi ju sprejeli kot postrežnici pri razdeljevanju obedov v rcaših šolali. Pisali smo točno, kakor ste rtatn pripovedovali oni ženski. Konstatirali snio, da ste b:!i skrajno užaljeni, kajti ne le, da so ju zavrnili, ampak od.^naJi so ju tudi z vsemi znaki mržnje proti slovenskemu življu. Slednjič smo konstatirali, da omenjenemu uradu načelu je g. dr. Puecher, ki je eden prvakov italijanske socijalne demokracije. Ponavljamo: opisali stno dogodek, kakor ste nam ga pripovedovali oni ženski. »Lavoratore nam je včeraj odgovoril, a mi bi menili, da bi mu bH, če naš opis ne odgovarja resnici, odgovor jako lahek — miren in stvaren. — Mesto tega pa nam jc Lavoratore« zalučal v obraz nekaj zasramovanj in insi-nuvacij. Pljunil le in zatrdil, da se penimo jeze, ker ima tam besedo dr. Puecher in ne mi! Jedru stvari pa se je previdno izognil. K večemu bi megii priznati nekoliko stvarnost: splošni zatrditvi, da je med onimi posirežnicaini tudi ^nekaj Slovenk!« Koliko in kakih Slovenk je, tega tudi danes ne vemo, kakor tudi ne vi-drn.'o v oegovoru »Lavora:jra» nobenega poias- iia aii se je, ali se ni oni dogodek odigral tako. kakor ste ga opisali naši ženski. Pač pa vemo, ć-a otrokom Ciril-Metodovih šol razdeljujejo obede po-
strežnice, Jri ne znajo slovenski. To dejstvo se nam je vnovič potrdilo od m ©roda vne strani. Odgovor v »Larvoratoru« nam podtika, kakor da smo mi očitali dr. Puecherju, da je dal nalog, naj se slovensko osebje ne sprejema. Tega nismo trdili, pač pa smo konstatirali, da onemu uradu načelu je dr. Puecher, in pa. da so se ene — vljudne gospice sfcricevale nanj, ko so »ščave« pošiljale v Ljubljano. Ce so lagale, naj prime njih ušesa. — Značilno pa je, da nam ne odgovarja uredništvo samo, marveč neki »ILii v obliki pisma, naslovljenega na »Caro GigK in ki podaja karakteristiko samega sebe na zaključku, kjer vzklika: »Io, caro, sputo. E sputo pure anehe per Puecher U Mož pljuva torej v svojem in dra. Pue-cherja imenu! S tein ovaja le, da je imel — čik v ustih! Naj Ie pljuvajo! S pljunki se ne pokrivajo očitanja. Za to treba stvarnega odgovora. Naj le pljuvajo! Dobro je tako v pouk našim ljudem.
Zrelostni izph na tukajšnji c. kr. državni gimnaziji je po skoraj 14mesečnem bivanju pri vojakih in po prestanem častniškem izpitu, dne 11. t. m., z dobrim uspehom dovršil enoletni prostovoljec, kadet-aspirant, Vladimir Anžlovar iz Ma-rezig v Istri, sin bivšega tamošnjega, sedaj tu v pokoju živečega nadučitelia, Miroslava /Vn ž lova rja. Mlademu, nadebudnemu rojaku, ki se v par dneh povrne na bojišče, iskrene čestitke!
Popravljamo, Iz včerajšnje uradne objave o preskrbi Trsta z zelenjavo in tudi iz naših informacij, zajetih iz zanesljivih strani, je« razvidno, L'a dopi's, ki smo ga objavili v petek pod naslovom »Zakaj tako?«, nikakor ne odgovarja dejstvu, da bi se bil g. namestnik potegoval za vojaštvo na škodo civilnega prebivalstva. Nasprotino, g. namestnik j-e vedno s.krbel za kolikor mogoče ugodnejšo preskrbe tržaškega civilnega prebivalstva. Obžalujemo, da je naš dopisnik nasedel na li-manice Iju'iem, ki se delajo, kakor da bi vse vedeli. Pri tej priliki pa opozarjamo aprovizaeijsko komisijo, da bi bilo najbolje sredstvo za preprečenje takih \esti, ako * bi večkrat dajala pojasnila o stanju aprovizaciiiskili vprašanj.
Ksj bo?! »Kaj bo s pivom?« S tem vprašanjem se je bavi! te dni strokovni časopis »Der Oestcrreicliisclie Bierbr.in-er« ter je prišel do sledečih zaključkov: »Najbližja in najnaravneja posledica zaustave izdelovanja piva bo popolni prepad pivovars.kc industrije in ruina gostilniške obrti. K temu pa se pridružujete še splošna depresija splošno ne/ad' • stvo občinstva z javno upravo, ki mu dnje neprikrito izraza, kar ruu .iv ugodno na splošni položaj, ker ljudje si ne morejo predstavljati, zakaj da nemška in ogrska drž. uprava dopuščata izdelovanje piva, dočint ga naša uprava ne dopušča. Pri tem bi morala merodavna mesta imeti pred očmi vse razloge, ki smo jih mi navedli, imeti pred očmi tem bolj, ko jim ic znan katastrofalni položaj pivovarske industrije. Pod pritiskom razine:* bodo morali priti do uverjenja, da treba za izdelovanje piva rezervirati toliko materijala. da se bo moglo pivo izdelovati vsa; v istem razmerju, v katerem sc izdeluje v Nemčiji in na Ogrskem«. — To lamentacijo, ki se tiče le ene panoge indusirije in le enega živila, treba razširiti in posplošiti v vprašanje: kaj bo iz nas gle 'a vseh živil, če nam državna uprava ne zacotovi deleža, ki bo v pravem razmerju z onim, ki ga imate Ogrska ln Nemčija od naše skupne produkcije živil, bedi od poljedelstva, bodi od industrije. Sai smo vendar zavezniki! Saj sinovi vseh naših ozemelj krvave in žrtvujejo za isti cilj!! Ko treba braniti našo zemljo v Karpatih, se ne vprašuje, je-li bojevnik Nemec, Ma-•;:-jar aii Slovan, pripadnik Nemčije, < : -ski ali avstrijski državljan! Žrtvovati marajo vsi enako! Zahteva pravičnosti, vzajemnosti in človekoljubja je, da sc tudi božji darovi, kar jih je skupno na razpolago, enakomerno dele.
te____je izpovedal notar, da sluti, da je
vaš soprog, ko je tisti dan, -preden je izginil, prišel k njemu, *da izpremeni vam v prid napravljeno oporoko, moral imeti kak verok, da je bil razdražen proti vam ? Ali potemtakem ni verjetno, da je Brichet našel ta listek, za katerega-ste mislila, da je zgorel.
