Gibanie uiiteljstva in prosvete v drugih državah. Iz Nemčiie. —n Pedagoški in učHeljski listi v Nemčiii. Na zadnjem učit. zborovanju rad. okraja je neki tovariš odločno trdi_, da naše šolstvo napreduje. To je zelo razveseljivo, toda, trditev ni dokazana. Hrepenenje nas vseh je, da dvignemo naše šolstvo. a napredek moramo meriti s primerami šolstva drugje. Mnenja sem, da lahko vzamemo tu za vzgled Nemčiio. Tam je zanimanje za domače in inozemsko šolstvo, veliko in obče, ker ta država hoče vzgojiti nov rod, ki bi imponiral vsemu svetu. Odsev tega delovanja so mnogoštevilni pedagoški listi. Poštni seznam jih izkazuje nad 300. Če se hocemo poglobiti y dejansko stanje tega šolstva, si naročimo pred vsem nekaj pedag. listov iz Nemčije. Tedaj bomo kmalu na plattormi za presojo našega de^a in našega uspeha. Pribiti pa moram takoj, da imamo sami tudi precei odličnih šolnikov, ki so nam v čast. Sledimo tem možem. Ne uživajmo samo plod njihovega truda. Sami stopajmo po njihovih potih in cena našega življenja bo višja. Lotimo se dela na pedag. polju! Tvorimo posamezne skupine znanjaželjnih tovarišev(ic) in razpravljajmo na sestankih naše probieme. Posledica bodo predavanja, širjenje obzorja ter občega zanimanja za šolstvo in vseobči napredek,- katerega se bomo veselili mi h_ naši potomci. Učitelji smo stanice. od katerih zavisi vse delo. Če so te stanice v zvezi s plodovitostjo, je razvoj krepak in vseobči, napredek blagoslovljen. Le ad spodaj prihaja napredek, od zgoraj redko kedaj. Ker država boj mačehovsko skrbi za našo izobrazbo, se izobrazujmo sarni! Saj bo to znanje globokejše in dragocenejše, kot pa znanje, ki smo si ga pridobili na raznih zavodil;, •ko še nismo bili popolnoma dozoreli. V zmislu svojih vrstic navajam nekaj vodilnih pedag. listov. Ti so: 1. »Die Arbeitsschule«. Založništvo: Ouelle & Meyer, Leipzig. Izdajatelj: univ. prof. Scheibner. (Ta časopis kaže svežo, moderno strujo.) 2. »Neue Bahnen«. Založn.: Diir'sche Buchhandlung, Leipzig. (Ta list je vodil reformno delo v zadnjih 15. ietih.) 3. »Die neue Erziehung« od Pav'a Oesterreich. Založn.: Sctrvv-tsclike & Sohn, Berlin W. 30, FreisingerstraBe. (Ta list je glasilo odločnih šolskih reforrtiatorjev.) 4. »Deutsche Lehrerinnen-Zeitung«. Orgari splošnega nemškega društva učiteljic. Založn.: Herbig, Berlin W. 35 Flottvvellstr. 4. 5. »Preusische Lehrerzeitung«, izdaja prusko učit. društvo, Magdeburg, Breitenveg 214. 6. -Pedagogische Post«, kat. list za vzgojo in izobrazbo. Založ.; Markische Vereinsdruckerei Schiirmann & Klagges. Bochuro. Miih.enstr. 12. 7. »Pharus«. Kat. časopis za onjentiranje splošne pedagogike. Založ.: Ludvik Auer, Donau\v6rth. 8. »Die Volksschule«. Založ.: Julij Beltz, L angensalza. 9. »Pedagogische Warte«. Zaiož.: W. A. Ziekfeldt, Ostervvieck a/Harz. 10. »Kindergarten«. Založ.: Ouelle & Meyer, Leipzig. 11. »Die Hilfeschule«. Založ.: Karl Marhold, Halle a/Saale. 12. »Die Berufsschule«. Založ.: Julius Beltz, Langensaiza. Tovariši in tovarišice! Vzajemno si naročite nekatere izmed navedenih listov, začetkoma lahko brezplačno na vpogled. Seznanjajmo se s tujino, da bomo svojo dotnačijo še bolj ljubili, zanjo de!ovali in živeli. Leo P. Iz iehoslovaške. —čh Oster boj hoče napovedati češko učiteljstvo vsakemu, ki bi ga hotel izriniti iz paritetnega zakona, češ da je ta zakon zan| to, kar je delavstvu 8 urni deIavnik. —čh V Sol. letu 24—25 je bilo na Ceškem 20.233 razredov — 13.499 čeških in 6734 nemških. Državni šolski svet je sedaj reduciral 934 čeških in 563 nemških razredov, kar znaša 7.4% od vseh. Učiteljstvo stoji na stališču. da se to ne bi smeio izvršiti, ker so učenci zrasli v dobi go- spodarske in socijalne bede, in radi tega ne smejo biti razredi prenapolnjeni. —čh Organizacija ZUS stoji na stališču, da se morajo učiteljstvu plače izjednačiti z onimi državnih uradnikov. —čh Diskusija češkega učiteljstva o podržavljtenju šolstva. Tako piše tov. Josef Černy v spisu »Škola a učitelstvo v pomeru ke statu a statni sprave« o bojazni proti temu, da bi učitelj postal samo uradnik in bi