l/čitelfslci Tovariš — . a ,,, - . f rrtrr r\ • -v j r • > < • Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverienistvo Ljubljana. ^i-^tl- Za vsebinski dvig in informativnost „Učiteljskega tovariša". «List naj se vsebinsko dvigne. — Potruditi se je za poročila iz prvih virov, ki naj pravočasno se« znanijo člane o raznih perečih vprašanjih tičočih se šolstva in učiteljstva. — Posnemanje iz dnev« nikov je nezmiselno in nedostojno za stanovsko glasilo. — Osebni spori, ki zavzemajo večji del lista in ne zanimajo članstva, ne spa« dajo v »Učit. Tov.«, poravnajo naj se medsebojno.« Savinjsko učiteljsko društvo. Domala vsi listi morajo iskati gmotna sredstva ter morajo honorirati naročene in tudi dobre nenaročene dopise, da odporno» rejo vsebinskemu dvigu in informativnosti lista. Vsebinski dvig lista namreč ni odvisen samo od uredništva, ampak tudi od prispev« kov članstva in predvsem od stalnih dopis» nikov. Da dobe strokovni listi čimvečjo izbiro materijala honorirajo dopise, dnevniki imajo pa nameščenih za posamezna področja po več stalnih urednikov. Glede »Popotnika« je bila iznešena na letošnji pokrajinski skup» ščini kritika, da je prenizek uredniški in so» trudniški honorar. Mladinska Matica mora honorirati vse prispevke, da pride do čim» večje izbire čimboljše snovi. Tudi »Naš rod« mora honorirati dopise in vse druge prispev» ke, da bo lahko stal na višini in bo dobil v svoj sotrudniški krog najpriznanejše mladin» ske pisatelje in umetnike. »Učiteljski Tovariš« je menda edini list, ki izhaja brez sotrudniškega honorarja. Po» sledica tega je, da je list navezan na po» vprečne prostovoljne prispevke in mora uredništvo samo preskrbeti informativne do» pise in tudi o aktualnih vprašanjih mora pi» sati uredništvo članke po večini samo. Dopisniki se oglašajo le kadar jim je list potreben za kako zadevo pri kateri so sami osebno tangirani ali zainteresirani, odnosno če jih izzove ta ali oni dogodek ali ta ali oni dopis, glede katerega so drugačnega mne» nja. Stalni dopisniki, ki so črpali informa» tivne zadeve iz tujih listov ali so prevajali tuje dopise, so kmalu odrekli, saj so jim dnevniki in drugi listi znatno honorirali do» pise, medtem ko stanovski list ne. Kdor zahteva — mora tudi žrtvovati! Tudi »Učiteljski Tovariš« ne bo mogel dol» go več delati izjeme v tem pogledu. Podlaga za ureditev tega vprašanja je dana. ako se bodo dohodki »Učiteljskega To» variša« porabljali le za -izpopolnitev lista in mu ne bo treba oddajati svojih dohodkov za kritje organizačnih potreb. Inserati »Učit. Tov.« znašajo po proračunu letno 76.000 Din. Ta vsota se pa ne uporabi za list sam, tem» več za kritje drugih stroškov poverjeništva, da ni treba zvišati članarine. Ako bi se to razmerje enkrat uredilo, bi »Učiteljski Tovariš« iz' te vsote lahko hono» riral naročene in vse boljše dopise in bi pre» ostalo še toliko, da bi lahko list redno izha» jal na šestih do osmih straneh. S tem bi bila lahko vsebina pestrejša in bi se list vsebin» sko dvignil. Seveda bi bilo treba v tem slučaju kriti izdatke poverjeništva, ki so jih doslej krili inserati, iz drugih virov, n. pr. iz donosa UGP. Vkljub temu lahko prinesemo laskave sodbe izvenslovenskega učiteljstva in tudi drugih kategorij drž. uradništva, o »Učitelj» skem Tovarišu«, da je eden prvih strokovno» stanovskih listov, ki ga jemljejo drugi za vzgled. Glede stroge zahteve naj bodo poročila pravočasna in iz prvih virov, ne smejo sod» niki pozabljati, da je »Učiteljski Tovariš« tednik. Dnevniki imajo velik aparat na raz» polago. da črpajo poročila iz prvih virov ter da priobčujejo prva poročila. Člani so do» pisnih uradov, kar se za tednik, posebno strokovni list, ne rentira; dobivajo dnevno telefonska poročila ter imajo za to svoje stalne poročevalce v Beogradu in raznih centrih; poleg tega pa imajo dnevniki števi» len uredniški aparat. Za tednik je vse to nemogoče, posebno za strokovni list, ki je navezan še na izbranejše in ožje gradivo. Ker izide dnevnik šestkrat medtem ko ted» nik enkrat, ni čuda, če ga dnevnik prehiti. Kot edini vir za list, kakor je »Učit. Tov.«, pridejo v poštev osebne zveze za informativ« na in prva poročila — ki so avtentična — iz uradnih virov, kolikor niso vezana na uradno tajnost. Drugi vir je organizačna centrala, ki pa zalaga svoj list s prvimi po» ročili, kolikor smejo v list. Nadalje pridejo v poštev razni dnevni listi, ki imajo svoje zveze, pri katerih je pa treba citirati vir, če so izvirna poročila le dotičnega lista, od» nosno često iz razloga, ker uredništvo sta» novskega glasila ne more prevzeti odgovor» nosti pred članstvom za avtentičnost poročil ter jih mora priobčevati z rezervo, ki jo označi s tem, da citira vir. Končno pridejo v poštev privatne zveze in viri iz katerih je treba črpati, pri čemer pa je treba večje ali manjše previdnosti, spretnosti in žrtev. Pod» črtavamo, da aktualnost preprečujejo poleg drugega tudi izjemne razmere, preko katerih pa ni mogoče vselej iti. Glede informativno» sti je stanovski list tudi navezan na črpanje informativnih poročil in novosti iz raznih drugih stanovskih in strokovnih listov, za kar pa je zopet treba ljudi, ki obvladajo razne tuje jezike. Dovolj zanimivih dogod« kov bi lahko dalo članstvo iz svojih doživ» ljajev in okolice, a jih žal raje pošilja v dnevnike in to iz dveh razlogov: ker dobi tam ta poročila plačana in drugič, ker hoče s svojimi poročili zainteresirati za šolska in stanovska vprašanja tudi lajike v svojem okraju in širšo, izvenstanovsko javnost. Posnetkom iz dnevnih listov se posebno pri strokovnem ali stanovskem tedniku ne da izogniti iz več razlogov. 2e zgoraj smo po» vedali, da pač mora posneti tednik poročila, če so jih dnevniki prinesli prej, ker so prej izšli. Izredne prilike pa često prisilijo k te» mu, da se mora sklicevati strokovni list na dnevne liste, saj so dnevni listi često prina» šali poročila, ki jih strokovni listi iz služ» benih ozirov niso smeli prinesti. Opozarjamo samo na uradni odlok, ki ga je v tem oziru izdalo ministrstvo financ in je bil natisnjen v »Učit. Tov.« Kot vestni kronisti pa tudi ne smemo pozabiti registrirati važnejše do» godke ter dopise in mnenja raznih listov v zadevah, ki imajo stik s stanom in šolo. S V 12. številki »Učit. Tov.« od 31. okto» bra 1923. smo priobčili pravilnik za naturalna stanovanja, kurjavo in razsvetljavo, ki priti» če sreskim načelnikom, danes priobčujemo na drugem mestu pravilnik za naturalna sta» novanja, kurjavo in razsvetljavo, ki pritiče banom in podbanom. Novi zakon o narodnih šolah ima določ» be o naturalnih stanovanjih v §§ 22., 23., 27., 29., 84. al. 2. 173., o stanarini v §§ 23.. 84.. 118., 173., 174., 175., 176. ter o kurivu v §§ 23., 84. Naturalna stanovanja, kurivo itd. imajo tudi druge kategorije uradništva, n. pr. že» leznica. pošta, vojaštvo itd. Podrobnosti so urejene s pravilniki. Uradniški zakon ima posebno določbo glede naturalnih stanovanj v čl. 39., ki zadeva vse kategorije uradništva. Tudi učiteljsko vprašanje naturalnih sta» novanj in kuriva bo urejeno šele s pravilni» kom. Posebne težave je delalo vprašanje oce» njevanja naturalnih stanovanj, ker so se na podlagi tega izvršili odtegljaji po čl. 39. urad» niškega zakona. V tem pogledu so vladale nejasnosti in nesporazumijenja. O ocenjevanju naturalnih stanovanj je izšla sledeča uredba: Uredba o stanarini državnih uslužben» cev, ki imajo stanovanje od države ali samo» upravnega telesa (člen 39. uradniškega za» kona).1 Člen 1. Uslužbenec, ki ima stanovanje od države ali samoupravnega telesa, bodisi v državni ali samoupravni zgradbi, bodisi v zgradbi, ki jo je najela država ali samouprav» no telo, prejemajo stanarino, predpisano v členih 35., 36., 37. in 38. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, po odredbah te uredbe. Člen 2. Stanovanje, ki ga ima uslužbenec od države ali samoupravnega telesa (stano» vanje v naravi), sme biti tudi njegovo služ» beno stanovanje, t. j. stanovanje, ki pripada uslužbencu v korist službe same m v kate» rem mora stanovati po službeni dolžnosti. Glede vsakega stanovanja v naravi mora določiti pristojni minister, ali je to stanova» nie službeno stanovanje ali pa stanovanje, v katerem ni treba, da bi moral uslužbenec stanovati v korist službe, kolikor ne bi bilo to že predpisano drugače. Člen 3. Uslužbenci, ki imajo stanovanje v naravi, prejemajo, ne glede na to, ali je stanovanje službeno ali ne, samo razliko med stanarino, ki jim pripada po zakonu, in vred» nostjo stanovanja, v katerem stanujejo. Če je vrednost stanovanja večja od stanarine, ne prejemajo stanarine, pa tudi ne plačujejo odškodnine za večjo vrednost stanovanja. Člen 4. Če stanovanje v naravi ni službe» no stanovanje, sme dovoliti pristojni mini» ster uslužbencu iz veljavnih razlogov, da sta» nujejo izven tega stanovanja. Če provzroča uslužbenec v stanovanju, ki ni njegovo služ» beno, nered in nemir, in sicer bodisi sam, bodisi kdo iz njegovega hišnega gospodar» stva, mu sme prav tako minister odvzeti sta» novanje. V obeh teh primerih pripada usluž» bencu zakonska stanarina, če more država kako drugače ukoriščati dotično stanovanje. Člen 5. Vrednost stanovanja se ugotav» I ja po legi hiše in stanovanja, po številu, ve» likosti, kakovosti in udobnosti prostorov 1 »Službene Novine kraljevine Srba, Hr» vata i Slovenaca« z dne 17. junija 1927., št. 133/XXXIX. »Uradni list« št. 67., 1. 1927. tem postane list vsestransko informativen, ker ne smemo pozabiti, da večina učiteljstva nima naročenih vseh dnevnih listov. Ne smemo pa pozabiti tudi na nalogo lista, ki jo ima z ozirom na bodoče generacije stanu, za katere bo list edini vir, kjer ima skupno zbrane podatke o razvoju našega stanu in šolstva. Iz tega globljega vidika je torej mo» triti to vprašanje. H koncu še pripombo glede »osebnih sporov, ki zavzemajo večji del lista in ne spadajo v list.« Če je to le oseben spor, ako tudi le nekaj članov polemizira med seboj, je subjektivno naziranje. Bistvo je vpraša» nje, ki ga obravnavajo, v koliko isto zadeva vse članstvo in bi ga moralo interesirati. Do» godi se res, da včasih kak dogodek ali pole» mika o njem izčrpa večji del lista. Če bi bil list večji, potem bi se tudi to ne občutilo, ker bi imelo tudi drugo gradivo dovolj pro» štora v njem. Tako smo zopet pri prvem vprašanju za ureditev tega vprašanja. List razširiti in nje» gove dohodke porabiti le za list, pa bo list lahko drugačen. Dokler list ne bo dobil potrebnih sred» stev in bo navezan le na nehonorirane pri» spevke, bodo vedne težave ter bo težka vsa» ka organizacija dobrega stalnega sotrudni» štva. ki je predpogoj za informativnost in vsebinski dvig lista. Nekoliko stvarne debate o listu bi ne škodilo, da se razčistijo marši» kateri nejasni predsodki. Ivan Dimnik. (sob, jedilne shrambe itd.), po eventualnih drugih prejemkih (voda, kurjava, razsvetlja» va, kopalnica itd.)' in po površini, kakovosti in kulturi zemljišča, ki pripada k stanovanju, in sicer po najemnini, ki se plačuje ali bi se morala plačevati glede na krajevne razmere. Člen 6. Vrednost stanovanja se ugotavlja na podstavi skupnega mnenja, ki ga oddasta starejšina urada, pri katerem dotični usluž» benec službuje, in finančni uradnik, ki ga od» redi pristojno finančno oblastvo. Če se omenjena organa ne zedinita, je treba postopati na podstavi mnenja, ki ga odda oblastno gradbeno oblastvo. Odločbo o ugotovitvi vrednosti stanova» nja izda pristojni minister ali njegov poobla» ščeni organ. Ta odločba je izvršna. Člen 7. Vrednost stanovanja v naravi se ugotavlja vsako peto leto; vendar pa se sme v poedinih primerih, po izkazani potrebi, ugo» toviti tudi izven tega roka. Člen 8. Razmerje med državo (samo» upravnim telesom) in državnim uslužbencem, ki uživa stanovanje v naravi, ni najemniško. Člen 9. Vrednost vseh stanovanj v na» ravi državnih uslužbencev, ki imajo pravico do stanarine po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, se mora ugo» toviti po odredbah te uredbe najkasneje v enem mesecu od dne, ko stopi ta uredba v veljavo. Člen 10. Ta uredba, izdana na podstavi pooblastitve v členu 251. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., ima glede na odredbo člena 94. ustave moč zakona ter stopi v ve» ljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih No» vinah«. . V Beogradu, dne 8. junija 1927.; št. 36.360. Minister pravde: dr. M. Srskič s. r. Ministrski svet je v seji z dne 6. junija 1927. osvojil gorenji predlog gospoda mini« stra pravde in odobruje, da se proglasi kot uredba ministra pravde. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle: Velja Vukičevič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Vprašanje naturalnega stanovanja in ku» riva za učiteljstvo ima v preteklosti sledeče razvojne faze: V nov štadij je stopila vsa zadeva z uredbo o krajevnih in oblastnih šolskih od» borih (»Ur. list« štev. 55. od 1927. pod 222.) tudi pri nas. Minister prosvete je s finančnim zako» nom za leto 1927./28. (»Ur. list« št. 45. od 1927. pod 184) v čl. 148. dobil sledeče poob» lastilo: »Minister prosvete se pooblašča, da sme z uredbo urediti vprašanje o ustanovit» vi krajevnih in oblastnih šolskih odborov po čl. 62. zakona o narodnih šolah z dne 19. apri» la 1904. v zvezi z novo razdelitvijo države na oblasti, ki je nastala po izvršenih volitvah z dne 25. januarja 1927.« Minister prosvete je izdal zadevno ured» bo ter je s členom 7. točka f) uredil tudi vprašanje kuriva na sledeči način: Čl. 7. točka f) uredbe o krajnih in ob» lastnih šolskih odborih za osnovne in me» ščanske šole od 2. maja 1927. O. N. broj 28.038/27. se je glasil pri dolžnostih krajev» nega šolskega odbora: »Nabavlja o pravem času potrebno kurivo za šolo in šolskega upravitelja, ki ima stanovanje v šoli; temu daje, če je samec, na leto v mesečnih obro» kih 6 m3 drv, če je pa oženjen, mu daje na leto 10 m3 drv; po krajevnih razmerah se smejo nadomeščati drva s sorazmerno koli» čino premoga. Neporabljena drva ali nepo» rabljeni premog ostanejo kot prihranek kra» jevnemu šolskemu odboru.« S tem besedilom je bil pa izpremenjen in omejen člen 33. zakona o narodnih šolah z dne 23. julija 1919., za kar minister prosvete ni imel pooblastila. Izvršni odbor UJU je podvzel. primerne korake in minister prosvete je izpremenil z odlokom O. N. br. 55.464 od 25. avgusta 1927., čl. 7. pod f) sledeče: »Do sprejetja šol« skega zakona za vso državo, daje krajevni šolski odbor šoli, učiteljstvu in slugi stano» vanje in nabavlja kurivo, v kolikor imajo po dosedanjih zakonih učiteljstvo in sluge pra« vico do stanovanja in kuriva. To naj se takoj sporoči občinskim odborom in šolskim upra« viteljem.« Določbe dosedanjih zakonov v tem po» gledu so bile sledeče: Kranjski deželni šolski zakon štev. 25. z dne 14. maja 1898. se je glasil v § 5. sledeče: »Vsak voditelj (vsaka voditeljica) javne ljudske šole ima pravico do najmanj iz 2 sob in iz potrebnih stranskih prostorov obstoje» čega stanovanja, katero je, ako možno, od» kazati v šolskem poslopju. Kadar se mu tak» šno stanovanje ne more dati, gre mu stana» rina, katero je pri ravnateljih meščanskih in voditeljih občnih ljudskih šol v Ljubljani od» meriti z 240 gld. in pri voditeljicah z 180 gld., zunaj Ljubljane pri ravnateljih meščanskih šol in pri voditeljih občnih ljudskih šol s 100 gld., pri voditeljicah pa z 80 gld. Stalno nameščenim učiteljem na javnih ljudskih šolah v Ljubljani gre ne glede na plačilno vrsto 180 gld., učiteljicam pa 100 gld. stanarine. Ostali učitelji imajo pravico do prostega stanovanja ali do stanarine samo tedaj, ka« dar so imeli pravico do tega še pred veljav« nostjo zakona z dne 29. septembra 1898. leta dež. zak. štev. 23. Stanarine za učiteljsko osobje na javnih občih ljudskih šolah v Ljubljani plačuje nor« malnošolski zaklad, za učiteljsko osobje zu» naj Ljubljane pa jih plačujejo dotične šolske občine. Za stanarine učiteljskega osobja na javnih meščanskih šolah morajo skrbeti do» tični šolski okraji.« Štajerski deželni šolski zakon od 4. fe» bruarja 1870. pa je določal v čl. 29. sledeče: »Vsak šolski voditelj ima pravico na stano« vanje, obstoječe najmanj iz dveh sob s po» trebnimi stranskimi prostori, ki mu ga je pri« rediti, če le mogoče, v šolskem poslopju. Če se mu ne more takega stanovanja nakazati, mu pripada stanarina, ki jo je odmeriti z najmanj 25% letne plače.« V čl. 30. pa pravi dalje: »Ostalemu učiteljstvu pripada pravica do prostega stanovanja samo v toliko, koli« kor so ob uveljavljenju tega zakona že imeli tako stanovanje. Isto velja glede stanarine, če jo uživajo, ki se jim mora priznati, če se jim stanovanje odvzame.« Uredba 361. »Ur. list« od leta 1919., s katero je bilo učiteljstvo takoj ob prevratu enotno razvrščeno, ni spremenila te pravice. Tej je pa sledil zakon od 23. julija 1919. (»Ur. list« št. 144 od 1919. pod 643), ki je s členom 31 priznal vsemu stalnemu učitelj« stvu v državi pravico do brezplačnega sta« novania ;n kuriva ali do povračila v denarju za to. • Poleg gornjega historijata, ki je poučen, je zanimiv tudi predpis za ocenjevanje natu« ralnih stanovanj in pritiklin, ki ga je forsiralo poverjeništvo UJU v Sarajevu za Bosno in Hercegovino Na podlagi tega naj bi se izvr« šilo enotno ocenjevanje naturalnih stanovanj. Ta osnutek je obstojal v sledečem: OSNOVA (REGULATIV) za odmerjenje najemnine učiteljstvu osnov« nih šol v Bosni in Hercegovini, ki stanujejo v državnih in občinskih poslopjih. 1. Stanovanjski prostori (sobe in kuhi« nja) so taksirani za moderna suha poslopja ali za nadstropja starih poslopij. — če so ti prostori vsi ali poedini v vlažnem pritličju, na podstrešju ali v slabi hiši, se cenijo za 50;o nižje. 2. Ri-vnotako se vsi prostori c^ivjo za 50% nižje, ako je voda izven dvorišča Vi—1 km daleč, a za 80%, ako je voda dalje od 1 km. 3. Česar ni pri stanovanju, ali pa ni na« vedeno v tej osnovi (kot čebelnjak i. dr.), se ne ocenjuje in se tudi ne zaračuna. 4. Skupna cena ne sme presegati maksi» malnega zneska stanarine drž. uradnika, t. j. 1800, 1500, 1200 Din; a če bi znesla več (n. pr. vrt) se dajo nepripadajoče stvari učiteljem kot lokalna gratisfikacija, ki se sme tudi od* vzeti ali drugače z njo razpolagati. 5. Prostori odst. 8, 9 in 10 se zamenjajo v ceni s prostori 11, 12 in 13 in obratno. 6. Navedene cene so dinarske in letne. Naturalna stanovanja in kurivo za učiteljstvo. Pojasnila: Osnova (regulativ) za odmerjenje stanarine učiteljem osnovnih šol, ki stanujejo v občinskih ali državnih poslopjih Kategorije prostorov: Soba nad 20 m2 ..... Soba od 20—1 (j m2 . . . . Soba pod 16 m2 ..... Kuhinja........ Shramba........ Klet . '......... Podstrešje....... Drvarnica........ Hlev ......... Svinjak........ Kokošnjak....... Vodovod, kanalizacija . . . Električni tok...... Skupaj . . . Vrt a) cez 250 arov . . . b) 250-200 „ . . „ c) 200-150 „ . . „ č) 150—100 , . , „ d) 100- 75 „ . , , e) 75- 50 , . . „ f) 50- 25 „ . . . g) 25- 10 . „ h) 10— 5 , Maksimalni skupni znesek . Kategorije mest: 3 CG V •a 220 165 110 110 88 88 77 44 110 88 1100 1500 1400 1300 1200 1100 1000 900 800 700 II. c o) ■a c ® > fc o >N O ® h "O it en 200 150 100 100 80 80 70 40 100 80 III. •3 .2 "'o (D KG 'ET ® •o C a> > £ o .S >N O co 180 135 90 90 72 72 63 36 90 72 1000 1500 1400 1300 1200 1100 1000 900 800 700 900 1500 1400 1300 1200 1100 1000 900 800 700 1800 I. o m 120 80 56 80 40 48 40 80 80 64 32 80 800 II. c N c V C A3 O p. 109 70 49 70 35 42 35 70 70 56 28 70 700 III. äs ® M i» ►t» "3-o N " •a w O 90 60 42 60 30 36 30 60 60 48 24 60 600 1200 1100 1000 900 800 700 600 500 400 1200 1100 1000 900 800 700 600 500 400 1200 1100 1000 900 800 700 600 500 400 1500 II. o o. c O C _ ¿4 O o C0 B 50 40 30 50 40 40 25 75 75 50 25 500 4) £ Jg io o P, o o 40 32 24 40 32 32 20 60 60 40 20 400 III, E IQ äs CD MB •a o . »o 30 24 18 30 24 24 15 45 45 30 15 300 900 800 700 600 500 400 300 200 100 900 800 700 600 500 400 300 200 100 900 800 700 600 500 400 300 200 100- 1300 Da bo imelo vse učiteljstvo tudi pravilnik za naturalna stanovanja sreskih načelnikov pri roki, ponatiskujemo še ta pravilnik, ki se glasi: PRAVILNIK o tem, koliko in kako ie uporabljati pravico sreskega načelnika do stanovanja, kurjave in razsvetljave v naravi.* I. Stanovanje. § 1. Stanovanje v naravi, ki pripada sres« kim načelnikom po členu 105. zakona o no» tranji upravi, mora ustrezati položaju njego« vega uživalca ter mu omogočati tudi izvr« ševanje reprezentacijskih dolžnosti, združe« nih s tem položajem. Obseg.potrebe je enako zavisen od krajevnih stanovanjskih razmer in od obsega teb dolžnosti. Praviloma mora imeti stanovanje sreskega načelnika tri ali štiri sobe in potrebne pritikline. O sporih glede tega, ali je stanovanje za« dosti prostorno, ali so pritikline popolne in ali je stanovanje vobče prikladno, odloči ban, ko je zaslišal banskega gradbenega referenta Za narodno zdravje-, kakor tudi po pribavlje« nih poročilih in mnenjih prizadetih občin. Odloča se praviloma po pribavljenih načrtih in drugih podatkih. Če je treba se sme od« rediti tudi komisijski ogled na licu mesta. § 2. Pravica do stanovanja se pridobi prvi dan v mesecu, ki nastopi po dnevu, ko se sreski načelnik uvede v dolžnost, in traja do poslednjega dne v mesecu, v katerem je razrešen dolžnosti ali v katerem se smatra, da je razrešen, ali v katerem je umrl. Vsak uživalec stanovanja, odnosno nje« gova rodbina, se mora izseliti najkasneje v enem mesecu od dne, ko mu je prestala pra« vica, uživati stanovanje. Izjemoma, če dopu« šča služba in če je to potrebno zaradi lažje preselitve, sme ostati v stanovanju tudi po tem roku toda ne dlje nego vsega skupaj tri mesece. Prav to velja tudi, če potrebuje uži« valeč, odnosno njegova rodbina po prestan« ku pravice do stanovanja zaradi lažje izselit« Ve samo del stanovanja in če služba ne za« * »Službene Novine kraljevine Jugosla« vije« z dne 12. oktobra 1929., št. 239/XCVIII. hteva, da bi se takoj odstopili vsi prostori. Dogovorno med starim in novim uživalcem se odstopi temu potrebni del stanovanja, to« da ostali deli stanovanja se morajo izprazniti najdlje v zgoraj navedenem roku. Novi uživalec ima pravico, zahtevati od starega uživalca odškodnino za oni čas, v ka= terem ni užival stanovanja v naravi, pa je imel pravico do njega po prvem odstavku tega paragrafa. O višini te odškodnine odloči v konkretnem primeru ban. § 3. Tudi na uživalca stanovanja v naravi se uporabljajo zmiselno obči predpisi, ki ve« Ijajo za najemnike stanovanj glede uporab« ljanja, čuvanja in vzdrževanja stanovanja ka= kor tudi stanja, v katerem ga mora vrniti, kolikor ne nasprotujejo dotični obči predpisi smotru in značaju pravice, uživati stanovanje V naravi. Uživalec stanovanja ni upravičen, oddati stanovanja ne čeloma ne deloma v najem. § 4. Če dotična občina ne daje priklad« nega stanovanja v naravi, ima sreski načelnik pravico, zahtevati od nje za ta čas odškod« nino, katere višino določi v vsakem konkret« nem primeru ban, ko je zaslišal tudi dotično občino. Pravice do odškodnine nima sreski na« čelnik, ki iz kakršnihkoli razlogov odkloni uživanje stanovanja v naravi, najsi se je ugo« tovilo na pristojen način, da je stanovanje prikladno. § 5. Stanarina, ki pripada občini kot od« škodnina za stanovanje, se izplačuje v trime« šečnih obrokih tako, da se predlože na koncu te dobe pristojnim nakazovalcem druge stop« nje računi v izplačilo. Stanarina se izplačuje občini samo za čas, za katerega daje prikladno stanovanje v na« ravi, ne glede na to, ali se je sreski*načelnik vselil vanje ali ne. II. Kurjava in razsvetljava. § 6. Sreski načelnik ima pravico do drv, in sicer: v zimskih mesecih po 2 m3, v poletnih mesecih pa po 1 m3 na mesec. Namesto drv ali dela drv se sme dajati tudi premog v količini, ki se ujema z nakupno vrednostjo teh drv. Do razsvetljave v naravi ima pravico, in sicer: v zimskih mesecih največ do 180 Din na mesec, v poletnih mesecih pa do 100 Din na mesec. Zimski meseci so meseci od oktobra do marca, poletni meseci od aprila do septem« bra. Kurjava in razsvetljava za sreskega na« čelnika se sme nabaviti obenem s kurjavo in razsvetljavo za urad ali pa posebe. V vsa« kem primeru se izvršita nabava in plačilo na isti način kakor za urad. § 7. Pravico do kurjave in razsvetljave v naravi se pridobi prvi dan v mesecu, ki na« stopi po dnevu, ko se sreski načelnik uvede V dolžnost, in traja do poslednjega dne v me« secu, v katerem je razrešen dolžnosti ali v katerem se smatra, da je razrešen, ali v ka« terem je umrl. Če je prejel preveč, mora sre« ski načelnik, odnosno njegova rodbina, pre« sežek vrniti ali pa plačati odškodnino po na« kupni vrednosti. § 8. Ta pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih No« vinah«. V Beogradu, dne 11. oktobra 1929.; št. 43.154/111. — Predsednik minstrskega sve« ta, minister za notranje posle, častni adju« tant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r. * Ker je vprašanje pravilnika za naturalno stanovanje in kurivo učiteljstvu aktualno, ne bo odveč, če učitelji, predvsem pa upra« vitelji, ki že dosedaj uživajo naturalno sta« novanje, izrazijo svoje mnenje, kaj vse naj ^bi vseboval ta pravilnik in kaj naj organiza« cija predlaga na merodajna mesta v tem oziru. Konkretni primeri in utemeljitve na pod« lagi konkretnih slučajev so dragocene vred« nosti. Zato je dolžnost vsakogar, da izrazi svoje mišljenje in ga utemelji. Vprašanj bo mnogo, ki bodo urejena z izvršilnimi pred« pisi k zakonu, zato ne odlašajmo, da nas čas ne prehiti. —k. Splošne vesti. — SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1930. želi vsem članom, dopisnikom in čita« teljem poverjeništvo UJU, uredništvo in uprava »Učiteljskega Tovariša«! — Seja širjega sosveta se vrši 5. januarja 1930. ob 8. uri v Celjskem domu v Celju. Zaradi važnosti dnevnega