— Ne, — je odgovorila Avrora, — kajti odšla sva skupno iz sobe. Genila se tudi za en sam trenutek nisem od njegove strani in vem torej, da v tistem času ni prišel v mojo sobo. Vrnila sem se tjakaj prva sama. Potem sem iskala pismo povsod, in ko ga nisem našla nikjer, sem se spomnila, da sem ga v razburjenosti
vrgla v ogenj.	. .
_ Potemtakem torej tudi niste odgovorila na pismo, čigar vsebine niste poznala? Kedaj vas je torej potem prvikrat zopet videl gospod de Cambiac? — Šest mesecev pozneje, kar je izginil
moj soprog, sem se slučajno s'jsla žnjim.
Todaj se je splošno mislilo, da je moj
soprog mrtev .... Bila sem skoraj upra-
vičena, da sem se smatrala za vdovo...
v svojem srcu sem se smatrala za svobodno---- m----
V sramežljivi zadregi je Avrora dokončala pretrgani stavek:
—	In Raoula sen> ljubila še veiJno.
—	Potem ste torej privolila, da ga zopet sprejmete?
—	Da doseže sestanek z menoj, se je gospod de Cambiac mogel sklicevati na poseben namen.
—	Na kak namen?
—	Da zahteva vračilo nekega dolga. Ko sva bila zaročena, ie Raoul izročil mojemu očeUi velik znesek, in oče je potem
pozabil____vrniti denaT baronu, ie
dejala Avrora, ki je neko zastala pri besedi »pozabil«.
CDi^ie.)

V Tr^tu. dtie 15. juUja 1917.
»EDINOST« iier. 194.
Stran ITI.
Žensko vokio prisp€Tsmc v Trstu. /
«/žirom na naš oklic slovenskemu ženstvu v Trstu in okolici dne 1. julija t. !., v katerem vabimo slovensko ženstvo, - i,;j>i k organizac ij »Žensko vojno pri-| si M>evanje v Trsm . lahko danes javljamo ; \ z velikim zadovoljstvom, da se ie že lepo«n število našega ženstva r dzva'o temu ok!i- j (r ^u in naznanilo svoj pristop. Se enkr* «
i\ novdarjamo, *da organizacija za>iedi t •nlemcnltcjše CloveVotjubne na ne O ira:i ho^e solze vdovam	s;roUi
padlih junakov in jim pomagati, kaJar r bo m »žno. Malenkostni letr! prisp \ek 2 K 40 vin. omogoča pristop vsa naši ženi in mladenki. Ta	••
-c oa lahko plačuje tud
izhajali smo za silo. ker smo v prejšnjih časih mogli kaj kupiti v Trstu. Ljudje so hodili tudi na bKžnii Kras, da so dobili kak kilo krompirja in ječmena. Ali sedaj ni v Trstu nič dobiti brez izkaznic; na Krasu pa vsled lanske in letošnje suše ni dobiti nič več. Tn če bi kdo tudi dobil kako pest živeža, ga ne more spraviti domov. Pri nas ni kmetov, ki bi pridelovali živeža, ker veČina roiovitne zemlje so vrno-gradi. ostalo pa pašniki — ledina. Večina ljudstva sc jc preživljala s tem, da je hodila v Trst na razna dela. To malo zemlje, kar ie imamo, ie bila še pred vo^io slabog obdelana. Kako pa je sedaj, ko ni moških doma, si lahko mislite! Delavcev ni bilo mogoče dobiti, a če se je vendar le kak našel te hotel jesti. Brez jela ni hotel na delo! A kai jnu je mogla gospodinja dati. ko še zii SVoje otročiče ni imela nič! Po vrhu pa jc večina semena, mesto da bi šftr v zemljo, šio v lonec — ker sila je bila velika! Konečno je prišla huda suša^tako, da je uničila še to malenkost, kar jc bilo v zemlji! Nasa »polja« so sedaj taka, da I niti radič a in salate ne dobiš, če bi jo z da pri-'lučjo po dnevi iskal! Pri teh razmerah navezani izključno na to. kar dobijo od aprovizacije. A, koliko đobiva-• Čute: mesečna 2—3 ks pšenice d katero je vsaj 10% ljulike), ali kora osebo. 10 'J kg i. Poprej snac
11 Z: i-l* i
) 11
ne Čok-2upamnre je daroval g. dr. Delak 6 K lonjer-ski podružnici CMD. V isti namen se je nabralo med pogrebci 12 K 41 v. Srčna hvala vsem darovalcem! Denar hrani blagajničarka.
Za nakup šolskih potrebščin revnim učenkam IV". razreda CM šole na Acoue-dottu je plačaj g. I. S. v Trstu v kazenski stvaTi 40 K. ker mu je g. Franc Kovač oUpustil hudo razžaljenje. Za revne učenke CM šole na Acquedottu daruje gosp. Franc Stager I K. — Denar brani šolsko vodstvo.
K MALI OGLASI::		
□□i DD I	ie ragunaja po 4 itot. besedo, liaetno tiekaao beaede ee rada- najo enkrat t»č. — NajmanjSa r pristojbina znaša 40 statink. .	ICO DO
To ie vse
1
K-r0 \ in.
v obro triletno 60 vi
tlll U--
ZIV tč d Mi!
> na i *sc to na ( ob ti
kazn;
C
.upa?,
[ob
Pr
o 20 vin. Vsaka žena, ki pk a:ic dosmrtna članica; z K ali 1000 K pa ustanovni ;a vodnega prispevanja^. Ob > ie tudi red: članica ^skega in sirotinskega za: ,, -m/ dnrtnp 7enskcsra voii

*o
ŠO u s
i: slovenska, uairjans.... spina. Tako naj sc v^aka
t- 1
I a nt ne in % kg
ob i v al i tudi še ;i 25 dkg ki-'ega ono vse! (Kruna ranio). Ce seštelo od 10—12 dkg bo. Kdo je, ki more i meseci smo dobili riu me-o — to h mesa ni! J-ii na pristojnih mestih sadit se rfr. tem živežu ne mori đoscdiij se še ni zgodilo!
rvhisct^ naj nam ponavljali
..•-mi siiienji iz leloš *c pomladi (ki jih j tudi poslanec dr. Lagrnja omenjal v j . zboru). Obračamo sc tudi C<r naš;V I cv. n:'.* pripomorejo, da bomo do- • bivali vsa; toliko, da bomo mogli živeti.! Ponavljamo, da naša obe'u a ne obstoji iz tauetov, ampak iz samih rhalili vinograd-
Poslano*)
Vodstvo Tržaške zadruge po-mitom staMkoo naznaniš e MrM suojfh zsdrustirjeu, ki se prilsžiijefo da osebe, ne-uprc^lfene v to, še vedno oprsu-linlo razna starinska dela, za Mm Je frm upravičene stav-hmt moči, ]\m zatrla, da stori potrefiae kokRs, kakor ]e to ue^nc delata, z m odlocnostlo, ki 10 zahteva resnost poiežm
de S8 to n£ll2.