se tako postopalo z njim, ker bi to bilo na škodo učiteljstva, šole in naroda ter škodo, ki bi jo povzročil centralizem šoistvu. Večina učiteljstva je za podržavljenje, ker čuti nesigurnost svojega pravnega in materijalnega položaja in se boji, da bi ne bilo dovolj preskrbljeno za kritje plač, ker prejemki nikoli niso dovolj osigurani v budgetu. Država prispeva sedaj 7, deželni odbor pa 1 osmino za učit. plače. —čh Plenum čeških učit. društev ZUS je sprejel 30. VI. resolucijo, da se 10.000 učiteljev in učiteljic iz ZUS prostovoljno priglasi in stopi z vsem navdušenj.m v službo propagatorjev napredka, duhovne in nravstvene povzdige ter demokratične ideje med čhsl. narodom. V resoiuciji je proglašen rimski klerikalizem za največjega sovražnika države. Katol. škof Kašpar v Kraljevem Gradcu, ki je v pastirskem listu radi tega napadel imenovano učiteljstvo, je dobil v »Ceš. Učit.« krepak odgovor. — V Č. pri Plznu so se starši poslužili tozadevnega zakona. Zato je v tamkajšnji šoli veronauk ukinjen. —čh 11. oktobra — na smrtni dan češ. heroia Žižke — se bodo vršile velike prosiave. Učiteljstvo sodeluje z veliko vnemo pri teh proslavah in zahteva, da postane tudi ta proslava enaka Husovi, tradicijonalna v republiki ter da se jo praznuje vsako leto kot narodni praznik. —čh Zelo interesanten ie v zadnji številki »Čes. Učitela« članek, ki opisuje piačilni sistem češ. tvorniškega posestnika F. Bata, ki ga ta zamišlja za češ. učitelje in s katerim hoče zvečati delavnost učiteijstva. (Kakor da je učitelj stroj, otrok pa mrtvo blago!) A iz mnogih ozirov — posebno onih na državo — je učiteljstvo proti takemu »amerikanizmu«, pač pa zato, da bi bili odstranjeni vzroki, ki tvorijo brez krivde učiteljstva zapreke pri vzgoji in pouku. —čh V isti številki najdete tudi ponatisnjen odstavek »Demokracua#ali anarhija« iz Masarykove knjige »Svetovna revolucija«. Filozof in državnik se tu predvsem izreka za odpravo političnega indiferentizma (a ne v strankarskem smislu, temveč z ozirom na zanimanje za zakonodajo in upravo!) in se zavzema za večje zanimanje za državno upravo. Po Masaryku tvori tak indiferentizem podlago absolutizmu. —čh Prosvetno ministrstvo namerava odpreti novi tip šole na Češkem — Pedagoško akademijo, ki bo namenjena za učitelje osnovnih šol. Iz Rusiie. DRAGO HUDE: ŠOLSKI ZAKON V RUSUI. (Dalje.) Kakor razvidi vsakdo iz navedenega, ie šola v Rus;ji do.očena samo za proletarce in delavce. Otroci drugih družin se ne sprejemaio. nko »šolska mreža ni dovoljno razširjena«. V Rusiji tedaj n!so vsi ljudje enakopravni. kar ie ven- ¦ dar glavni pogoi sociaiističnih in komunističnih nače_. V tem zakonu se gotove razredne kaste favoriziraijo, kar bije v obraz vsaki poštenosti. Boljševiki so podrli caristično Rusijo. češ. da jo hočejo popraviti. modernizirati ter obnoviti v modernem smislu, pa so ii dali tak zakon z,a šole, ki bi se ga sramovali Turki in zamorci. Najyečja sramota ie. komu braniti pot do izobrazbe. Pod carjem tega ni bilo! V sedanji Rusiji stopajo dtiaki z deset:etno šolsko izobnaizbo na vseučilišče, medtem ko ie po vseh kulturnih državah predpisana doba 12 lel Ta čas gotovo ne zadostuje, da bi učence v toliko usposobili. da bi mogii slediti predavanjem na univerzialh. Ali" pa so degradirali tudi univerze ter iim doiočili manjši delokrog. Pojem »delovna šola« znači industrijsko in kmetiško šolo in stoii tedaj taka šola popolnoma v profesionalnem absolutizmu. Vsi drugi. ki se hočejo po- svetiti drugim meščanskim sbamovom. ne najdeio v teh šolah dovoli splošne izobrazbe. V gornjem zakonu manjka odredba o obveznem šolskem obisku Tudi to znači, da sovjeti ne mislijo pospeševati splošne izobrazbe ruskega liudstviai. ker k temu nikogar ne silijo. Res ie. da taka točkai o obveznem šolskem obisku znači, da narod ni še dovolj prosvetljen, ker ga ie potreba si.iti v šolo. toda do sedan š.e ni na svetu takega naroda. ki bi lahko pogrešal tetra člena. Ali pa morda misliio sovjetski komisairji, da ie taka država Rusija. 'z kaiere je zbežala vsa inteligenca. • (Dalje prih.)