reda pričakujemo, da se je udeležijo vsi predsedniki, odn.isno njih namestniki. — Učiteljska plača v Ameriki. Tako do« bro plačani pač niso nikjer na svetu kot v Ameriki. Srednja plača ljudskošolskega uči« telja znaša na leto v krajih do 5000 prebival« cev 1212 dolarjev, t. j. mesečnih 5691 Din, v krajih 5000—10.000 prebivalcev 1342 dol., t. j. mesečnih 6301 Din. V krajih od 10 000—60.000 prebivalcev 1415 dol., t. j. mesečnih 6644 Din. V krajih od 60.000—100.000 prebivalcev 1607 dolarjev, t. j. mesečnih 7545 Din. V krajih z nad 100.000 prebivalci 2063 dol., t. j. mesečnih 9686 Din. Te številke postanejo še značilnejše, če pomislimo, da je leta 1920. znašala srednja učiteljska plača letnih 870 dolarjev, t. j. me« sečnih 4834 Din. — —zič. — Diskuzijski sestanek Pedagoške cen« trale v Mariboru. Dne 18. t. m. je tovarišica H. Bračičeva dodala k predavanju tov. Mlinaričeve svoje dopolnilno poročilo o V. svetovni pedagoški konferenci na Danskem. Poročala je še o sledečem: Učni načrti, psiho« logija in nova šola, Odenwaldska šola, Dal« tonplan, Winnetka tehnika, Decrolyjeva me« toda. disciplina. Posebno je zanimalo poglav« je o samolastni disciplini učencev v novih šo« lah. — S poročilom gdč. Bračičeve so se za« kij učila predavanja o V. svetovnem kongresu. Prihodnji kongres se vrši leta 1931. (najka« sneje 1932.) v Lionu na Francoskem. Poka« žimo tedaj vsemu svetu, da smo tudi Jugoslo« veni na strani onih, ki stremijo za svobodnim LISTEK. „Naš rod" med mladino... (1. številka mladinskega mesečnika. List iz« daja UJU, poverjeništvo Ljubljana. Glavni urednik: Josip Ribičič. Str. 40. cena 1-50 Din.) Hočemo ustvariti rod, ki bo kos vsem bodočim nalogam do« movine. (Iz programa lista.) V soboto dopoldne je bilo. Sneg je nale« taval vso noč, ves dan. Nikdo ni silil brez po« trebe čez prag. In vendar je bilo tisti dan čez dve tretjini učencev v razredu. — Dečki in deklice, nekaj novega! »Naš rod« je na — poti. Kdo pojde ponj? Slaba pot je, nobenega tira. Slabo uro bo danes do po« šte!... — Pa so vsi skočili iz klopi kakor sršeni iz gnezda. — Jaz, jaz, midva ... itd., — so silili vame ter me skoro podrli, tako so me obkolili od vseh strani. — Veste, nikomur ni treba na pošto! — Odprl sem omaro... in položil na mizo visok kup ličnih časopisov. Za vsakega učenca po eno številko »Našega roda«. — Hvala bogu, vendar enkrat!... — Najprej smo pregledali slike na ovoju, med tekstom, na prilogah, kjer so najlepše. Potem smo skupno čitali uvodno povest Mil« činskega. Žareči smeh je trgal tišino v raz« redu ... Pa se oglasi Micika v drugi klopi: — Kaj ne, da je to tisti pisatelj, ki je po« znal »Poldrugega Martina«, in »Policaja Ce« fizlja« v Butalah? Danes nam pa razlaga kar o treh takih čudakih! — Potem je bil glavni odmor. Vsak se je zatopil v svojo številko lista: v tekst, slike, križanko ... V čitanko za božične praznike ... — Kaj ne, v ponedeljek mi boste poro« čali, kaj ste čitali, kako in kje, in kaj pravijo starši o listu? — — Pa tudi denar prinesemo za drugo šte« vilko! Kdo naj bo naš poverjenik?--- Približno tak je bil pozdrav »Našemu rodu« pri nas. • Pa si ga oglejmo malo bližje. Prva številka je božična in kot taka vse« binsko aktualna v mestu in na deželi. Razve« seljivo je dejstvo, da ni list preveč literaren. Zadostuje dvoje, troje... krajših in dobrih leposlovnih sestavkov, povrh pa še kaka ob« čutena pesemca. Prispevki Milčinskega, Ko« manove in Kmetove odgovarjajo v vsebin« skem kakor tudi oblikovnem pogledu duševni stopnji mladine na srednji stopnji. Posebno poglavje lista tvori — realistično čtivo, ki ga je doslej naše mladinsko časopisje dosledno omalovaževalo. To vrzel naj izpopolnjuje »Naš rod« v vsaki številki. To pot najdemo v listu več takih aktualnih člankov. Primerno dobra sta članka »Kako tiskamo« in »Noblo« va nagrada«, nekateri so pa malo preveč — časnikarski (Dravska banovina in Clemen« ceau). Nekaj primernih pobud dobe učenci tudi v naslednjem delu: Za uk in pogum. V tej rubriki naj bo prostor za razlago najraz« ličnejših poskusov in pojavov iz prirodoznan« stva. Tudi kotiček za najmlajše dopisnike bo treba izpopolniti; potreben bo petitni tisk. Na koncu je nekaj čtiva za učence — elemen« tarnega razreda. To pot je ugankarski del malo skop z gradivom. Ne bosta odveč dve strani za ugankarstvo. Mladinski in ugankar« ski predal morata biti toliko pestra in močna, da bosta pritegnila čitatelje k — aktivnosti in sodelovanju. Pohvalno bi bilo potrebno omeniti še zu« nanjo opremo lista, ki ima trd in ilustriran ovojni list. Razen tega je list še vezan in ob« rezan. No, sedaj imamo mladinski list. ki ga je samo učiteljstvo poklicalo v življenje, ne pa morda kak slaveželjen konzorcij! Njegov razvoj in napredek zavisi kakor od uredni« štva in sotrudnikov, tako tudi od podpore vsega učiteljstva. V novem mladinskem listu je mnogo prilike, da pokažemo v konkretni obliki naše duhovne in organizatorne moči in sposobnosti. Led je prebit, treba je še sa« mo vztrajati in — napredovati!... Po prilikah in potrebah naj se kaj spre« govori o listu tudi pri društvenih zborovanjih. Vem, da bo uredništvo uvaževalo vsak izved« ljiv predlog, nasvet, ki ima dober namen v prospeh naše mladinske književnosti. Morda bodo pokazale letošnje izkušnje potrebo po reorganizaciji lista tako glede ši« rokosti programa (posebej za nižjo, posebej za višjo stopnjo) kakor tudi glede izhajanja (nolmesečnik), kajti zajeti na tesnih straneh snov od prvega do zadnjega šolskega leta in še morda kaj za odraslo mladino, ni tako enostavno in preprosto vprašanje. Vse to pri« nese še razvoj, v katerega je stopil »Naš rod« s svojo prvo letošnjo božično številko. Naj živi »Naš rod« za ves naš »Cicibanov rod«...! Albert Žerjav. razvojem otrokovih ustvarjajočih sil, ter se udeležimo tega kongresa v kar največjem številu! — Slovenska šolska Matica je imela dne 8. decembra t. 1. svojo 3. odborovo sejo v te« kočem letu. Tajnik poroča, da je poslal po« žive na naročnino slovenskim dnevnim časo« pisom in nekaterim srbo«hrvaškim strokov« nim listom; nekateri listi so prinesli poziv skrajšano, nekateri pa sploh ne. Odziva iz slovenskih izvenšolskih krogov in srbo«hrva« ških učiteljskih krogov ni skoro nobenega. Blagajnik poroča, da je doslej prijavljenih le 1596 članov. Mnogo društev še članov sploh ni prijavilo, nekatera so jih pa prijavila razmeroma zelo malo. V blagajni je 60.764 Din. Skupni stroški za izdanje nameravanih štirih knjig bi znašali najmanj 120.000 Din. Ker z ozirom na slab odziv ni upanja, da bi mogli s članarino kriti te izdatke, se sklene, da iz« damo samo 3 knjige. In sicer izostane za le« tos Jurančičeva knjiga, ker so ostale že v ti« skarni in deloma dotiskane. Izidejo torej: Zbornik, Prof. dr. Ozvald: Duševna rast otroka in mladostnika, Pibrovec: Osnovni razred. Radi prevodov iz važnejših del iz svetovne pedagoške in psihološke literature je stopila Slov. Šol. Matica v stike z inozem« skimi založništvi. Pogoji za prevode, ki so jih stavile te založbe, so z ozirom na naše skromne gmotne razmere jako težki; Slov. Šol. Matica bo pa skušala, da premaga te ovi« re. Na sejo je bil vabljen predsednik pover« jeništva UJU g. A. Skulj, da poda nasvete glede uspešnejšega dela za včlanjanje učitelj« stva v Slov. Šol. Matico. G Skulj priporoča, da razdeli Slov. Šol. Matica večja poverjeni« štva v dve ali tri manjše. Nadalje, da bi se naj Slov. Šol. Matica združila z učiteljsko or« ganizacijo; učiteljstvo bi imelo tedaj na njej kot svoji lastni ustanovi večji interes, člana« rino pa bi plačevalo kratkomalo skupno z organizacijsko članarino. Za ta predlog nima sicer poverila od organizacije, smatra pa, da bi se organizacija s tem strinjala. Sklene se, da odbor Slov. Šol. Matice sklepa o tem pred« logu na eni izmed prihodnjih sej. — Tajnik. — Prosvetni proračun v Rusiji. Ruski pro« svetni proračun je znašal v predzadnjem letu 340 milijonov rubljev. V zadnjem pa 550 mi« lijonov rubljev. Sorazmerno k drugim prora« čunom ta vsota ni velika, ker znaša prora« čunska postavka za gospodarski napredk 5 milijard, za prometna sredstva 2V? milijardi, za izboljšanje industrije 1240 milijonov, za poljedelstvo 760 milijonov in elektrifikacijo 210 milijonov rubljev.--zič. — Pri Sv. Petru na Medvedovem selu je preminula gospa Rozalija Strmšek, po« sestnica in nadučiteljeva vdova. Njen mož, znan narodnjak pedagog in gospodarski de« lavec, odbornik Zveze učiteljskih društev in Slov. Šolske Matice nadučiteli pri Sv. Petru in posestnik Alojzij Strmšek je umrl 6. sep« tembra 1907. zapustivši s posestvom tudi tri nepreskrbliene otroke. Eden izmed njih je danes nrofesor in ravnatelj Dijaškega doma v Mariboru ter občinski svetnik dr. Pavel Strmšek, drugi sin je meščanskošolski učitelj v Št. Lenartu v Slov. goricah, edina hči pa je nomagala materi gospodariti na posestvu. Po« ko j na Rozalija, ki je umrla v starosti 63 let za Pij učnico je rodom iz znane rodbine Zdol« škov na Ponikvi. S svoiim pokojnim možem je vdano in junaško delila veselje in trpljenje, po njegovi smrti pa je prav tako marljivo skrbela za bodočnost svojih otrok. Bodi blagi in požrtvovalni mamici ohranjen najlepši spo« min! Žalujočim naše iskreno sožalje. — Učiteljski dom v (Ljubljani. Učitelj« stvo na Viču 60 Din: neimenovana hranilnica 1000 Din: skupaj 1060 Din. Vsem darovalcem in darovalkam srečno Novo leto 1930. z že« Ijo, da bi se njih krog v novem letu pošlo« teril. — Josip Kobal, blaaajnik — Josip Korban: Živa voda, pravljična enodejanka s petjem. Priporočamo ponovno našim šolskim odrom dobro ocenjeno igrico, da si jo nabavijo. Pišite takoj ponjo avtorju tov. Josipu Korbanu, šolskemu upravitelju v Gornjem gradu. — Izobraževalni krožek v Jarenini prične zopet dihati ter se je v ta namen dne 10. t. m. ondi zbralo 12 tovarišic(ev), in sicer od Šmar« iete, Jarenine, Št. Ilja v Slov. gor. in Sv. Ja« koba v Slov. gor. Dnevni red: Telesni razvoj šolskega novinca — popis po roditeljski vpra« šalnici, sestavljeni po tov. Mirko Vavda. Po kratki, a intenzivni razoravi. kjer je bil spre« iet glede novih, po iPed. centrali v Mariboru izdelanih šolarskih popisnic predlog za dru« štveno zborovanje, nismo mogli hitro nara« zen. Saj pa tudi ni čuda. kajti zborujemo le vsak drugi mesec in edino taki sestanki so tako lepa in primerna prilika, porazgovoriti se o tolikih stanovskih in službenih dogod« Ijajih. ki segajo često prav globoko v naše bitje in žitje. In če je tak sestanek kronan z vencem toplo tovariško čutečih src, iz ko« jih žubore enakočuteče tožbe in vmes pičle pohvale k naši vsakdanjosti, in to danes, ko po takih srcih hrepenimo »kot jelen po mrzli studenčnici« — ali še potem hočemo kaj več?! DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA 4 . . MIKLOŠIČEVA CESTA 14/lla M En gros. En detail. Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno — Pismenost v Rusiji. Rusko državno upraviteljstvo vodi sistematično borbo proti nepismenosti. V šolskem letu 1927./28. so imeli 42.177 šol za nepismene (v mestih 6277, v va» seh 35.900), z 1,318.005 učenci. Vendar dose» danji rezultati pokazujejo, da bo treba tej borbi doprinesti še mnogo žrtev. Kako počasi raste procent pismenosti, je razvidno iz služ; bene statistike, ki ima leta 1897. komaj 22'3% pismenih, leta 1920. le 31 "9% in leta 1926. sa» mo 39-6% pismenih. Pismenost v mestih je nekoliko večja in znaša 1926. leta 63'3%, v va» seh pa 34'5% pismenih. Torej, rusko kmečko ljudstvo je 65'5% nepismeno.--zve. — Število ogrskih šol. Sedanja Ogrska ima. 8518.574 prebivalcev in zavzema 93.010 km5. Po uradni statistiki je imela v šolskem letu 1926./27. vseh šol 13.498, z 32.320 učitelji in 1,261.874 učenci.--zič. — Kopališče »Slon« v Ljubljani. Opozar» jamo, da ima naše članstvo v tem kopališču znižane cene, ako se izkaže z nakaznico, ki jo dobi pri poverjeništvu. Poslužujte se ugod» ne prilike! — Zahvala. Ob prireditvi božičnice na tukajšnji državni dvorazredni mešani osnov» ni šoli, ki se je nad vse častno, mladini pri» merno ter staršem dopadljivo izvršila v ne» deljo 22. decembra 1929. ob razsvetljenem božičnem drevescu, nagovor i šol. upravi» telja, petju in deklamacijah šolskih otrok ter zvokih reproducirane glasbe radio prenosa iz Ljubljane, izrekam javno zahvalo vsem bla» gim darovalcem, ki so omogočili lepo božič» no proslavo z obdaritvijo nad stotero šolskih otrok, kakor z rokavicami, nogavicami, sraj» cami za dečke in deklice, čepicami, pecivom in drugim. Posebno zahvalo izrekam odboru okrajne blagajne v Laškem za znatni prispe» vek 1000 Din: Hranilnici in posojilnici v Laš» kem za 600 Din, gerentu občine Sv. Krištof za 300 Din, ravnatelju T. P. D., g. inž. Josipu Klocu za 300 Din, č. g. Josipu Lončariču, župniku pri Sv. Jederti in tukajšnjemu kate» hetu za 100 Din ter gg. Nikolaju Šerganu, predsedniku krajnega šolskega odbora Franu Klemenu, trgovcu v Hudi jami, Jakobu Seliču. odborniku krajnega šolskega odbora za nji» hov trud z nabiranjem prostovoljnih prispev» kov med sovaščani, gospej Kokaljevi kakor tudi gospodičnama: učiteljici Devi Volavško» vi in Milki Gregoričevi. za podaritev peciva. V imenu poverjene mi ljube mladine izre» kam vsem tisočero Bog povrni in voščim srečno Novo leto 1930.! — Bratuž Marij, šol» ski upravitelj. — Gornja Rečica pri Laškem. — Vzgojitelji, ki podajate ukaželjni mla» dini slike iz živalskega življenja našega go» zda, poslužite se knjige: M. Jezernik: »Me» dvedov godrnjavček«, vez. 46 Din, broširan 36 Din. — Knjigo je Fr. Podrekar bogato opremil z razkošnimi slikami iz gozdnega živalskega življenja. Ilustracije so polne top» lega občutja, nežne poezije in zdravega hu» morja. Posebno se odlikujejo po nedosegljivi karakterizaciji živalskih tipov. Knjigo krasi 48 slik. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah ali v pisarni Belo»modre knjižnice v Ljubljani, Dunajska cesta 1 a/V. — Šolskim vodstvom pošljemo brezplač» no naš novi plakat detelj in trav, ki bode brez dvoma dobro služil v poučne svrhe. SEVER & CO., Ljubljana. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. JA kupite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik Ljubljana, Stari trg 9. 99 Naš rod. Ci Šole, ki so dosegle za 1. številko »Našega roda« 50 do 100% naročnikov: Brežice: Zabukovje 64. Črnomelj: Čepi je 61, Radovica 76. Kamnik: Dob 62, Ihan 55, Kamnik, deška 65, Komenda 51, Mekinje 50, Moravče 50, Skaručna 71, Šenkov turn 59, Trzin 70, Tu» njice 72, Mekinje, zasebna dekliška 100. Kočevje: Kuželj 77, Ribnica, deška 50, Ribnica, dekliška 65, Turjak 86, Velike Lašče 53, Velike Poljane 75, Kočevje, zasebna de» kliška 100. Kranj: Cerklje 54, Kovor 63, Kranj, de» kliška 54, Podbliea 54, Preddvor 60, Sora 53, Škof ja Loka 100, Zalilog 60. Krško: Cerklje 56, Št. Jernej 56, Radeče 57, Trebelno 50. Laško: Sv. Katarina 50, Laško 50, Sv. Le» nart 54. Loka pri Zidanem mostu 50, Sv. Mar» jeta pri Rimskih Toplicah 52, Litija: Hotič 51, Litija 82, Znojile 66, Žalna 62. Ljubljana mesto: I. deška 64, II. deška 50, Barje 53, I. dekliška 67, III. dekliška 73, IV. dekliška 69, pomožna šola 67. Ljubljana»okolica: Laverca 56, D. M. v Polju 64, Dolsko 55, Sv. Peter pri Lj. 77, Gor. Pirniče 73, Rudnik 68, Sostro 64, Šmarje 64, Šmartno pod Šmarno goro 78, Zalog 64, Za» potok 70, Želimlje 52 — Borovnica 52, Brezje 50, Jezero 50, Ligojna 50, Notranje Gorice 71, Podlipa 73, Preserje 57, Preska 72, Rakitna 54, Zažau50. Logatec: Cerknica 66, Grahovo 66, Dolnji Logatec 76, Gornji Logatec 67, Planina 80, Planina v Rovt. Žib. 50, Rakek 100, Rovte 50, Stari trg 76, Unec 68.' Novo mesto: Hinje 63, Mirna 50, Dolnja Nemška vas 55, Novo mesto, deška 74, Šta» le 100. Radovljica: Bled 100, Bohinjska Bela 63, Breznica 69, Dobrava pri Kropi 100, Gorje 50, Tavorniški Rovt 100, Jesenice, dekliška 54, Kamna gorica 66, Krope 61, Ljubno 50, Moš» nje 64, Radovljica 68, Rateče 57, Zasip 100. Celje: Braslovče 62, Celje, deška 56, Ce» lje, dekliška 51, Št. Jurij ob juž. žel., deška 65, Letuš 50, Ljubečna 57, Petrovče 50, Polzela 55, Teharje 50, Žalec 53. Dolnja Lendava: Lipa 52. Dravograd: Črna 100, Št. Danijel 50, Dra< vograd 68. Guštanj 100, Kaplja 50 Kotlje 58, Lokovica 56, Muta 100. iPrevalje 51, Strojna 66, Vuzenica 71. Gornji grad: Gorica 61, Lepa njiva 50, Ljubno 60, Šmartno ob Paki 50. Konjice: Sv. Jernej 68, Špitalič 100, Žice 50. Ljutomer: Gornja Radgona 51, Ljutomer, deška 52. Maribor, desni breg: Fram 67, Pod Velko 60, Slovenska Bistrica, deška 60, Studenci, de» ška 95, Tezno 52. Maribor, levi breg: Sv. Benedikt v Slov. goricah 50, Jarenina 56, Sv. Križ 50, Spodnja Sv. Kungota 82, LajtersbergaKrčevina 54, Sv. Marjeta ob Pesnici 66. Murska Sobota: Veliki Dolenci 50. Ptuj: Sv. Andraž v Slov. goricah 56, Hum 70, Sv. Lenart 61, Sv. Marjeta 50, Runeč 80, Velika Nedelja 65, Zavrč 64. Slovenjgradec: Št. Janž pri Dravogradu 50, Razbor 76, Škale 67, Škalske Cirkovce 70. šmarje=jelše: Podsreda 78, Rogaška Sla» tina 64. Meščanske šole: Krško 74, Rakek 75, Tr» bovlje 52, Kočevje, zasebna dekliška 56, Lju» tomer 63, Ormož 63, Šoštanj 54, Vojnik 64. S pričujočo preglednico nikakor nimamo namena omalovaževati uspeha, ki so ga do» segli drugi kraji. Prepričani smo celo, da je bilo mnogo šol, kjer so tovariši in tovarišice z vso vnemo propagirali naročanje, pa jim spričo lokalnih razmer ni uspelo doseči niti 30%. Ponekod nepopisna revščina, drugod trmasta nevernost, da bi se dalo dobiti za bori poldrugi dinar toliko lepega in bogatega čtiva, pa še v tako lični opremi. Zdaj, ko je list med ljudstvom, se bo v veliki meri pri» poročal že sam. O tem nam pričajo številna naknadna naročila. Zato velja naša posebna zahvala vsem tovarišem in tovarišicam, ki imajo zavest, da so storili, kar je bilo naj» več v njihovih močeh, ne glede na odstotke. Kdor pa tega ni storil, ga prosimo, da se za» vzame za list vsaj zdaj, ko vidi, da je vreden njegove žrtve in da gre vendar za nekaj več, nego za »usiljivo fehtarijo«, kakor so nekje nazvali našo akcijo. ! * —nr. Termin naročanja 2. številke po» daljšujemo do 8. januarja, ker vsled pouka prostega ponedeljka pred Božičem mnoge šole niso mogle razdeliti prve številke in zato tudi ne zbrati novih naročil. 10. janu» arja, ko pojde 2. številka v tisk, moramo do» ločiti naklado. Opozarjamo, da poslej ne bo» mo več puščali stavka za ponatis, kar je v očigled dejstvu, da si je zdaj lahko vsakdo ogledal list (poslali smo ga tudi na ogled šo» lam, ki nam za prvo številko niso poslale no» benih naročil), popolnoma odveč. In še en» krat: Na našo pičlo zalogo naj se nihče ne zanaša! Nikar ne zamudite termina! Z naro» čilom vpošljite tudi naročnino! Naročajte skupno za vso šolo na eni sami položnici in dopisnici! —nr. Šolam, ki naročajo, manj kot 5 iz» vodov, sporočamo, da smo vsled nevkalkuli» ranih stroškov za vpis pri poštni hranilnici in porabe materijala pri ekspediciji primo» rani zvišati ceno listu na 2 Din izvod. Ta po» višek si omenjene šole lahko prihranijo s tem. da dobe še par naročnikov, kar jim sedaj, ko ima list v rokah, pač ne bo težko. Ta povišek ne velja za posamezne izvode, ki jih naročajo šole za nazaj in jih vplačajo skupno z naročilom prihodnje številke, ako to skupno naročilo ni manjše od 5 izvodov. Za naročila od 5 izvodov dalje ostane cena vse leto nespremenjena, ako bomo obdržali vsaj dosedanjo naklado, kar trdno upamo. —nr. List je prišel slabo zavit, tako nam poročajo iz mnogih krajev. Ta nedostatek gre največ na rovaš ogromnega prometa, ki so ga imele pošte pred prazniki. Ekspedicijo je izvršila tiskarna, ki" je dala najjačji papir, kolikor ga je imela in se je morala v obliki ovitka držati predpisov pošte, ki veljajo za pošiljke s pavšalirano poštnino. Prihodnjič bomo skušali dobiti primernejši ovojni pa» pir in bomo razdelili obsežnejše pošiljke na več paketov. Več pa v danih sredstvih ni mo; goče storiti. —nr. Izvodi za šolarsko knjižnico, ki jih žele dobiti poedine šole v vezanem letniku, se morejo pri upravi rezervirati. Zadostuje naročilo v opombi naročilne dopisnice. Cene za vezavo še ne moremo sporočiti, ker nam manjkajo še nekatere ponudbe knjigovezov, zato jih bomo objavili prihodnjič. Delo bo» mo oddali najnižjemu ponudniku, ki bo jam» čil za solidno izvršitev. Zaračunali bomo samo lastno ceno in stroške za poštnino. Re» zervirane številke je treba prav tako vplačati naprej kakor druga naročila, ostanejo pa do vezave v upravi. Stroške za vezavo in pošt» nino je vplačati najkasneje pri naročanju ju» nijske številke. Saldiran račun za vezane let» nike bomo priložili pošiljki —nr. Reklamacije. Par šol je reklamiralo cele pakete. Tem sporočamo, da so vsled ogromnega prometa, ki so ga imele pošte pred prazniki, paketi najbrž kje obtičali, ali pa za» šli v napačne kraje in upamo, da so do danes že na svojem mestu. Zato teh reklamacij za enkrat nismo rešili. Ako pa pošiljke še do zdaj niso prišle, naj jih dotične šole ponov» no reklamirajo. Nadoknadli jim bomo to o priliki ponatisa začetkom januarja, ker nam je zdaj pošla vsa zaloga Naša gospodarska organizacija. —g Članom Učit. Samopomoči. V teh dneh ste prejeli položnice za nakazilo član» skega prispevka za 200. (Ivan Krajnik, Ma» ribor) in 201. smrtni slučaj (Rozalija Strm» šek,-Maribor). Obenem nakažete s to polož» nico tudi upravnino in letnino za 1. 1930. v znesku 6 Din. Skupaj s poštnino nakaže vsak član 17 Din. Zamudnikom sem prištel k te» mu znesku še zaostanke. Prosim vljudno, da nakažete te zneske takoj! — V 1. 1929. je bilo 20 smrtnih slučajev. Na posmrtninah se je izplačalo 233.305 Din. Danes ima Učit. Samo» pomoč 2390 članov. — Vsem članom U. S. želi: Srečno novo leto 1930. — upravnik. ■ Učiteljski pravnik. —§ Pravilniki o naturalnih stanovanjih. V eni zadnjih številk smo priobčili pravilnik o naturalnem stanovanju sreskih načelnikov. V isti številki smo tudi pozvali učiteljstvo, posebno pa upravitelje, da povedo svoje mnenje in želje, ki naj bi jih vseboval pra» vilnik za učiteljska naturalna stanovanja. Odzval se je le en član na poverjeništvo. Drugi molče! Ko bo pa uredba tu, bodo go» vorili vsi, to in to bi radi. Kaj ste storili? — Danes prinašamo uredbo o naturalnih stano» vanjih banov in podbanov, da bo služila uči» teljstvu v informacijo. Uredba glasi: PRAVILNIK o banovi pravici do stanovanja, kurjave in razsvetljave in o pravici banovega pomočnika do stanovanja." § L Stanovanje v naravi, ki pripada banom po členu 105. zakona o notranji upravi in po § 18. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, banovim pomočnikom pa po § 19. zakona o nazivu in razdelitvi kra» ljevine na upravna območja, mora ustrezati položaju njegovega uživalca ter mu omogo» čevati tudi opravljanje reprezentativnih dolžnosti, ki so zvezane s tem položajem. Obseg potrebe je zavisen tako od krajevnih stanovanjskih razmer kakor tudi od obsega teh dolžnosti. Praviloma mora imeti banovo stanovanje sedem do osem sob, stanovanje banovega pomočnika pa pet do šest sob in potrebne pritikline. O sporih glede tega, ali ie stanovanje za» dosti prostorno in ali je vobče prikladno, od» loča minister za notranje posle. § 2. Pravica do stanovanja v naravi se pridobi z dnem postavitve. Prejšnji uživalec stano» vanja mora prepustiti eno polovico stanova» nja novemu uživalcu na njegovo zahtevo ta» koj, drugo polovico pa v prihodnjih petnaj» stih dneh. § 3.** Če prikladnega stanovanja v naravi ni, ima ban pravico do odškodnine, katere višino določi v vsakem konkretnem primeru z odlo» kom minister za notranje posle, banov po» močnik pa do stanarine po § 19. drugem od» stavku, zakona o nazivu in razdelitvi kralje» vine na upravna območja. Odškodnina in stanarina se izplačujeta iz banovinskega proračuna. Pravice do odškodnine, odnosno do sta» narine. nima ban. odnosno banov pomočnik, ki iz kakršnihkoli razlogov odkloni uživanie stanovania v naravi, če se ugotovi po pristoj» ni poti, da je stanovanje prikladno § 4. Za opremo reprezentativnih oddelkov banskega stanovanja se vzamejo iz županij» skih inventarjev potrebne stvari- kolikor pa nedostajajo. se nabavijo iz banovinskega pro» računa po odobritvi ministra za notranje nosle. § 5. Ban ima pravico do drv no dejanskem potrošku, največ pa v zimšloh mesecih do devet m3 in v poletnih mesecih do dveh m3 na mesec. Namesto drv ali dela drv se sme dajati tudi premog v količini, ki se ujema s kupno vrednostjo teh drv. Do razsvetljave v naravi ima pravico po dejanskem potrošku Zimski meseci so meseci od oktobra do marca poletni meseci pa od aprila do sep» tembra. Kuriava in razsvetljava se izplačujeta iz banovinskega proračuna. §6. Pravica do kurjave in razsvetljave se pridobi z dnem vselitve v stanovanje. § 7. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se raz» glasi v »Službenih Novinah«. V Beogradu, dne 2. decembra 1929.; III. br. 56.552 Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, divizij ski general: Živkovič Peter s. r. * »Službene Novine kraljevine Jugosla» vije« z dne 6. decembra 1929., št. 287/CXVII. ** Ta paragraf je priobčen po popravku v »Službenih Novinah kraljevine Jugosla» vije« z dne 10. decembra 1929., št. 290/CXX. Na debelo. Na drobno. FR. M. ROZMAN Modna trgovina in strojno pletenje. Priporoča svojo bogato zalSgo pletenin. Okusni vzorci. Zmerne cene. LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 7. Stanovska organizacija UJU Vabila: = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARI» BORiOKOLICA. Zborovanje, naznanjeno v zadnji številki »Učit. Tov.« za 4. januarja 1930. se preloži ter se vrši v soboto 11. janu» arja 1930., in sicer po že objavljenem dnev» nem redu ob istem času in prostoru. Ta dnev» ni red ostane le v slučaju, da zborujemo sami; ako pa zborujemo skupno z mariborskim mestnim društvom, se dnevni red spremeni. Preložitev zborovanja od 4. na 11. januarja je bila potrebna zaradi važne, dne 5. januarja se vršeče seje širjega sosveta. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OR* MOŠKI OKRAJ zboruje' dne 11. januarja 1930. v Ormožu. Začetek ob 9. uri. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA» RIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO zboruje 10. januarja 1930. na III. deški osnovni šoli. Predaval bo tudi dr. K. Ozvald iz Ljubljane o temi »Poizkus zaključne sodbe o novi šoli«. Poročila: + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SRE» ZA MARIBOR LEVI IN DESNI BREG je imelo svoj redni občni zbor 9. oktobra 1929. v Mariboru. Od 130 vpisanih je bilo vsako» krat po 77, t. j. 81% navzočih. Občni zbor je vodila tov. podpredsednica Godčeva. 1. Tekoče zadeve. Zadnji zapisnik je bil sprejet, dopisi vzeti na znanje, odnosno se je sklenilo, da se čim bolj podpre akcija za novi mladinski list in pobere vpisnino za Gospodarsko poslovalnico. Za društvo upo» kojenih učiteljev se je nabralo 288 Din. Tov. Šijanec je podal poročilo o seji ožjega so» sveta. Pred prehodom na poročila nam je g. sreski šolski nadzornik Ivan Tomažič prav zanimivo predaval o svojih vtisih na dunaj» skih osnovnih šolah in podal mnogo praktič» nitr migljajev v koliko in kako naj bi se de» lovni princip uveljavljal v naših šolah. II. Poročila. 1. Tajniško poročilo (Šeško Ivan). V preteklem poslovnem letu so bile 3 seje in 4 zborovanja, s povprečnim ob» iskom 75%. Predavanja so bila tri: o psiho» tehniški metodi v priučevanju tujih jezikov (Stancer), utisi o hospitaciji na dunajskih šo» lah (Juvančičeva), Cankar kot umetnik in človek (Stupanova). 16. januarja 1929. je bil odlikovan z redom sv. Save V. razr. za za» sluge v delovanju na šolskem in narodnost» nem polju, zaslužni prvoboritelj tov. Rado» slav Knaflič. Sprejetih je bilo 7 sklepov in predlogov v stanovskih in šolskih zadevah, za pokrajinsko skupščino. Osebni spori, pre» plitvo tovarištvo, premajhno zanimanje za pozitivno delo skozi ves čas, so senčne strani bilance preteklega poslovnega leta, katere bo treba z odločno voljo, pa brezpogojno od» praviti. 2. Blagajniško poročilo (Dšura Ivan). Skupnih dohodkov je bilo 13.223'18 Din, izdatkov 11.245-06 Din, prebitek 1978-12 Din. Članstvo tu ni storilo svoje dolžnosti; okoli 8000 Din je zaostanka na članarini, zato mno» go dolgov nismo mogli poravnati. — Računi so bili pregledani, vsi v redu najdeni in pred» lagani absolutorij sprejet. — Članarina za prihodnje leto je bila določena na 170 Din. (lOkrat po 17 Din), ozir. na upokojence in poročene učiteljice 100 Din (lOkrat po 10 Din). Članarino pobirajo šolski upravitelji ob pri» liki izplačevanja prejemkov. 3. Knjižnično poročilo (Podgor» nik Filip). Okrajna učiteljska knjižnica ni po» slovala. Treba jo je prej popolnoma preure» diti. Članstvo se poslužuje knjižnice Peda» goške centrale. III. Volitve, Za predsednika je bil izvo» ljen Vauda Mirko iz Šmarjete ob Pesnici; za podpredsednico Godec Marija iz Limbuša; za tajnika šeško Ivan iz Ruš; za blagajnika Dšu» ra Ivan iz Radvanja; za odbornike: Ivanuša Valentin iz Frama, Petrovič Simon iz Marije Brezja, Kožuh Vilma iz Št. Ilja; namestnika: Dojčinovič Vlasta iz Radvanja in Šajna Iv. iz Kamnice. Mirko Vauda, t. č. preds. Iv. šeško. t. č. tajnik. + PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 9. decembra v Ptuju. 1. Situacijsko poročilo. V ptujskem šol» skem srezu je 165 učnih oseb. Članov društva je 149. Na zborovanju navzočih je bilo 100 članov, t. j. 67-11%. To zborovanje je bilo nadaljevanje ob» enega zbora z dne 14. oktobra. Uvodoma je tov. predsednik naznanil, da je stopil v veljavo novi šolski zakon za osnovne šole, ter da se telesna vzgoja unifi» cira z zakonom. Učiteljstvo sme biti posebno zadovoljno s tem zakonom, ker bo na podlagi tega za» kona moralo prenehati hujskanje drugega proti drugemu, ter se bo ustvarjal s tem eno» ten tip državljana Jugoslovana. Prečitali so se dopisi, ki jih je društvo dobilo od poverjeništva. Ker je skrutinij volitve novega odbora na občnem zboru dne 14. oktobra trajal do ure, se izid volitev naznani članstvu na tem zborovanju. Na novo so stopili v odbor tov. Lešnik, Rusjan in Šterk. Volili so se delegati za pokrajinsko in državno skupščino, in sicer za obe skupščini isti delegati. Le»ti zahtevajo, da dobijo striktna navo» dila od društva, da bodo isto uspešno zasto» pali na skupščinah. Tov. Kancler zahteva, da da tudi pover» jeništvo pred skupščinami potrebne direkti» ve, ker samo dobro pripravljeni delegati bo» do vršil dobro delo. Kupujte in priporočajte doma'e proizvode: ADRIA prašek za pecivo in vanilni sladkor Tajnik poverjeništva tov. Kobal pojasni zadevo dopisov poverjeništva; glede direktiv pa omeni, da je poverjeništvo v tem oziru vedno storilo svojo dolžnost. Nato poroča še o osnovnošolskem za« konu, kolikor je pač poverjeništvo dobilo in* formacij o njem. Tudi glede osnovnošolskega zakona je Udruženje v obče, poverjeništvo pa speci* alno storilo vse, kar je moglo, da bo v do* brobit mladini in učiteljstvu. Tov. Lavrenčič iz Maribora je nato go« voril o mladinski telovadbi. Učitelj je prvi poklican, da izvaja zakon o telesni vzgoji. Postopek glede mladine naj bo pri tem priroden. Telovadno uro deli glede vaj v: 1. po» življajoče vaje, 2. vaje trupa, 3. vaje o rav« notežju, 4. skoke, 5. i pomirjevalne 'vaje, 6. igre. Telovadna obleka naj bo primitivna in prikladna. Vse vaje je nato praktično izvedel z učenci v telovadnici, za kar mu je učiteljstvo še posebej hvaležno. Po telovadbi se je članstvo zopet sestalo v zborovalnici. Tu so se vršili pomenki za* radi nastale situacije v organizaciji.. Tovariš Kobal je stvarno in mirno obrazložil vso za* devo. Tov. Kobal naznani zbranim, da je za list »Naš rod« že nad 38.000 naročnikov, kar dokumentira, da je bilo učiteljstvo na mestu. Prosi pa, da se vse kar bi morda v listu ne bilo dobro, sporoči tov. Ribičiču, glavnemu uredniku lista. 2. Samoizobrazba. Tov. Jančič poroča o pogojih, po katerih bi se življenje v krožkih na novo podkrepilo. Kot jedro krožkov za* hteva predavanja, in sicer diktirana preda* vanja. Navzoči na zahtevajo svobodo v de* lovanju v krožkih. Ker bo izdala Pedagoška centrala v Ma* riboru. ki je mati krožkov, smernice za delo v krožkih, se debata o tem preloži na pri* hodnje zborovanje. Tov. Jančič je ponovno izvoljen za poročevalca krožkov. 3. Šolska reforma. Poročevalka za šolsko reformo v tem poslovnem letu bo tovarišica Troha. 4. Izvenšolsko delo. O izvenšolskem delu bosta potočala tov. Lešnik in tov. Gabrijel* čičeva. Tov. Musek je pripravlien referirati na kak četrtek o kmetijsko*nadaljevalnih šolah, da zainteresira vse, ki imajo smisel za to panogo izvenšolskega dela. Stavi predlog da naj se sporoči pover* jeništvu, da pri sestavljanju smernic za kme* tijsko*nadaljevalne in gospodinjske nadalje* valne šole upoštevajo mnenje tozadevnega odbora bivše mariborske oblasti Vsi poročevalci naj se vabijo vedno k odborovim sejam. 5. Slučajnosti. Uredi se kontrola navzoč* nosti članov. Po prisrčni zahvali tov. Kobalu za pojas* nila in tovarišem in tovarišicam za vztraj* nost na zborovanju, tov. predsednik istega zaključi. Dušan Iv. Šestan, Kaukler V., t. č. predsednik. t. č. tajnica. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ME* ŽIŠKO DOLINO je zborovalo dne 16. no* vembra 1929. v Prevaljah. I. Situacijsko poročilo: Učiteljstva je v okraju 55, včlanjenih 53, navzočih 35. Tov. predsednik otvarja zborovanje, konstatira sklepčnost, pozdravlja navzoče to* variše in tovarišice in posebej še nadzornika Kmetijske družbe g. Fr. Kafola, ki se je od* zval povabilu in prišel iz Ljubljane, da nam govori o smernicah za delo za našega kmeta, obžaluje pa, da nekateri tovariši in tovarišice še vedno ne čutijo potrebe posečati zboro* vanja., V svojem poročilu označuje tov. pred* sednik v glavnih obrisih položaj, ki je nastal v šolskih zadevah po likvidaciji velikih žu* panij in oblastnih samouprav in po ustano* vitvi banskih uprav. Dalje omenja prizadeva* nje Izvršnega odbora UJU v Beogradu za iz* boljšanje materialnih zadev učiteljstva. Predavanju g. nadzornika Fr. Kafola je sledilo prisotno učiteljstvo z zanimanjem in se je po predavanju razvila živahna debata, ki jo dovolj pokazala, da učiteljstvo Mežiške doline čuti z našim malim kmetom in ga razumeva. G. predavatelj je v enournem pre* davanju podal smeri, v katerih bi se naj po* samezne kmetijske panoge razvile oziroma skušale usmeriti. Posebno je poudarjal one panoge kmetijstva, ki so pri nas rentabilne in ki bi lahko dvignile kmeta v Mežiški do* lini, a posebe je še naglasil, da je obračati pažnjo tudi na delavce, ki imajo doma svoj vrtič, njivico ali posestvo. V debati se je poudarjalo, da naj bi cen* trala vplivala na Podružnico kmetijske druž* be, da se zopet poživi njih delo. Izneslo se ie razmerje med podružnico Kmetijske druž* be in novimi občinskimi kmetijskimi odbori, o načinu preureditve posestva malega kmeta in njegovih poslopij po izboljšanem celotnem gospodarstvu, dalje o enotnem kmetijskem društvu, da kmeta ne bi v toliki meri obdav* čili s članarino. V debato so posegli tov. Do* beršek, Sokol, Gačnik, Grafenauer, Gallob in Ledinek. Tov. predsednik se zahvali g. predavate» lju za praktična navodila in poziva članstvo na delo za jedro našega naroda, t. j. za na* šega malega kmeta. II. Samoizobrazba (poročevalec tov. Gač^ nik). V mesecih, ko ne bo zborovanja, se naj rt dno sestajajo krožki. Snov naj določi skli* catelj krožka, ki naj bo metodično*pedago* škega ali kmetijsko*gospodarskega značaja, kakor posamezni krožki čutijo 'potrebo. Za krožek Prevaljc se določi za sklicatelja tov. Lodranta. III. Šolska reforma (poročevalec tov. nad* zornik Močnik). 1. Načrt za nabiranje in evidenco naroč* nikov mladinskega lista je prekomplicirac in samo podraži list in komplicira upravo. Za nabiranje in evidenco zadostuje pola papirja, na katero se zabeležijo naročniki in mesec ter datum, ko se je denar odposlal s poštno položnico. Položnica je obenem potrdilo za naročitev in naročilo upravi lista. Pover je* ništvu in upravi pa seznam učencev naročni* kov ni potreben in bi list le zopet podražilo. Z letnimi naročniki se postopa enako. — D mladinskem listu se je razvila živahna in stvarna debata radi vsebine, upravljanja in cene lista. V debato so posegli tov. Močnik, Sokol, Doberšek, Šimon in Gačnik. Poroče« valcem za mladinski list je bil izvoljen tov. nadzornik Močnik. Sklepi: a) Da bo mogel naš mladinski list konkurirati z ostalimi mladinskimi listi, mora biti dobro urejevan in čim cenejši. b) Vsebinsko mora upoštevati tri vidike: nižjo in višjo učno stopnjo ter odraslo mla* dino. « -t* c) Radi evidence in nabiranja članov se naj postopa po našem predlogu. 2. Da se zamore učiteljstvo v zadostni meri posvetiti šolski reformi in uveljavljati pri pouku novejše smernice je potrebno: . a) Da se učni načrti sestavijo v smislu zahtev nove šole. b) Da se uredba o krajevnih in oblastnih šolskih odborih z dne 2. maja 1927., O. N. br. 28.038. ki sedanjim razmeram ni primer« na, razveljavi in izda nova naredba. c) Učiteljstvo naj se ne nadleguje z raz« nimi kolki, publikacijami, slikami itd., da jih razpečava med deco in narodom, ker se tr« lovski posel ne strinja z vzgojiteljskim po« klicem. č) Da se more učiteljstvo posvetiti le šoli in narodu, je potrebno, da ima primerno pla« čo, ki ga reši skrbi za vsakdanje življenje. Kdor pa mora iskati postranski zaslužek, se ne more popolnoma posvetiti svoji službi. Vsi ti predlogi so se v širši obliki pred« ložili pov. UJU v Ljubljani, da jih iznese na merodajnih mestih. V debati so se oglasili tovariši: Močnik, Doberšek, Sokol in Gačnik. IV. Izvenšolsko delo (poročevalka tov. A. Vreček). V svojem poročilu je tov. Vrečkova iz« nesla nekaj misli o izvenšolskem delu učitelj« stva — ne samo učiteljic —. Poudarjala je, da mnogi omagujejo pri tem delu, ker so ma« terialni prejemki minimalni, idealizem odpo« veduje, a mnogi med nami delajo tiho, skrom« no, brez vednosti širše javnosti. Danes, po« sebno danes, ko bo govor o naših materialnih zadevah, bi nam bila rtujno potrebna stati* stika o izvenšolskem delu učiteljstva, rabili bi jo. Tov. poročevalka poziva tovariše in to* varišice na delo med narodom. Ustvariti nam je potreben načrt za delo, delati moramo smotreno, ker le tedaj bo imelo naše delo vi* den uspeh. V debato sta med drugimi posegla tudi tov. Močnik in Doberšek. Sklep: Zbere se naj statistika o izvenšol* skem delu učiteljstva. V. Slučajnosti: 1. Tov. predsednik pozi« va članstvo, da korporativno pristopi k Uči« teljski gospodarski poslovalnici. Sprejme se predlog tov. Močnika, da pristopijo vsi člani društva in se pristopnina in delež plača iz društvene blagajne. 