Kemika
Vinci 4, iH, lavo.
stenografijo, poduk k gospodične. 80 vin. na uro. P i a/za Leonardo da
1227
nriTAVI I Prodam zajce boljSe vrste. Ulica Ma-rUirUl I r$a Tereza 9. Odprto od 8-12. 2-4. l-l-'t>
Kupujem
vsake vrste in cunje. — bi«, Mol in grande 20 1210
Diplomirana
učiteljic» podučile s gotovim uspehom po najhitreji in najlaftji metodi otroke in odrasle (gospe, gospodifint in gospode) nemško in slovensko na svojem doma po zmerni ceni. Informacije od 1—8. Ulica Chiozza27 Uf. n. II stopnice zadaj na dvortiflu vr. 8 Al
Kuharico
za kava no Že prakticirana v tem
dela, se sprejme takoi. Pismene nudbe na Ins. odd. Edinosti pod Zubarica-. 1
Slamnate ieolle (Solne).
trgovcem priporočim slamnate če.lje in slamnato podplate sa v čevlje, katore sem zače> izdelovati, tako da vsaki rahtevi lahko u^ol'.m. Ker je druga' obutev tako draga, bode ta na osebe, ki imajo opravilo v sobab, dobro doftls Naj vsak poskusi.
9fllfllfl vsake vrste kupnje Jakob Margon. Via 1 jtranc Cerar, tovarno slamnikov v Stobu, poŠta IrlllUjK Solitario 21 (pri mestni bolnišnici). 1175 | Domžale pri LJubljani.	3708
Ustanovljeno 1. 1893.
Ustanovljeno I. 1893
MfJHS pdporno drtftvo v Ljubljoni
registrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje članom pDSOj la proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev aH proti zaznambi na službene prejemke.
Vratn o sc posojila v 7V1T 15 aii 227t letih v odsekih ali pa v poljnbnih dogovorjenih obrokih Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v LJuoSjanl, Kongraanl trs Stav. 13, ki
daje vsa potrebna pojasnila.	%
Zsdr^ga sprejema tudi hranilne vjoge in Jih obrestuje po 474%
rustveno lastrro premoženje zn?«a koncem leta 19I5 5I9.348 40 K. — Deležnikov je bilo koncem ltta 1915 1924 s 15 615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6.0S9.850 K
IZpOZIi; živeli.
torej	::ic obU:
sc ne bodo vec
urz
O C
zlorab, posIoMs n mm* Hela5 ponraee itd, edlnoSg pooUla!?gn!Ii timmh sfroKoonlaKoo.
mm:
e?c!i- Oprfano de KardoJi
7M parato penzfloneia»Por-torosz (središče) 15 soS, fi«o-im, Ru&lnla, m ter nri-mm 1Q60 m* ona za 60.000.
Pojasnila daje Ins. odd. Edinosti.
1 u Portom s 5 sobami, ku-	S
j Hinio, kletjo, poristreslem In	j
S ortom s i proda za K 36.000	!
Pojasnila dole lnse?. edd. Edinosti.
ca g.ca Matilda Pcrtotova, tai!i:ca g.ca Pavi a Hojcvarjuva, b'againiCarka ga. Bctka PrjUierjcva in 2<»/oibornic — vnlJi uabireilcijic s sopomočnicr.mi. — Slovenske žene v Trslii in okolici! V prihodnjih dneh oj-la^io pri vas zastopnico org2nizacije. Pristopite k orga-
Franc Turh, Šepnile,
---- Goriški pe-
sklada vo-
otideiek ssciaj v Trst^y
•moči! Saj se tudi siaži- sinovu j	sazvalo zt totao ms
inžiiečjfl sloueiBim hranilnica 1
inn torej p<
m o/} c in očetje bijejo za domovino!
Danes popoldne ob 5 priredi šentjakobska podružtiH^i CMD žc objavljeno /'*-kliuCno prirei-itev otroškega vrica v dvorani Delavskega k on s umnega društva pri Sv. Jakoba. Spored jc zelo zanimiv, nar-
nSzaciji ki pomagajte s tem nesrccnezem, ^topa?^ gojenci otroškega vrtca z razumni od katerih je zahtevala ta strašna vojna peS7ir^1^ prizori, samogovojJ itd. Med največlo žrtev: iskreno ljubljenca mora j to£.kaDli svira na giasmrT^ prijaznesti in skrbnega očeta! Poni£kr2ite vdovam injg	\ ah m]. p(; dovršenem sporedu
j bodo gojenci otroškega Vrtca pogoščeni
firotapi padlUi junakov!
Glavne odbornice »Ženskega vojnega j m vršila sc bo tudi šaljiva tombola, pri prt^pevania« za Trst in okolico so vabl»e- j kateri bodo dobivali krasni iti zjl vsi ko
tie
2 v pondaHek, dne 16. t. m., ob 0 pop. v | družmo potrebni predmeti. Ker ie vstoi>-k	£T?a-nico (Narodni dom), kaker jnina zelo maibna in ker ie čisti rio-biček
is bilo žc določeno.
namenjen v pokritje str trško v otroškega
Poletna koralna kura za otroko. Jutri, i vrtca, smo gotovi, da se slavno občinstvo j poiidelick. 10. t. m., se prične pokina|v velikem številu udeleži te prireditve.
Zdravstveno ^tanle v Trstu. V času od
v po ____
kooahta kurs, ki jo priredi društvo pn-iateliev otrok, in sicer v kopališču pri Svetilniku, ki ga je iz prijaznosti dal na razpolago mestni magi-trai. Kopanje se fco vršilo vsak delavnik od 8—10 dop. do konca meseca avgusta. Za to leto je bilo prepuščenih ion otrok brez ozira na narod-nit Ur se bo to število, ako bodo pripuščale razmere, šc povišalo. Otroci so dobili posebne izkaznico društva prijateljev o rok, ki dajejo pravico do Urczp'al ve vožnje s cestnii železnico na ^rti BoscIietto-CiL-.iipo Marzio. —- Po ko-
S^^ICRO uv^rovaitiiifOVSR^sku K	o prštiš
t^rH, ter vsakem«? pyav to?!o prt^tirošsm to preHori&mo Ra-prevo.
Hvaležno prejel:
Franc Turk, r-kpulit, dne f. julija 1917. Pr b£s: Ant. L<ci3v«i|, nadyčite<j, i. r. Priča: I. Bekar, uradnik, I. r.
Zahvala.
Podpisana Antonija Grgič, Padrič, izrekam tem potom Tržaški poslovalnici c. kr. av. sklada za vojaške vdove in sirote, oddelek vojno zavarovanje, najsrčnejšo zahvalo za točno ur izplačano zavarovalnino v znesku K 1000 o priliki junaške smrti mojega padlega soproga Andreja Grgič, ter
' , riu	i t 7flrbi kruha rn dragocenosti, zastavljene meseca majm-
P^njn bo dobil v;ak	111 ka ic^a 1915. na svet lom odre listke serije
;>o moznfrsii sc Kak drug pr«i /ek.	; 137 jn s;.cer (ii„ št 236.501 do št. 238.000.
7. do 14. t. m. so v Trstu in okolici obolele 3 esebe za kožicami. 2 za skrlatico. 2 za davico, 33 za legrrjcm (Sv. Vit 1, Staro mesto 4, Novo mesto 2, Nova mit-
niča 1, Stara mumea ^	vsakomur prav toplo priporočam to
Skedenj 1, Fanieto 2, Sv. Ivan-4, t>«i - i
kovlje 1- v bolnišnici 1. od drugod 2.) Za legarjcim jc umrla v bolnišnici 1 oseba.
Mestna zastavljalnica. V torek, 17. t. m., se bodo od 91 ■> dop. do 1 pop. in od
.V h do C. pop. prodajale na javni dražbi
Zaplemba imetja. Tržaško deželno so dišče je izrekU zaplembo imetia r»asTed-
Pad&fsi na VI. ve no posojila.
kmctovaJe
Schlesfa/fer
tvr«llra AA. Sc'rtlc-injft-T) <na.daijen y;odp.) K 5t»(>0,
" ^ Črnovoini^ke^a pC:- *loj/. ^'eg chei«ler K 4CK0; A:c:iojr>ko druš v». ra
a osumljena, " da sta zagre-j^j«• «	*
. 1 - .,	12000; Andrej Zinlf, le.ii. Zan.-tti (k -tarna Hot!s).
K SOVrazn;:Kll.	j Kan Wl«ho*icz, Dii-oriu Vukaitir-Oia 3a j«o pod-
čičih v kopr ke^ii nazadnje pcžcc polka. Oba sta
<ifa zločin ubei	__
Z rame nc* ramo. Prejeli smo: Jlvale-!pjs) pr> k inoo': ^trfpn Zaklan K Bmno vredno ie. da šolske oblas-ti odpirajo zaK 250. dr. Fraoc VjakoMi K ah-, Pia vse šole reie gosta, tečna tiidt od naše a p
toliko živil na razpolago. , A cnn javnih ku'.iini, čim več je tem manj živil dobiva ostalo Naravno, aprovizacija prikrajša c?vo. da zalaga kuhinje in šole. A med ob činstvora ie ^e mnogo iakiii rodbin* ^a-terih otroci ne ieiao v šoJskih jedilnicah. Kaj naj skuhajo matere svoji druži ji in
r.
prekoristne napravo. Hvaležno prejela: Antonija Grgič, soproga, L PADRlC, dne 9. julija 1917. Priča : Grgič, župan, 1. r. Priča: Bekar, uradnik, 1. r.
*) Za Slaok« pod orlovom odgovarja ureiaiHvo le tclihfo. kolikor ma relova zakon.
Hvalc-rajo za
ekioriie, kier dobivajo (,trOCi]^ marchi, Henrik Wolf V^.mno dro^tro za , -t • .	___t	:„ 1 zuviioiaDje arov živine, Bor^r, r>o 10J jj naasljm
kosilca. m hva!evren 10 je d - j v JZQ-ku K 975^ i aprovizacije, da daje SOiam 29. izkaz. - Meissner & Cn. K 200 (>C0. N. N. K :im več je l'ACOO; Haecker L. & Meissacr. Adolf Bnmncr, refektnriiev ^ob. Met-gev & Co,Jadran&ko pristanl-ko stavbno podjetje ro K 100.04X); E. 8t angh«r & Co K ODvinStVO. --,^30 Ornateia * Co. K 50»00, Paul & Krchbiel ob cm- k 2»»/K O, bar Knd lf Ricaldini K 12.000, Aca Malathiaf« K RT00; Emerih Mar^oni, M L- Mor-purgo. Krr.est Konicke, Tio*ar Scbnlt/: & Co nasl., Frlc Povra, dr. C. CrstnlOviC po K 5' ©0; Albert Grcive K 40f><); Ana Sch\varz-Morpurpo (nada la
po K 8000; Adalf
ZIVNOSTENSKA BANKA
PODMIŽNiCA v TUSTU
m mm mi t Mlkna. - Ustna
Dcin:«ka gawa> R mjmMm. — ■«■. amu mano.
hiH4e kilsstn m Mrnkrn^lŠm Hnsakojt
_ .	podp), Hcrftuta WoldfaJfcrt
trokojn, ko dobimo za ves teden % kg ! Dinkelsp el, kap Pe « r Bad» sš rh (oadaljen podp )
CU7«ie*moke m 2 laici? I^ru^e ieili ni I P°_ K j _9esir? ^'en llennar, Krne^Uaa Wohl
bRo vsa; ta tcdc*i na apTnviz«cils%i I^sti. NI čuda, da prosijo in silijo vse matere svoje otroke v šolske refektorije. kjer dćbivnio gost ječmen s krom^-"-5- ' fed 7 6zru>mo mi ie šc po imenu). teste »ino in ovt^s, testei^ino in fižol, dobro /.h jć ra de^lro gosto. Prav jer pa:iavliiiw. da sc skrbi za šolske otroke, a tuiii oslu,o občinstvo »ina pravico do žh ljenja in nikakor ni pravično, da se temu vzame vse, zalo da se založijo šolske jedilnice in kuhinje. — Gosprcftnia.
Pomagajte! Iz Doline v Istri smo prejeli: Le malokdaj se čuje kak glas iz naše občine, posebno pa sedaj v vojnem času. Potrpežljivi smo, nočemo nadlegovati ni-l ogar, molčimo ln — trpimo, nadejaje se, da, se nas vendar le kdo usmili. Toda, ni pomoči -- kruha ni od nikoder! Pretresa «trah ob pomisli, kaj bo — kako bo-• m 7"veli! Že od začetka vojne sem je ! si* m: v:. vizacna 7.M yiaba, tf?ti
fabrt po K If>on in taialjni podp-.S! v sknpuem zcesku K tiOOO.