2. Prečita se okrožnica tov. Pahorja in pov. UJU v Ljubljani, ki se vzame na znanje. Po zborovanju, ki je bilo živahno, je uči« teljski kombinirani orkester svojim kolegom nudil prav pester koncertni spored, a tovariši so se pri prijetni zabavi spoznavali med se« boj. kar danes med učiteljstvom toliko po« grešamo. Gallob, preds., Ledinek Miloš, tajnik in por. + UČITELJSKO DRUŠTVO LJUBLJA« NA OKOLICA — zahodni del je zborovalo 12. decembra 1929. ob 8%. uri v Ljubljani na II. mestni deški osnovni šoli. Situacijsko poročilo: Učiteljstva v okra« ju 135, včlanjenih 128, navzočih 100, t. j. 78%. 1. Tovariš predsednik otvori občni zbor, ki velja kot izredni iz razloga, da niso 3 člani odbora dobili pri zadnjih volitvah zadostnega števila glasov, kakor določajo društvena pra« vila. Nato pozdravi člane poverjeništva tov. Skulja, Kobala in Dimnika — prisotne člane, posebno novodošle — prečita pismo tov. Pa* horja, ki sporoča, da se ne more iz službenih razlogov odzvati povabilu na društveno zbo« rovanje — omenja, da je postalo 1. 1929. — posebno z dnevi 6. jan. in 3. okt. — zgodo« vinsko. Za razvoj šolstva je pa odločilnega pomena objava zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929. Z apelom na pozitivno delo preide na dnevni red. 2. Tajniško poročilo o zadnjem zboro« vanju se prečita in odobri. Prečita se odgo« vor šolskoupravnega odseka na vloge glede znižanja števila učnih ur na enorazrednicah, uporabe računic na nižje organiziranih šolah. 3. Tov. blagajničarka ugotavlja, da ne* katere šole še niso plačale članarine za te« koče leto in apelira na članstvo," naj redno pošilja članarino. 4. Razprava o kritiki organizačnega de« lovanja — iznešeni na pokrajinski skupščini — je zavzela glavni del dnevnega reda. Pre« čitalo se je daljše pismo tov. Pahorja in kri« tika z dokazi. V debato so posegli navzoči člani poverjeništva, tov. Gole, Kržišnik, Lampret, Šmajdek in kot zastopnik opozicije tov. Taučar. Po dolgotrajni debati sta se iz« glasovali zaupnici predsedstvu društva in poverjeništvu, predloženi od tov. Kržišnika. 5. Potrdi se soglasno izvolitev tov. Ur« bančiča, Vrhovca in Goleta v odbor. Ravno tako se potrdi izvolitev vseh namestnikov in pregledovalcev računov. 6. Četrta in peta točka dnevnega reda _ se je zaradi pomanjkanja časa odložila na prihodnje zborovanje. 7. a) Od kontraktualnega odseka dru« štvu v razprodajo predloženi izvodi (15) pu« blikacije J. Ribičič: »Kraljica palčkov« se pošljejo brezplačno večrazrednim šolam. Ker je čisti dobiček namenjen obmejnemu šolstvu in pomoči potrebnim tovarišem kon« traktualcem, krije stroške društvo, b) Člani, ki še niso podpisali pristopnic UGP se po« zivajo, da to nemudoma store in jih odpoš* ljejo neposredno UGP v Mariboru. Kdor nima pristopnice, naj javi to društvenemu odboru. 8. Zanimivo predavanje sadj. nadz. v pok. g. Josipa Štreklja: O cepljenju in kon* serviranju kostanja, se je moglo v skrčenem obsegu podati, vendar je g. predavatelj žel toplo zahvalo. F. Lampret, t. č. preds. Taučar, t. č. tajnik. + KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUs Štvo je zborovalo 11. decembra v Domžalah. 1. Statistika: V srezu je vsega učiteljstva 121, od teh včlanjenih 104, zborovanja se je udeležilo 68, kar odgovarja 65%. Tovariš predsednik pozdravi došle goste* tovariše Skulja, Lapajneja, Ribičiča in Dim« nika. Pozdrav velja tudi neumornemu naše« mu predavatelju tov. g. šol. ref. Lukežiču. Na« to omenja nekatere interne društvene zadeve. 2. Situacijsko poročilo: V jedrnatih stav« kih poda tov. predsednik svoje misli k nasta« lemu položaju. Članstvo želi točnih informa« cij. Zato poročajo zgoraj imenovani tovariši« gostje o nastalih sporih v organizaciji. V de« bato posegajo razni tovariši. Soglasno sprej« memo predlog tov. Primožiča: Program opo« zicije najprej temeljito proučimo v odboru, nakar se bo razpravljalo na prihodnjem zbo« rovanju in šele takrat bomo končno sklepali 0 zadevi. 3. K šolski reformi poroča tov. Dimnik o šolskem zakonu, o bojih zanj in nam pojasni nekatere točke. Vsled preobširnih debat o gorenjih zade« vah so morale odpasti druge točke dnevnega reda. Zborovalci so osvojili še dva predloga: 1. Tov. Lapajne se naj udeležuje sej ožjega sosveta še nadalje kot naš zastopnik. 2. Vsa« ko učiteljsko društvo naj sestavi pregled kul« turnega udejstvovanja učiteljstva. Arrigler Ant., t. č. preds. J. Mayer, t. č. tajnik. + ZBOROVANJE SRESKEGA UČIT. DRUŠTVA UJU LJUBLJANA«OKOLICA, vzhodni del dne 14. decembra 1929. ob 9. uri v osnovni šoli v Mostah. Tov. predsednik otvori zborovanje, se« znani člane s spornim položajem v organiza* ciji in jim poroča, da je v svrho razjasnitve tega v sporazumu z odborom povabil na zbo* rovanje poverjenika tov. Skulja in tov. La* pajneja. Dalje konstatira, da se je odzval vabilu pov. tov. Skulj, da pa so navzoči glavni tajnik tov. Kobal in urednik tov. Dim* nik ter jih pozdravi. Po daljši debati se sklene z večino gla« sov vkljub odsotnosti tov. Lapajneja, citati kritiko tov. Pahorja in dokaze k tej. Obravnavalo se je 9 točk. K vsaki posamezni točki je podal pov. tov. Skulj svojo razjasnitev, na katero pa se je razvila zanimiva, mestoma burna debata. — )Med drugim so posegli v debato tov. Ben« sa, Cerut, čopič, Dimnik, Kobal, Lulik, Men* cin in Trošt. Ker je zborovanje trajalo že skoraj štiri ure, je končno stavil tov. Flajs predlog za zaupnico poverjeništvu. Tudi tov. Menem in Cerut sta stavila svoje predloge in zato se je iznova razvila debata. Pri tej je pov. tov. Skulj obljubil, da bo na prihodnjem zborovanju poročal o delu po* verjeništva glede šolskega zakona in bodril je članstvo k iskrenemu tovarištvu in k iz* boljšanju položaja v organizaciji. Slednjič je tov. Musar predlagal, naj se konča in ne izglasuje nobenega preje stav« 1 j enih predlogov. — Sprejeto! — Le s 5 gla« sovi proti. Nato je predsednik tov. Kosin zaključil zborovanje in sledil je tečaj za cepljenje ko« stanja. M. Kosin, preds. Ana Celnarjeva, t. č. tajnica. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO* ČEVSKI OKRAJ je zborovalo 7. decembra 1929. v Kočevju. Situacijsko poročilo: Učiteljstva V okra« ju je 150, organiziranih 95, navzočih 59, t. j. 62-1%. Tov. predsednik otvori zborovanje, po« zdravi navzoče, zlasti nanovo vstopivše čla« ne in preide na dnevni red. Obravnavajo se došli dopisi: a) »Naš rod«. — Novi mladinski list se vse premalo priporoča. Dobe se celo tovariši, ki odvračajo dobro knjigo od učencev. Tako nasprotovanje ni vredno kulturnega človeka. Sklene se, da se na vsaki šoli določi pover« jenika za »Naš rod«. b) Vsak član prispeva še 2 Din vpisnine za UGP. c) Tov. Mervič poda pojasnilo k okrož« niči v »Učit. Tovarišu« štev 16. Šolska reforma: Tov. L. Pibrovec je pre* daval o »vzgojnih in metodiških načelih pri nas in drugod.« Iz podanega je članstvo raz* videlo, da je sodobna šola pravi blagoslov za učence. Predavanju je sledil razgovor, ki so se ga udeležili tov. Vončina, Ločniškar, Se* dejeva, Jamnikova, Peterlinova in Mervič. Slučajnosti: Z oziroma na pravila nano* vo preosnovane Kmetijske družbe je sprejet predlog tov. Ločniškarja: »Kmetijska družba naj sprejme v svoja pravila, da smejo biti nje redni člani tudi učitelji, ker že v svoji službi vrše kmetijski pouk in se večinoma tudi praktično pečajo z raznimi panogami kmetijstva.« Tov. predsednik priporoča članstvu, da naroča svoje šolske potrebščine le pri UGP in da se učiteljstvo naroči na publikacije SI. Šolske Matice.« Herm, Kmet, t. č. preds. Čokova, t. č. tajnica. A9I CKJE moške, fantovske in WDkCI%C deške,raglane, površnike, usnjate suknjiče, g^ | ■ | g trenchcoat in dežne plašče Sm W KI I C sigurno najceneje v konfekcijski industriji JOSIP IVANČIČ * LJUBLJANA M——— Dunajska cesta 7. Oglejte si velikansko zalogo! Lastni izdelki! Osebne zadeve. IMENOVANJA IN PREMEŠČENJA: Furlan Janko na III. deš. osnovno šolo v Maribor, Mikuž Anton v Šmarje pri Jelšah, Sedevčič Ema na Muto, Pitamic Edvard v Sv. Florjan na Doliču, Zega«Carkovič Niko* lina na Dol pri Ljubljani, Savli Andrej v Ti* šino, Trobec Sabina v Podsredo, Cibic Franc na Rakek, Drekonja Ciril v Turnišče, Gros Maksimilijana v Koprivnico, Madon Amalija na Rečico ob Paki, Osvald*Ogrizek Marija na Smuko, Šlibar Terezija na Bled, Knap Ivana v Brežice, Mikuž*Lenardič Ruža v Reteče, Prislav Jožef v Črno, Damjanič Dragica v Maribor, Gorišek Simona v Dol. Lendavo, Peternel Ludvika v Št. Rupert, Povh Vaclav v Dolgo vas, Penik Erna v Dolgo vas, Perčič Roza v Mozirje, Gorišek Marija na Polje, Luževič Jožefa k Sv. Juriju ob Taboru, Kuhar Vida v Kotlje, Zavec*Ramšek Marija na Pra* gersko, Rojina Danica v Guštanj, Kramber* ger Angela k Sv. Križu pri Ljutomeru, Šinko Justina k Sv. Križu pri Ljutomeru, Kotnik Emilija k Sv. Barbari, Petek Kristina v Runeč, Bernik Irma k Sv. Andražu nad Polzelo, Le* skovar Ana v Leitersperg*Krčevina, Ložar Franjo v Letuš, Šetinc Marija v Sv. Pavel pri Preboldu, Novak*Riepl Ivana v Sv. Pavel pri Preboldu, Kincl Julijana v Dramlje, Tivadar Janez v Črešnovce, Hari Deneša v Fokovce, Kramberger Josip v Mursko Soboto, Alt Da* niča na Prevalje, Breže Ivana v Dravograd, Hauke Natalija v Ljubno, Loparnik Vladimir v Ljutomer, Černigoj Vera v Apače, Golobic Marta v Cezanjevce, Regoršek Bogomir v Ljutomer, Kirar Josipina v Maribor, Zorko Valerija k Sv. Juriju v Slov. Goricah, Hafner Rupert v Sv. Lovrenc na Pohorju, Sabati Leandra v Zg. Poljskavo Serona Vinko v Sv. Lovrenc na Pohorju, Bobič Nada v Ruše, Vaupot Mihaela v Mačkovce, Škerbinc Franc v Vučjo gomilo, Škerbinc*Šumandl Antonija na Vučjo gomilo, Pohar Josip v Mursko So* boto, Žerjav Albert k Sv. Bolfenku na Kogu, Kafol*Mlekuž Ljudmila v Ptuj, MuhačfCujnik Gabrijela v Ptuj, Plavšak Marija v Središče ob Dravi, Hribernik Frana v Hajdino, Bre* gant Albert v Naraplje, Dekleva Sonja v Naraplje, Cilenšek Vincenc v Slovenjgradec, Vrečko Ivana v Ravne, Kostanjec Leopoldina v Šoštanj, Šenveter Avgust v Ravne, Šinigoj Avgusta v Šmartno pri Slov. Gradcu, Toreli Ana v Stoprce, Ferk Ivan v Pristavo, Gostin* čar Danica v Dol pri Ljubljani, Krušič Hilda v Mekinje, Kramer Franc v Trbovlje. Fo* dransperg Olga v Ribno pri Bledu, Avsec Nada v Videm, Rak Evgenija v Staro Oselico, Jaklič Vida v Grosuplje, Marok Marija na meščansko šolo v Mežico, Vodušek Marija na meščansko šolo v Mežico Koželj Mirko k Sv. Petru pod Svetimi gorami, Mencej Fran v Šmarje pri Jelšah, Škerbinc Miroslav na meščansko šolo v Vojnik, Zeilhofer Al« fonz v Limbuš, Bratok Rudolf v Poljane, Ostanek Franc v Vodice, Glaesener Terezija v Vodice, Leskovec Josipina v Stično, Jan Ljudevita v Genterovce Horvat Belo v Pince, Bajde Viktor v Luče, Kontler«Komplaši Ma« rija v Prihovo, Križ Angela na III. deško osnovno šolo v Maribor. Jamšek Vida k Sv. Lovrencu v Slov. goricah. jPorelta Olga v Loko pri Žusmu, Zazula Rafael v Dol. Len« davo, Škerl Darinka v Dol. Lendavo, Tomi« šič Ivan v Prihovo, Ferenčak Marija v Pa« meče, Požar Vaclav v Krško, Pihar Rafael v Dobovo, Senica Olga v Podbrežje, Mlakar Marija na Breg pri Ptuju. MALI OGLASI Mali «glasi, kl slalijo t ponradovalns 1« soeialng umu obiinstra, vsaka beseda 60 par, Hajmanjii saeiek Din 5 —. Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča, garaže. Stanovanje, trisobno z električno razsvet» j ljavo se odda v trgu na Gorenjskem. — Na« slov pove uprava. 18 Din likanje moške, damske obleke. Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja garde* robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19. Za lesen In zimo! kupite volneno blago za obleke, plaSče, suknje itd. pri Novaku spec. trgov, sukna Ljubljana A / v škatlicah z napisom t vseh lekarnah in «I ro g e r i j a h. SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim obiskovalcem GOSTILNA PRI TRATNIKU SREČNO NOVO LETO zeli tvrdka L. ORNIK MARIBOR, KOROŠKA CESTA 9. ■Ji Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Damski snežni čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din HestDi trg Z6 ^ Strltarieva nlica 3 Se l i Kan - Normbarve za Ostwaldov nauk o barvah izdelane po navodilih gospoda tajnega svetnika profesorja Ostwalda. Mhi Ceniki na zahtevo. ■■■■ Edini tvorničar : ! GUNTHER WAGNER HANNOVER IN DUNAJ BOGOMIR DIVJAK Zaloga dvokoles in motornih vozil ter njih sestavnih delov. Vsakovrstna gumena roba. MARIBOR, GLAVNI TRG 17. Rudolf Warbinek tovarna, zaloga in izposojevalnica glasovirjev prvovrstnih svetovnih tvrdk Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5. Popravila se izgotavljajo točno in ceno tudi na obroke. Underwood v * Telefon 20-80. pisalni stroj dobite pri tvrdki lud. Baraga // Ljubljana, šeienburgova mica 6. Cenjenemu učiteljstvu nudim največjo izbiro krasnih damskih plaščev, oblek, zimskih sukenj in treuch-coatov. Olajšana plačila l»re/. povišanja cen. FRAN LUKIC LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA K e s a ni o REKORD v kvaliteti pri nizki ceni, temveč, kar je še važnejše, REKORD ZADOVOLJSTVA dosežete, ako kupujete po kreditnem sistemu pri manufakturi (LJi^rl/ LJUBLJANA Šeienburgova ulica A Novoporočenci! Pred poroko si oglejte: najcenejše žimiiice, peres-nice. otomane in druge potrebščine, pri t, v ril k i F. SAJOVIC, LJubljana Stari trg 6. Hotel,TRATNIK' Ljubljana, Sv. Fetra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe K IZDELOVANJE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE „ELITE" D. Z O. Z. LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA 9 prodaja damske, moške in deške konlekcije. NA DEBELO! NADROBNO! PRVOVRSTNO IZVRŠEVANJE PO MERI! floberte, brovning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno zalogi F. K. KAISER puškar LJUBLJANA, Kongresni trg 9. ★ L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRO SI. li DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Uetanovljeno leta 1839. T.elefon iteo. 2.282. ^It/U/U/ U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/WU/U/U/U/U/U/U/li/U/U/káíU/U/U/Wc a a s 3 s 3 3 3 3 3 31 3 Najboljše kupite! Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo Josip Peteline, Ljubljana £ E t £ £ e e e e e é Si blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. 3/r/r/r/r/r /r /r/rjr/r/r/r/r/r /r/r/r/r/r/r/r/r/r/r /r/r/rjr/r/r h% t Nenadoma je zaspala za večno v nedeljsko jutro dne 22. decembra naša zlata mamica Rozalija Strmšek, roj. Zdolšek nadnčiteljeva vdova v Št. Petru na Medvedovem selu. Zagrebli smo njeno telo dne 25. decembra ob častnem spremstvu mnogih prijateljev, predvsem iz učiteljskih vrst. Vsem, ki so nam bili v tolažbo in so počastili njen spomin — naša tisočera zahvala! Medvedovo selo - Maribor, ob božičnih dneh 1929. r Dr. Pavel, Zalika in Slavko Strmšek, otroci. Dr. Milica Strmšek roj. Štrekelj, snaha, Pavelček, vnuček. A ftS* «ft 4®* A «& «& «& «ft A «& «& tPs «ft» «ft «& t& i Za vsakovrstna oblačila HDAfSA CfUlUAD UST UUBIJANA o i g zimske suknje, površnike, obleke, smučarske drese, w KU M^J M «BTI Mf &M l^p ^^tMn DVORNI TRG Š g damske plašče, razno angleško, in češko sukno —__ __________ - _ | | (tudi na metre) je najugodnejši nakupni vir pri tvrdki —ROKAVICE, PERILO IN DRUGI HODNI IN ŠPORTNI PREDMETI VEDNO v ZALOOI. £ g SREČNO NOVO LETO ________ p VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN NAROČNIKOM UČITELJSKA TISKARNA IN KNJIGARNA V LJUBLJANI JAKOB ZALAZN1K KAVARNA, SLAŠČIČARNA IN PEKARNA LJUBLJANA zeli vsem svojim cenjenim obiskovalcem in odjemalcem srečno in veselo novo leto. o ft o ft o ft <3 # C © « © it O i 0 : i j •o L Srečno in veselo novo leto želi damski česalni salon Aleksander Gjud, Ljubljana, ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost Zabukovšek Maks modna krojačnica = C E L, J E - Na obroke. Ohlaiilnica „ILIRIJA" vodi! Kajvečjn izbira. Najboljše hla^o. Najnižje cene. Najdaljši rok odplačevanja! Zahtevajte vzorce. Zahtevajte poset potnika. Oblačilni» „Ilirija" vodi! Mestni trg 17/1. Telefon 28-25. lift. C v v V V V V V V ro* V V rd* V V V V V V V V V V V V re* V V r@* <0* V V V V V V V V • 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 Radio omogočen vsakomur! V propagandne svrhe odda Radijska od 15. decembra 1929. do 15. januarja 1930. po izrednih plačilnih pogojih sledeče aparate: ■i CA finih detektorskih aparatov s kristalom, 1 slušalko „Kapsch", 50m antenske žice ter vsem materialom ±«JU za Djn 65'— ter štirikratno mesečno plačilo a Din 75'—. CA dvoelektronskih aparatov „Kapsch" s Philipsovimi elektronkami, 3 žarilnimi elementi, 60 V anodno baterijo, zvočnikom „Kapsch", 50 m antenske žice ter vsem ostalim materialom za Din 98'— ter desetkratno mesečno plačilo a Din 90'—. OC troelektronskih aparatov z avdijonom in dvema nizkofrekventnima elektronkama, ki je aparat za sprejem inozemstva, z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 60 V, finim zvočnikom ter antenskim materialom za Din 183'— ter desetkratno mesečno plačilo a Din 145"—. OC troelektronskih aparatov .Ingelen" za kratke, normalne in dolge valove, akumulatorjem 18ah, anodno ba-terijo 120 V, finim zvočnikom ter antenskim materialom za Din 215'— ter desetkratno mesečno plačilo a Din 200-—. ■i A sedemelektronskih aparatov „Ingelen" U 7, z okvirno anteno, akumulatorjem 36amp. ur, anodno baterijo A" 120 V, dvojne kapacitete, mrežno baterijo ter zvočnikom Bled za Din 1054 — ter di desetkratno mesečno a Din 400 —. RADIO-LJUBLJANA LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 5 MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 37 * AAAAAA&&AA&AA&AA&A&A Naročajte vsa tiskarska dela H za društva, šole, urade itd. itd. | v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! Sg m- M te 5© »i •zrn Ožji sosvet je sklenil na svoji seji 15. de* cembra objaviti sledeče glede nastalih razmer v organizaciji: I Na kritiko iz pokrajinske skupščine in pa »dokaze«, ki so bili po informacijah za* stopnikov ožjega sosveta razposlani na pred* sednike naših društev od učiteljskega društva za Kranjski okraj in drugim posameznikom, je ožji sosvet soglasno sklenil, da se vse v teh dveh pamfletih izpesene, nedokazane, ne* osnovane in neutemeljene trditve ovržejo po zastopnikih eksekutive na podlagi zadevnih zapisnikov. Istočasno predloži poverjeništvo širjemu sosvetu vse na podlagi sklepa istega f. dne 6. oktobra 1929. »in suspenso« stavljene sklepe in dopisg, bodisi ugodne ali neugodne za poverjeništvo, da o njih razpravlja in skle* pa o objavi ali neobjavi v »Učit. Tov.« • 2. Ugotavljamo, da so bile razposlane ne* ¡egalnim potom na posameznike razne okrož* lice, ki so povzročile razne tendencijozne naročene predloge in sklepe pri društvih. Te posegajo v organizačne zadeve in to že prej preden je bil sprejet sklep širjega so« sveta »in suspenso« in kljub temu, da je širji sosvet na seji 6. oktobra dal tov. Pahorju pri? liko, da legalnim potom iznese stvarne zadeve pred vsa društva. Širji sosvet je obsodil to po* stopanje (proti enemu glasu) kot rušenje or* ganizacije. To delo se je nadaljevalo še z večjo vehemenco ter je doseglo višek s svojo okrož* nico ki napoveduje teroristično akcijo za vse leto po vseh okrajnih učiteljskih društvih, ki je bila objavljena v »Učit. Tov.« pod našlo* vom »Ali je to prava pot?« 3. Prišlo je tako daleč da se je šlo v tem oziru s protestno noto tudi nelegalnim potom k izvršnemu odboru UJU v Beogradu. (La* pajnejeva protestna nota). 4. Kljub »programu čistih deklarašcv in momentanih opozicionalcev«, ki je bil pred* ložen tov. poverjeniku po tov. Pahorju, ki pa ni bil po nikomur podpisan, in ki ga priobču* jemo na drugem mestu, ni vodstvu še nihče po* vedal pravih namenov in smotra onih, ki ne soglašajo s poverjeništvom. Društvom pripo* ročamo da »program čistih deklarašev« pre* študirajo in ga dajo na svojih zborovanjih v obravnavo na ta način, da določijo poroče* valca za in proti. Istočasno otvarjamo o tem stvarno de* bato brez osebnosti in rekriminacij v »Učit. Tov.« da se zadeva vsestransko premotri, članstvu jasno predoči, ker je to odločilnega pomena za organizacijo. 5. Ožji sosvet ugotavlja, da je z onimi, ki se predstavljajo kot voditelji opozicije v pre* tečeni triletni dobi deloval v soglasju in jih pritegoval k delu v vodstvu samem in v vseh odsekih in ni bilo nikdar nesoglasja in tudi ne oddvojenega glasovanja. Zavedajoč se, da živimo v resnih časih, ko mora vse učiteljstvo delati strnjeno, slož* no v svoji organizaciji, se pojavljajo nepo* trebni in ugledu učiteljstva kvarljivi pojavi, ki jemljejo stanu na zunaj ugled, vodstyu or* ganizacije pa možnost za pozitivno delo. Ožji sosvet ugotavlja na podlagi sej in raznih sklepov da je poverjeništvo, ožji in širji sosvet in delegacija imela vselej in po* vsod edini namen delati složno in s pomočjo vseh članov za koristi šole in stanu. Obsoja nepomirljivost in nedovzetnost za stvarno delo in se zaveda, da mora s podvojeno silo delati na to, da prepreči v organizaciji nele* galno udejstvovanje nekaterih članov, v pre* pričanju, da tako delo ne more voditi do do* hrih zaključkov. Da je to tudi želja članstva, razvidimo iz dopisov velikih društev, ki prihajajo na po* verjeništvo in slovejo: Učiteljsko društvo za krški okraj. Krško, 12. decembra 1929. Štev. 109. Poverjeništvu UJU Ljubljana. V prilogi vpošiljamo dve resoluciji, ki sta bili sprejeti na izrednem občnem zboru v Kr* škem 7. t. m. soglasno. Ena prav za prav ni več aktualna, ker je zakon o narodnih šolah že izšel, vendar jo kljub temu pošiljamo, da zadostimo izrecni želji našega članstva. Druga resolucija pa je po soglasnem mnenju članstva tako važna, da je izredni občni zbor posebe soglasno sklenil zahtevati njeno brezpogojno objavo. Poverjeništvo je napram raznim akcijam, ki jih moramo označiti kot destruktivne, ve* liko preveč popustljivo. Res, da imamo v po* verjeništvo popolno zaupanje, toda vpraša* nje je, koliko časa se bo tako zaupanje vzdr* žalo ako bo poverjeništvo še nadalje ostajalo brezbrižno napram takim napadom, oziroma ako takih napadov ne bo najodločneje zavr* nilo. Ako bo take napade še nadalje toleri* ralo, naj se nikakor ne čudi, če bodo nazadnje zbegani tudi tisti, ki poverjeništvu še vedno trdno zaupajo; nismo namreč vsevedni, smo vsi samo ljudje ž vsemi napakami in vrlinami »gentis humanae«. Ako poverjeništvu, oziro* ma bolje njegovim članom, ni do maščevalno* sti, je to sicer vsega priznanja vredna last* nost, a pomisliti morajo, da so s prevzemom svojih funkcij prevzeli nase tudi dolžnost ču* vati nad ugledom naše organizacije. Naša or* ganizacija pa mora biti čista, a čista bo le te* daj, dokler bodo čisti njeni predstavniki. V članstvu se je pojavila tudi sumnja, da nosijo ti ljudje, ki na ta nenavaden način ru* jejo proti organizaciji tudi precej krivde na tem, ako osnovnošolski zakon ni tak, kakršne* ga bi si želeli. V interesu vsega učiteljstva in njegove organizacije je, da poverjeništvo to zadevo čimprej in s katerimikoli sredstvi razčisti. J. Vanič, t. č. preds. Žnidaršič, t. č. tajnik. Kakor smo ponovno že objavili, so se s strani poverjeništva vsi poizkusi, da bi pri* šlo do mirnega in stvarnega dela, popolnoma izjalovili. Vse predsednike prosimo, da sklepajo o objavi vseh teh zadev v »Učit. Tov.« in se izrečejo sami v zadevah in točkah v kolikor je širji sosvet kompetenten o njih sklepati, odnosno v koliko je oddati poedine točke društvom v razpravo in sklepanje. Tov. Pahor je predložil poverjeniku spod* nji »program čistih deklarašev« opozicional* cev, da ga razpravljajo vsa društva. Objava je zaradi točke 2 programa — brez škode za organizacijo — nemogoča. Program slove: PROGRAM čistih deklarašev in momentanih opozicionab cev v UJU — poverjeništvo Ljubljana. I. Osnova. Brezpogojno vzdržati stališče deklaraci* je, t. j. depolitizacije naše stanovske orga* nizacije. Praktične nujnosti v dosego te svrhe: 1. Vzgajanje članstva po društvih, krož* kih in v stanovskem časopisju k tovarištvu in toleranci. 2. Zastopstvo vseh prepričanj v uprav* nem svetu in v odsekih. 3. Proporc na podlagi kandidatnih list v vseh društvenih odborih in v delegaciji. II. Administracija. Organizacijo vodi upravni svet po skle* pih delegacije. Za tekoče posle nominira upravni svet izvršni odbor. 1. a) Delegacija je najvišja instanca, ki. sklepa delovni program za naslednje poslov* no leto in ocenjuje delo v minulem letu. Vodstvo delegaciji se izvoli na delegacij* ski skupščini. Izvršni odbor ne more hiti voljen v pred* sedstvo delegacije. b) Delegatjc se izvolijo po proporcu. Na vsakih 30 organiziranih članov odpade en de* legat. Polovica tega števila daje pravico do nadaljnjega delegata. Glasovalno pravico imajo samo izvoljeni delegati. (Razume se, da imajo pravico, biti voljeni za delegate tudi predsedniki društev. c) Upravni odborniki — kot taki — ni* majo glasovalne pravice. č) Predsedniki odsekov ali njihovi po od* seku neminirani namestniki imajo, na delega* ciji posvetovalen glas in pravico do povra* čila efektivnih stroškov. d) Pravico govora na delgaciji ima pa vsak član. e) Strokovnega tajnika voli delegacija direktno. 2. Upravni svet: a) Sestoji iz 9 članov, ki so izvoljeni na delegaciji po proporcu in je prava vodilna instanca organizacije. b) Zboruje prvih 5 mesecev poslovnega leta redno vsak mesec. S posvetovalnim gla* som prisostvujejo tem sejam vsi delegati odsekov. c) Za ostale mesece si določa seje uprav* ni svet sam. č) V nujnih slučajih skliče sejo uprav* nega sveta lahko izvršni odbor, ali pa za* hteva polovice članov z navedbo dnevnega reda. d) Upravni svet voli izmed svoje srede poverjenika in njegovega namestnika. e) Blagajnika nastavlja upravni svet, isto* tako vse pomožno osobje uprave. 3. Izvršni odbor: a) Sestoji iz poverjenika (predsednika), njegovega namestnika, strokovnega tajnika in 2 članov upravnega sveta ki jih imenuje upravni svet. b) Seje obdržuje redno vsakih 14 dni. S posvetovalnim glasom prisostvujejo tem se* jam blagajnik in člani uredniškega konsor* 'cija »Učit. Tovariša«. 