DAROVL
V	počašće*ije spomina gospoda Severi-na Sedevčiča daruie družina Pešel>-Wid-
i.uaou 15 K za vdove in sirote padlih orožnikov. Denar hrani uprava.
V	počaščenje spomina pok. ge. Josipi-
h Rajvišjoi iUhUIi I«.	ii fc f^rtvt
32 c. kr. državno Merila
wo|oiko debrodtlM
Ta dlMfM lo<«rl|a vsebine 21.146 dobitkov v gotovini v skupne bi znesku kron 625 000. Glavni dobitek
200.000 kron
Žrebanja aa Trti Javno m Doaala 4ne 26. julija 1917. — SreCka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo v oddelku za dobrodelne loterije na Danaja III, Verdere ZalUuntstra^se 5. pri kr. og ravnateljstvu loterij v Budimpe&ti IX glaruo carinsko poslopje, v loterijskih nabirale i cab. tobak irnali, pri davftnih, »oitnih in Selozntšlah uradih, v menjalnicah 1 1 J. — Igralni načrti za prodajalro srečk brezplačno. Srečke ee dopoš ljajo po6tnice prosto.
Od ces. kr. nnniMislva Mmll totem
(Oddelek za dekroJelne lotor^o).
Ljubljana, Prešernova ulica St. 3
Je imela koncem leta 1916 vlog.....K 55,000.000
MpoUtnih in občinskih posojil....... 30,600 000
rezervnega zaklada .......... 1,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik In jih obrestuje po
vetje in nestalne vloge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupliamo vama in stoji pod
kontrolo
c. kar. deželne vlade.
Ea vafčer&Bje f^ia vpeljane lične
gtS^ domače hranilnike.
Posoja na zemljiSCa iti poslopja na Kranjskem proti 5 Qi„ izven Kranjske pa proti 5 */« obrestim in proti najmanj 1 % oziroma 8/4 °y0 odplačevanju na dolg,
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno druitvo.
Ugodna prilika.
Produ se v Ifemlioh velik m ifofro upeilon
Hotel z restauracijo
Hotel ima 16 mebliranih sob, prostorno dvorano, dve kuhinji, širok ograjen park (4000 mn) In prostorne kleti prikladne za veliko zalogo piva In Vina. — Poslopje je sedaj vse oddano in rentira letno K 4000. V mirnem času pa več Plačilni pogoji ugodni.
Vit me inserotnl oddelek „Edinosti", ulico S«. Frančiška it 20
„Tržaška posojilnica In hranilnica
i«
POSOJILA HAJE
xa vknjižbo 5 '/«V. na mcnice po 6*/. aa zastave In amortizacijo za daljio dob« po dogovoru HKOMPTIM TMOVSKi MIHI«.
i-J
NMNILNE VLOGE
nhfi. ia tudi m n4 in^^^estuja f Večja stalna vtoSnvloge na tek. račun po dogovoru.
■ntt: dava alir»li uvo4 ura. — Vlača M Uhko po e«o kreao. — ODDAJA DOMatVIVAfiIRM.NI K E; HRANILNE PUŠ«5 )
r«fUlrov»na udruga s omajanlm poroštvom
Platsa daNa Casarma SI. S* i. nad. - TBST (v lastni MSI) »hod po glavnih EtopnJIcon.
TELEFON 4L 952
Pofttoo hranilni«ni ra^ua 16.004. hu varnostno COlMO (»af« deposits) za »hrambo Trednoat-aih listin, dokumentov in raznih drugih *r«dnot, popolnoma varno proti uloma in požaru, urej«-no po najnoTejleni načinu ter je oddaja strankam v najem pO najnlljli) COitah* STANJE VLOO NAD tO MILIJONOV KRON.
tata m: tH ta 12 dop. is ad 3 fa 5 poo. Uplifajt luk Isirmi^ ib mito fnh

Stran IV.
»EDINOST« štev. 194.
V Trstu, dne 15. julija 1917.
Za revne učenke dekliške CM šole na Acquedottu darujejo: O. Svetko Marte-la.ic 10 K, gospa Pertotova 10 K, gdč. Milica Sare 3 K.
Darovi, do§li vladnemu komisarju. — Ra\ma!elj>tvo mestne višje realke K 142'2<s kot prispevek učencev za mesec Juni] i u sicer polovico za Rdeči križ m polovico za vdove in sirote padlih vojakov. Vodstvo mestne ljudske šole v Bazovici K 12'80 kot Johodek zbirke za > dan žepnih robcev«. Vodstvo I. mestne liudske šole v ulici deli* Istria K 11'05 za Rdeči križ.
Poskrbite, da pridelate čim več zelene krme in izkoristite vse mogoče, da nadomestite primanjkujoče seno!
Žal, da bo vsled suše in raznih drugih vzrokov letos primanjkovalo krme. ludi
tisti, ki ima kaj pofi palcem, si letos, ker je na<\ up krme skoraj nemogoč, ne bo za-jiio-jcl pomagati iz zadrege, na drug način, ■icgo oni, ki nima denarja. In edina pot do rešitve vprašanja o pomanjkanju krme je ta, da svoj hlev in sejnik marljivo nadzoruješ, s krmo čim najbolj štediš in poskrbiš zdaj za to, da pridelaš na njivah kolikor le možno mnogo krme.
Preoraj vsa deteijišča, ki so slabo obrastena, pa tudi vse one njive, s katerih si pobral žito in druge zgodnje priti Ike! Takšne njive preoraj kolikor možno globoko, kajti le v globoko preorani zorniji ne bo tako hitro škodovala susa krmskiini rastlinami; pa tu'ii posejane in asatfese rastline se bodo prav krepko razvijale ra takšni zemlji. Ce ni bila njiva že 7u prejšnji pridelek dovolj močno pognojena, pognoji jo zdaj znova. Na njivah do jeseni la!;ko prav mnogo zenic; skrbi pa tudi za spomladan-
i.ldS . Ir-,
io s tem,
a obsejes nji
z rzio
:n laško deteljo.
Ce si se odločil za setev pltnika ali zelene turšlce in io hočes -ejuti na strnisce, aH na opešano deteljišče* pognoji^ njivo pred oranjem s hlevskim gnojem! Ce na-v rrav tš sejati pitnik za zgodnjim krompirjem, polij njivo le z gnojnico ali straniščnico, jo nato zorji v laz, posej turši-co; a ne preveč nagosto, ker drugače bo a in bleda. Nato povleci njivo z bra-o j navadne turšice je takozva-k • <-ki zob«, dasiravno raste b<»li po-. Za vsako njivo (1000 kvad. sežnjev) [»otrebuje G0—70 kg- semena Ce za-iš, da je, ko 3 za ped visoka, šibka in a, z^lii jo s straniščnico ali pa z gnojnico.
Ztlet a turšica je živini zlo priljubljena k rina, ker je sladka in sočiia. Ko je že pre-cc visoka, naj se jo začne kositi ali pa Poklada sc živini lahko do pozaie leseni. Ako pa ni mogoče pokrmiti dotlej vse. nal >e jo pokosi o toplem in suhem
310.
ca v
p;
mu in podela
kislo krmo. V to
svrho je skopati 2 3 m široke in l\-> m gl ' >ke ter i>o potrebi dolge jarke, na-.	mk> turšieo, jo shodi do-
bi:), kakor repo ali zelje za kisav, dene vrh prve še drugo 1 do lVz m debelo j' tst, zek-ne turšice in kotiečno pokrije ■ ed na 'Jcbelem z zemljo, vireben nasute zemlje, al! greben naj ostane odprt. Tur-Sica se v kupu segrele in kadar se je se-gre'a in peče v roko tako. da vročine ne v/držiš, pokrij jo z zemljo še bolj na vi-lar vroč i i ta v kupu porjenia. za-st i z zemljo tudi greben nasipa. Tako spravljena se ohrani turšica skozi dalj časa; postane sicer temnejša, diši po ] islem, a govedo jo zelo rado žre. Ker je zelena turšica premalo tečna, zato naj se .poklada živini obenem z deteljo ali kakšno nfrugo tečnejšo krmo.
Za žitom in zgodnjim krompirjem uspeva prav dobro tudi krmska pesa, ker o lane po njih zemlja rahla, kar je za razvoj pese iako važno. Ko sta se žito ali krompir spravila z njive, naj se njiva takoj preorje in z brano povleče. Nato je vzeti krepke sajenice (najboljše so take, katerih koren je debel kakor pršit), skrajšajo se jim večji listi in le nekoliko koren, ter i>osadi ob vrvici v vrste narazen po 30 cm a vrsta od vrste naj ho 60 cm. Za zgodnje krmljenje naj se sadi rudeči mamut, za pozno zimsko krmljenje pa ru-ine na ekendorierca ali pa ofccrridorferca. A' i po sajenju ie pade dež, naj se jih ta-; " ' in če tudi za tem zaliva-
1 e, zalije naj se jih vsaj še e: . ^ p/.,v d< o. Ko so se sa$enioe pri-
____ali so orilv1^ rasti, zalije naj se jih
ikrai	rat s straniščnico ali z
g.i inico, tet večkrat okopa in opleve. — Okopava se lahko tudi s konjskim oko-povafnikom.
Listje naj se s pese prezgodaj ne obira. Pobere naj se jo z njive šele pozno v jeseni in sicer o suhem vremenu, zemljo naj se narahlo z nožem ostrga, listje s kapico vred« odreže, kakor pri repi, in jo shrani nato v kakem suhem, pa ne prehladnem prostoru. Pesa se ohrani lahko do polo-vicc aprila. Na eni njivi se pridela lahko kakili 100—200 kvintalov pese in 15—25 K v. listja.
Za zimsko krmljenje se seje mesto pese lahko tudi repa, ki pa ni tako tečna kakor prva. Seje se jo na strniiea ali pa za krompirjem. Posebno dobro se obnese v pe-lieno-Hiinasti zemlji in ugaja ji vsakterl gnoj; dobro j' prija tudi gnojnica. Ko je njiva izpraznjena, naj se takoj raztrosi hlevski gnoj in njiva koj preorje. Ko je njiva p c orana, povleče naj se jo z brano, sc4iie pjse'c in zemlja nalo povalja z valjem. Potem ko nastavi repa 5—6 listov, naj se jo opleve in zredči tako, da bo druga Jru£e narazen po 30 cm ter zalije s straniščnico ali pa z gnojnico. Za vsako njivo se potrebuje, ako se seje načez 2 kg semena. Za krmo je dolga repa boljša, ker je ne Je siaj^a in okusaejša, marveč se jo ti J. laže razreze.
Avgusta ali septembra meseca se po-seje za pomladansko krmljenje laško deteljo ali inkarnatko. Tej detelji ugaja posebno srednie zvezna, sicer pa tudi peščeno ilovnata in ilovnata zemlja. Najboljša je seveda prva, samo če nI prelahka m ni lega prevlažna. Seje se jo lahko na str-nišče, za krompirjem ali pa v čmkvasntin. Seje se jo pa tudi lahko po končani trgatvi v vinogradih. V teh zraste včasih že do zime tako visoka, da se jo lahko pre-žanje že takrat za zeleno krmo ki potetn spomladi zopet enkrat in nato podkopa ali podorje, kar trtam zelo hasne. Za njivo se potrebuje 5V£ do očiščenega semena.
Ako se jo je posejalo zgodaj, da že v jeseni dobro pašo, aprila meseca se jo pa kosi kot zeleno krmo. Ce se hoče pridelati zgodnjo suho krmo, seje naj se zmes te deteHe in rži, spomladi pokosi in posuši.
Da bo krme kolikor mogoče veliko na razpolago, pobira naj se tudi muhvič, rastoč po turšici ln činkvantinu, smiika naj se turšične listje in vrhe odreže, ko ji listje več ne služi, in potem naj se vse skupaj dobro na solncu posuši. Prečisti ali pretrebi raj se tudi s pese in repe odrezano listje, razširi po grmovju ali pa spravi v kozolce, da se posuši.
Tudi sirčje ali koruzna slama naj se jeseni odreže tik zemlje, poveže v snope in spravi potem v srenje velike kope, da se posuši. Po zimi na$ se ga na kratko razseka ter dene v kakšno kad, poškropi s sla-no vodo in pusti, da se nekoliko skisi.
Pomanjšujoča krma se da deloma nadomestiti s irodljem aH s posekanim list-raiim in porušenim vejevjem. Za frodelj naj se obseka zelene drevesne ve;*e z dreves meseca julija ali avgusta, in sicer čimprej teniboijse, ker je zgodaj nasekan frodelj tečnejši Oi' pozno nabranega. Nabrane zelene veje nai s>e na solncu razširijo, da se dodobra posuše in spravijo naj se potem na suhem. Poklada naj se jih govedu po malem. Ovcam in kozam se jih poklada lahko v večji meri, govedo pa ne mara veliko te krme.
Kdor nima nalašč za dobavo frodlja vsajenega drevja po polju in senožetih, ta naj nabira frodelj v gozdu. Gozdnemu drevja se pa smejo odsekati le spodnje veje in še it na vejni prstani.
Dober frodelj se dobi od jesena, topole, (katere je osobito mnogo na Vipavskem), lipe, javorja in gabra. Jesnov frodelj da dobro in tečno krmo, katero žre rada vsa živina. Lipov, topolov, javorje\ in gabrov frodelj je posebno dober za ovce. Ko primanjkuje krme spomladi, so tudi hrastove ozelenelc veje izdarna pomoč.
tajnik »Gor. kmet. društva«.
V. D o m i n k o,
Seznam vojnih ujetnikov.
Rdeči križ v Trstu nam je poslal naslednji seznam vojnih ujetnikov, za katerih d užine se ne ve.
Arčon Josip, roj 1888, Vrtojba, Anzelin Ivan, roj. 1879, Biljana, Bressan Jakob, roj. 1883, Farja, Brando.in Olivio, roj. 1897, Tržič, Buttignon Evgenio, roj. 1893. Turjak, Berini Pietro, 1889, Ronke, Beisch Onesto, roj. — S. Vito al Torre, Ballaben Ivan, roj. 1S92, Gradiška, Blasizza Massimo, roj. 1897, Moraro, Blason Jakob, roj. : 876, Fara, Blažina Viktor. 1894, Mavhinje, Barcellogna Attilio, roj. 1894, Poreč, Blatanč č Anton, roj. 1894, Foča (Bosna), Batistuta Mario, roj. 1896, Krmin, Braulln Ivan, roj. 189'i, Fogliano, Brado t Ivan, ioj. «894, MoŠa, Brankovič Anton, roj. 1894, Crnice, Bele Mirko, roj. 1898, Štmpas, B andolin ivan, roj. 1882, S. Vito al Torre, Buttus Anton, roj. 1897, Krmln, Brumat Ernest,rrj, 1S90, Gorica, Bujat Anton, roj. 1892, Ajello, Brn Alojz, 188* Dolenje, Bonu'i Libero 18o0, Strassoldo, Bitežnik Fabjan. 1890, Fara, Bi-težnik Štefan, 1885, Bate, Bocin Maksimilijan, 1893, Perieoie, Beguš Ivan, 1895, Grahovo, Besednjak Anton, 1893, Kaftine, Bratuš A ojz, 1887, Fara, Biljanovič Cvetko, 189?, Bukovica (Bo:na), Bnset Gabrijel, 188^, Ajelio, Barzilai Maksimilijan, 1806, Lagnano, Beri-i Fran, U 8), Ronke, Bernar-dis Evgen, — Dolenje, Bucik Avgust, 1887, Avče, Bregant Fran, 18S7, Ločnik, Božič Marko, — Županje, Cappeletti Anton, 1896, Cervinjan, Cijan Aaon, 1878, Miren, Črni-goj Avgust, 1893, ^Krmin, Cucut Klement,; »884, Čaprica, C^ciancich Ferruccio, 1K96, j Gorica, Cocolin Peter, 1893, Perteole, Ci:utta ! Anton, 1888, Versa, Clancig Karel, 1693,! Krmin, Cabas Josip, 1891, Rcmans, Curzit Dominlc. 1890, Kapriva, Cumar Rudolf, 1893 | Gori a, Possar Rihara, 1885, Oglej, Cernlč! Andrej, 1899, Ovčj'adraga, Doimo Luka, — Ajello, Dcbravec Mihael, 1876, Tolmin,' Devetak Ivan. 1891, Opatjeselo, Devetak Karel, 1884, Sovodnje, Damian Anton, 1887, Mariano, Devetak Andrej, — Šmart n, Fak n)
Hugo, 1892, Vlila Vicendna, Furlan 1889, Prvačina, Feresin Anton, 1890, Mošav FevCe Alojz, 1884, Vrtovin, Frankovig Anton, 1891, Krmin, Furlan Peter, 25, Terzo,Grion Dominik, 1888, Oglej, Oodeas Giordano, 1896. Versa, Goriup Anton 1889, Kanal, Gleščič Alojz, 1891. Miren, Oravnar Ciril Metod, 1888, Števerjan, Ooljevsček Anton, 1891, Deskle, Humar Peter 1889^ Avče, Humar Ivan, 1986, Kfal (?), Hodsiak Ivan,
—	Medea, Jelerčič Ivan, 1884, Grze 15 (?) pri Postojni, Jullanl Fran, 30, Oglej, Juch (Jug?) Makshniljan, 24, Selo, Krašan Alojz,
1894.	Šempas, Kumar Ivan, 1872, Lokovec, Kerpan Angel 1887, Renče, Komac Benjamin, 21, Fiumicello, Kov čič Anton, 1886, Tolm n, Koče var Anton, 1880, Sv. Križ, Kaus Andrej, 1888, Soča, Kopoz Fran, 27, Doberdob, Komjano losip, 1887, Gorica, Kogoj Dominik,
1895,	Bilje, Klinec Fran, 1890, Medana, Krniac Matej, 1893, Marezige, Kovačič Vin-cenc, 1887, Srbina, Kukanja Valentin, 1873, Komen, Kovačič Vinjene, 1886, Komen, Kumer Ignac, 1893, Imenje, Kumar Fran,
—	Topoliano Campolongo (?), Ličar Ignac, 1891, Gor. Tribuša, Lesjak Mihael, 1890.
(Konec jutri.)
Priporočljive tvrdke.
Trgovina festv'n
IVAN BIDOVEO, Trst, ul, Campaaile 13 (Trg Ponterosso). Ima v zalogi: kondenzirano mleko, čokolado lčavini nadomestek, čaj, marmelado, pa-radižao konservo, kocke za juho, ženf, sardine ter razn. vrstne konserve — Prstni Janiaka ram, konjak Marty. vdrmouth, višnjeveo ter več vrst mineralnih vod, vse po zmernih cenah.	414
Mehanična delavnica.
ODLIKOVANA L1VARNICA OSVALDELLA. Via Med a 2G. Izdelovanje in poprava strojev in rao-toij«»v. Proračuni.__991
Knjigoveznica
PIETRO PIPPAN, Trat, ulica Valdirivo 19.' Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelovanja. Vpispiki 'registri) posebnega sistema._207
Majolične peči in štedilniki
M ZEPFA R, ul. & Giovanni 6 in lZ'Najboljša izdelovanja m Daj popolnejša Tr->ta. Cene zmerne. '202
Hotel Continental
Trec, ulica San Nicol6 št. 25 (blizu Corsa). Preao-čiSče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba točna.	.	190
Papir.
VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, pa^rna-1 tih * rečic lastne tovarne — Valčki raz lii barv in velikosti. Cene zmerne. — Gastoue Dolliuar, Trst, Via dei Gelsi iti.	256
Šivalni stioji.
DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trst, Cor?o 20. Prodaja šivalnih strojev | in vseh pritiklin. Delavnica zi popravljanje. 25S
ljubljanska kreditna banki
.....Podružnica v Trstu ~~ 1 5
ona Coserma ftev, 11.	Orodne ure od 9-1.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje
zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije.
Vlose no Knjižice obrestuje 4 °i0 nstto
Vloge na tekočI In 2Ira-račun najbolje po dogovoru.
Obavlja nakazila vojnim ujetnikom.
Poslovalnica c. kr. razredne loterija.
ogĐoapongagoaaoonoponpgĐDOonnogj
n □
□
a
a a a
a □
a a a a a a a
□a
fttepM im
Trst - Corso štev. 39 - Trst
Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, foioschizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. —
033Š3ĐBS tsaadDanasasasasaacaaacaa
Hersnangild Trocca
TRST. ulito Bnrriera vecchia 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itcL Najnižje konkurentne cene«

ZDRAVNIK
Heđ. Dr. Karol Psrničič
stanuje v Trstu. ul. Giulia 76IU. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) ln ordinira v ulici Carinila 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje« nervozne In otroSk« bo-
I. *nl (blizu cerkve sv. Antona novega.)
Damska krojačnica
A. RIEGER, Trst ulica Torrente št. 30, I: na.I.st. I/.'Ifeluje vsakovrstne obleke po angleškem iu fran- j coakem kroju, plesoe obleke, obleko za poroke, bluze za gledališče itd. Ceno zmerne.	337
AMBllMUS
n
vsaki večer ob 9'/,
Mno-fotoMičnl atelje
Trst ulica dei Rivo it. 42 (pritličja) tat
zttt
I
Izvršuje vsako foto^nfično dalo
kakor tudi razglede, posaetkr. notranjost lokalov, porcelanasto pložče za vsakovrat. spomantke POSEBNOSTI POVSiANil ssi V SAKS FOTOS^FU: 321 Kadi udobnosti g^sp. narocai-kov sprejema naročbe ia jih vršuje ua domu, o v. tudi zun^j mesta po najzmeraej-Jih cjaab.


Trst, Ul. M M M hI
in restfivradja

Trst, ulica S. S^kolo 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana.
Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
Zlofornico G. Pino

v Trstu se je preselila na Corso št. 1"»
v bivšo zlatarnico G. Zercowltz & Ffglio.
Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd.
Cene zmerne.	Cene zmerne.
Nepremodjivi plašči.
LEOPOLD HAAS, Trat. Corso 2 in via Barriera vecchia 10. Bogata izbera vojaških plašče v od K
20 — naprej.	257
Jestvine na debelo«
Bogata i/ bera vsakovrstnih jestvin; proda na de belo RLGGERO GAMBEL v Trstu, ulica «l. !le Acque vogal ulico Coroaeo.	244
Pasi za prenos in platno za jadra.
LCIGI ZUCITUN, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. liojnn štev. 2. I"rad iilica Gho^a 2. specijaliteta: zastori za gostilne, kavarne, prodajalne itd.	2J2
Brivnica
„tVa. Violetta", Trst, ulica Torrente št. 30. Točna i li^ijcnična postrežba. — Vodja F. Renčić. 7<;2
Rlunlone Adrl&flca cSi Sicurfa v Trstu
(Lastna palača) nstanovljena leU 1833.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ogoju
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih ploSČ proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja poSiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombi, nacljah. -
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-40
Stanje zavarovalne glavnico na življenje (31 12
1915) K 540,405.940-— Odkar oba toj a druftba, je bilo v vseh braniah izplačano na Škodah K 872.153.443 85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in val nejših krajih Avstro -Ogrske monarhije.
Trrt, vogal Via Haiia Ier«s-S. Cuterina
Novi dohodi volnenega blara I
i
za moške in za ženske I obleke, svilenina, etamine, batist gladek in čipkast Čipke za obleke kakor tudi begata izbiia okraskov in ovratnikov ' i t d. i L d.
IVAN KRŽE - Trst
Piana San Gtovanni 1.
kuhinjskih in kletarskih potrtb-LlllUjil Jiin od lesa in pletenin, Škafov, brent, Cebrov in kad, sodčekov, lopat, re-5et, sit in vsakovrstnih koSev, jerbasev In metel ter mnogo drugih v to stroko spa-dajočih predmetov. — PRIPOROČA svojo trgovino s kuklnj&ko posodo vsake vrste bodi od porcelan?, zemlje, emaila, kosi* tarja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletk itd Za gostilničarje pipe, krokije, sesaljc □ |n stekleno posodo za vino i t- d. i t. d.

ZOSOZDSAV^i^
Dr. J. C^rmik
v Trstu, ul. Poste vscchia 12. vogal ulice deBla Pos-e.
Izdiranje zobov brsz s-: boleiine. m Plombiranje. : : UMETNI ZOBJE
Veliko skladišče kS©bylt§-
dežnikov, belih in pisanih srajc, platna žepnih robce*, moških nogavic i!ci. itd.
K. Cvenfc
Cene zmerne. -
Narodna trgovina.
Trst Corso
Postrežba točna.
■ Narodna tru^visia.
Hranilne vlose
■prejema od vsakega tudi če ni ud zadrne
po a<
iik ob:
41| Oi večje zneske po dio-[4 Io govom. Trfavce« otvarja čekovne račun« z dnevnim obresto* vaojem.
Rentni davek platujaudniga ratra.
Vlaga se lahko po eno krono.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trsta
PsštnB-^rLBllaični račua 75.179.
TOEfO 16-04.
reeistrovana zadruga z neomejenim Jamstvom
ulica 1 France« Jtep. Z0f II. nasMe v MSI lista „Edinost"
Posojila
daje na oMhnl kredit in na zastave
proti plačilu po dogovora.
Uradne ure: vsak dan za stranki od 8 predp. do 1 popoldne.
Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za družine.
mmmnska banka

Trst, Via Cassa di Ris&armio (Lastno poslopje)
Kapital In rezerva K 13,290.000.-^9	^T Kapital in rezerva K 13,203.003.—
FILIJALKE: Dunaj Tegethofstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar.
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.na, prijoiitete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papire in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS
PROViLSE.	Brzojavi: JADRANSKA.
= MENJALNICA	-
VLOGE NA KNJIŽICE
3 \ °|o
od dneva vloge do dneva vzdiha. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akredetivi, čeki in nnkiznice na vsa tu- in inozemska tržišča. Živahna zveza z Ameriko.
Prodaja srečk razredne loteri:e. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzai izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno. -St vbnl krediti, rembours-krediii. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Borzm naročila. Inkasc. Telefoni: 1463, 1793 in 2678. URAD ME U3c: O J pop.
- ESKOMT M E HIC	-