4 Odseki: Resnično delo v organizaciji se vrši v odsekih. Ti naj se razdele po več* jih centrih banovine. Za odseke je predložiti poslovnik. III. Tisk. 1. »Učit. Tovariša« urejuje »uredniški konsorcij« treh članov. 2. Program »Popotnika« je razširiti na splošno kulturno revijo učiteljstva. 3. Svoboda besede v časopisju in zboro* vanjih je najvišje načelo. Medsebojno obče* vanje članov in društev v organizačnih zade* vah je pravica, ki izhaja iz deklaracije. 4 O sejah upravnega sveta je izdajati izčrpno, objektivno poročilo. IV. Državna učiteljska organizacija (UJU). V novih pravilih je vnesti deklaračno (načelno) stališče in proporčne volitve za ccntralo samo in za vse včlanjene sekcije. Upravni aparat centrale je poenostaviti. Osnutek centralnih pravil sprejet na*seji širjega sosveta v Ljubljani 6. oktobra 1929. odklanjamo, ker ni v smislu deklaracije, niti demokracije. Nov osnutek pravil centrale predložimo v presojo separatno. Prosimo da se ta program temeljito pre* čita — preštudira, in pripravijo morebitni izpreminjevalni predlogi. Zasiguranje tega programa je mogoče izvesti le potom izredne delegacijske skupščine zato naj se ta zahteva na društvenem zborovanju « IZ POVERJENIŠTVA UJU. Z ozirom na dejstvo, da so vsi pogoji dani za mirno in tovariško likvidacijo spora s celjskim društvom, zaradi česar je širji so* svet dne 6. oktobra t. 1. stavil »in suspenso« vse sporne zadeve v organizaciji, ki imajo zvezo s Pahorjevo tajno okrožnico in celjsko izjavo, podajemo vse zadeve, ki pridejo v tem slučaju v poštev. Neobjavljeno je sledeče: ČLANSTVU. Poverjeništvo je prejelo izjavo tov. La* pajneja, ki jo podajemo spodaj. Izjava vse* buje tako težke, neresnične in nedokazane trditve, da prepuščamo članstvu presojo. Da pa bo članstvo poznalo tudi ozadje te izjave, se nam zdi potrebno pojasniti sledeče: Uredniški odbor za stanovski list je v svoji seji dne 19. nov. 1929 pretresal članek poverjeništva »Ali je to prava pot«, ki je bil objavljen v »Učiteljskem Tovarišu«. Ob tej priliki je tovariš Pahor obljubil, ker sam ni mogel dati zahtevane garancije, da bo na pri* hodnjo sejo skušal prinesti izjavo opozicije na podlagi česar bi bilo mogoče sporazumno pozitivno delo. V stremljenju, da bi vendar enkrat prišlo do pozitivnega dela, je poverje* ništvo umaknilo svoj članek do prihodnje seje uredniškega odseka — vkljub mnenju, da oficijelni dopisi poverjeništva ne spadajo pred ta odsek — kakor smo to javili društvom storilo v upanju, da se .m prihodnji rfeji iistVa* ri baza za sporazmun/) )/$(/ v / /, Namesto obljul^jen^^ je, tov. I^tli^r /a prihodnji seji izr/cil poverjeniku v crojavo izjavo tov. Lapajneja, ki se glasi: IZJAVA. Slovensko učiteljstvo je z velikimi na* pori in težkimi žrtvami uveljavilo deklara* cijo, ki stremi za tem, da se stanovsko ujedini vse državno učiteljstvo, pripuščajoč posamez* nim grupam prosto svetovno naziranje in udejstvovanje. V poslednjem času opažamo, da izdajajo organizačne instance na pobudo poverjeni* štva sklepe, ki ne nasprotujejo le deklaraciji, pač pa celo ogrožajo temelje organizacije same. • Učiteljstvu se krati prosta beseda, za* vračajo se dopisi posameznih članov, društve* ni sklepi se ne objavljajo, zapisniki se po* tvarjajo, delegačni sklepi se svojevoljno pre* minjajo Učiteljski Tovariš postaja zasebno glasilo, dasi ga plačuje vse učiteljstvo, osebe, ki nima organizacija do njih popolnega za* upanja, se umetno vzdržujejo na vodilnih mestih, opoziciji še s sumničenji onemogoča syoboden razvoj, cpozicijonalni zasebni dopisi se s komen* tarji vred razširjajo na račun organizačne imovine, na društvena zborovanja se pošiljajo po* verjeniški funkeijonarji na stroške vse orga* nizacije, dočim sc zavrača potreba po delegačnem zborovanju, ki bi edino lahko razčistilo vsa nesoglasja in daleč ne povzročilo toliko slepo* mišenja in stroškov, kakor vse dosedanje postopanje. Predlagamo ponovno, da se skliče delega* cijav Zahtevamo, da se objavijo vsi zavrnjeni dopisi, kritike in društveni sklepi, da se or* danizaciji omogoča svoboden razvoj. Učit. Tovariš bodi last vsega učiteljstva in naj v okviru zakona omogoča prosto besedo vsake* mu organiziranemu članu. V nasprotnem slučaju bomo na samo* lasten način obveščali učiteljstvo in javnost o dejanskem položaju in skušali ohraniti or* ganizacijo na deklaračni bazi. (Vidi sklep odbora Kranj. učit. dr. dne 17. XI. 1929.). »Za razmere, ki bodo nastale, bodo odgo* vorni oni, ki jih ustvarjajo,« in to je Ljub* ljansko poverjeništvo UJU. Cerklje, 23. XI. 1929. Josip Lapajne, član ož. sosveta pov. UJU Ljubljana, čl. šir. g. odbora UJU v Beogradu, polnomočni predsednik Kranj. učit. društva v Kraju. • Z ozirom na očitke v gornji izjavi, pii* občujemo spodaj vse od širjega sosveta »in suspenso« stavljene sklepe in poročila, da jih članstvo in delegati, navzoči na zadnji skup* ščini po svoji vesti presodijo. Odgovor na vse to pa podaje poverjeništvo na podlagi tentičnih prepisov iz zapisnikov. Andrej Skulj s. r.. lian Dimnik s. r.. Regina Gobec s. r.. Rado Grum s. r.. Ciril Hočevar s. r., Anton Hren s. r. Josip Kobal s. r., An= ton Mervič s. r., Ljudevit Musek s. r., Robert Plavšak s. r., Josip Ribičič s. r., Ljudevit Ši= nec s. r. + KRANJSKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO, dne 3. oktobra 1929. Sklepi: I. Ker se pri letošnjem delegačnem zboro* vanju niso šteli glasovi za Dimnika kot urednika stanovskega glasila in to vzlic po* novnim zahtevam delegatov, prosimo, naj se poverjeništvo izjavi, ali je bil imenovani pravilno .izvoljen. Delegat Žagar predsednik, radovljiškega društva, je ugotovil le 38 gla* sov »za« od 105 prisotnih volilnih upravi* čencev. Za izvolitev je potrebno 53 glasov. Josip Lapajne. V. Rupret, t. č. tajnik. Pojasnilo poverjeništva: Na skupščini je bilo odrejeno glasovanje za in proti. Za izvo* litev je potrebna nadpolovičn^, večina glasu* jočih Štetje tov. Žagarja ni avtentično. Za je bila večina. Stenografski zapisnik, sestav* ljen od tov. Vovka ugotavlja sledeče: »Za urednika Učit. Tov. je izvoljen Dimnik, proti 22 glasov.« II. Ker je poverjeništvo pri seji širjega so* sveta 22. t. m. v Celju izjavilo, da ni bil uredniški konsorcij pravilnim potom izvo* ljen, protestiramo proti takemu postopanju, ki hoče omalovaževati voljo organiziranega učiteljstva in zahtevamo spoštovanje in iz* vrševanje delegačnih sklepov. Josip Lapajne V. Rupret, t. č. tajnik. Pojasnilo poverjeništva: Predlog o kon* zorciju ni bil predložen poverjeništvu in zato ni bil obravnavan ne pri društvih in ne v od* seku skupščine. Konzorcij se ni prijavil na razpis, ki je bil izvršen na podlagi sklepa po* krajinske skupščine. Stenografski zapisnik pravi; »Lapajne: (Govori o raznih strujah v organizaciji.) Mi smo samo organizacija, nje* no glasilo je »Učit. Tov.«, in ker je bil stav* ljen dvojni predlog t. j. za Dimnika in za uredniški konzorcij, naj se oba predloga zdru* žita.« — »A. Skulj: Stavljena sta dva pred* loga: 1. predlog: Ribičič, Lebar, Pahor; 2. pred* log: Ribičič Lebar, Polak. (Sprejet prvi pred* log: Ribičič, Lebar, Pahor). Konstatiram, da je izvoljen prvi predlog ali več delegatov ni. Ampak poudarjamo kakor prej: Konzorcij nosi odgovornost.« III. Protestiramo proti žaljivemu načinu po* ročanja stanovskega glasila o delegacijski skupščini v Ljubljani, ker se je s tem po* vzročila nova polemika v stanovskih vrstah. Poverjeništvo je odgovorno za oficielna poročila o skupščinah. Josip Lapajne. V. Rupret, t. č. tajnik. Pojasnilo poverjeništva: Glasom sklepa seje širjega sosveta z dne 6. oktobra 1929. bo* do v bodoče vsa poročila skupščin in sej po* verjeništva oficijelna in podpisana od pover* tv. - Zahtevamo, da se v okviru deklaracije in zakonov ter v soglasju s stališčem izvršenega odbora UJU v Beogradu ureja »Uči* teljski Tovariš« tako, da je vsakemu organi* ziranemu članu zajamčena svobodna beseda. Josip Lapajne, V. Rupret, t. č. tajnik. Pojasnilo poverjeništva: Polemika »Za deklaracijo 11.« od tov. Pahorja je bila ustav* ljena na podlagi znanega »memoranduma« na zahtevo tov. Lapajneja. + RESOLUCIJI BELOKRANJSKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA. (5. oktobra 1929. v Črnomlju). 1. Zahtevamo, da začne uredniški kon* zorcij, ki je bil pri pokrajinski skupščini iz* voljen, nemudoma poslovati. Vsako nadalj* nje zavlačevanje smatramo za omalovaževa* nje organiziranega učiteljstva. Zahtevamo, da se sestavi poslovnik za delo tega kon* zorcija. Konzorcij naj v najkrajšem času prične delovati za podvig našega stanovske* ga glasila. Pojasnilo poverjeništva: Konzorcij ni mo* gel pričeti poslovati, dokler niso bile odstra* njene načelne nejasnosti, ki jih je rešil šele ožji sosvet z odobritvijo poslovnika za kon* zorcij, na kar je pričel ta poslovati. II. Od vodstva organizacije zahtevamo, da nemudoma sestavi odseke v svrho red* nega poslovanja v organizaciji. Ljubic, t. č. preds. Dolenc Stane, t. č. tajnik. Pojasnilo poverjeništva: Stenografski za* pisnik se glasi: »Za ostale odseke (izven Mla* dinske Matice in Gospodarskega sveta) pred* laga Brezovar, da da skupščina pooblastilo ožjemu sosvetu, da isti sestavi te odseke po svoji uvidevnosti in stvarni potrebi z odobrit* vijo seje širjega sosveta.« — Ožji sosvet je sestavil predlog za odseke 22. septembra 1929. v Celju, širji sosvet pa je odobril pred* log 6. oktobra 1929. v Ljubljani in zato odseki prej niso mogli pričeti poslovati. + GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 5. oktobra 1929. na Rečici. Sklenejo se sledeči predlogi: 2. Tov. Rozmana: »Gornjegrajsko uči* teljsko društvo, zborujoče dne 5. oktobra 1929. na Rečici, se priključuje predlogu celj* skega učiteljskega društva glede protesta proti neprimernemu načinu poročanja sta* novskega glasila v delegacijski skupščini v Ljubljani.« Ivan Dolinar 1. r., t. č. predsednik. Pojasnilo poverjeništva: Glej Kranjsko učit. društvo od 3. okt. 1929. pod točko III. + ZAPISNIK OBČNEGA ZBORA SRESKEGA UC1T. DRUŠTVA ZA LJUB= LJANSKO OKOLICO» vzhodni del dne 12. oktobra t. 1. ob 9. uri v osnovni šoli v Mo* stah. O pokrajinski skupščini je poročal tov. S. Cerut, nakar se je razvila debata o delo* vanju poverjeništva, o seji širjega sosveta in drugo. Koncem debate je podal občni zbor sledeče resolucije: 1. Tov. Mencin: Poživljamo poverjeni* štvo, da brez nepotrebnega zavlačevanja iz* vede sklep pokrajinske skupščine glede ured* niškega konzorcija in poskrbi, da bo začel redno poslovati. — Sprejeto! Pojasnilo poverjeništva: Glej Kranjsko učit. društvo od 3. okt. 1929. pod točko II. 2. Tov. Cerut: Obsoja žaljivo pisanje »Učit. Tovariša« proti nekaterim delegatom v poročilu pokrajinske skupščine, ker sta* novsko glasilo vzdržuje vse organizirano učiteljstvo in zahteva naj uredništvo da ža* Ijenim delegatom zadoščenje; istočasno ob* soja toleriranje takega pisanja od strani po* verjeništva. Pojasnilo poverjeništva: Glej Kranjsko učiteljsko društvo od 3. oktobra 1929. pod točko III. in sklepe širjega sosveta od 6. okto* bra 1929. v »Učit. Tovarišu«. 3. Tov. Cerut: Poziva vse člane na vo* dilnih mestih, da se strogo izogibajo vsega, kar bi utegnilo razdvajati članstvo in ga de* liti v desničarje, centrumaše in levičarje, marveč naj z vso - odločnostjo varujejo de* klaracijska načela, na katerih osnovi se je združilo slovensko učiteljstvo v eno stanov* sko organizacijo. Pojasnilo poverjeništva: Poverjeništvo ne soglaša, da se je uredniški konzorcij sestav* ljal na osnovi gori omenjenih delitev. V skladu z gornjim načelom tudi ni izjava tov. Pahorja v »Učit. Tov.« št. 5. od 12, septem* bra 1929., kjer pravi: »Opozicija je kandidi* rala v ožji sosvet tov. Rupreta kot učitelja, pripadajočega bivši stanovsko=politi;čni orga* nizaciji Slomškovi zvezi, a je dosegla nekako tretjino glasov volilnih upravičencev « — V skladu z gornjo resolucijo tudi ni »Program čistih deklarašev in momentanih opozicional* cev« v pov. UJU — Ljubljana, ki ga je izročil tov. Pahor poverjeniku v imenu opozicije ko pravi: »Zahtevamo zastopstvo vseh prepričanj v upravnem svetu in odsekih.« — S takim po* stopanjem in naziranjem se krši deklaracija, ovržene so volitve po o"krožjih, ter se hoče na umeten način deliti članstvo še vedno po gru* pah raznih prepričanj. Stanovska organizacija sme poznati le učitelje po sposobnostih za poedina mesta ne pa po prepričanjih. 4. Tov. Cerut: Zahteva svobodo kritike v varstvo načel deklaracije po vseh dru* štvih poverjeništva Ljubljana, v vseh admi* nistrativnih organizacijah v okviru obstoje* čih zakonov. — Vse sprejeto! M. Kosin 1. r., Anka Celnarjeva 1. r., t. č. preds. t. č. tajnica. Pojasnilo poverjeništva: Poverjeništvo je v varstvo poštene kritike zahtevalo edino to, da mora biti kritika podprta z dokazi, da ne sme vsebovati neresničnih trditev in sumni* čenj ter mora biti tudi pozitivna in dobro* hotna. Pahor*Taučarjcva kritika na pokrajin* ski skupščini pa ni odgovarjala tem načelom. Neistinita in žaljiva kritika tudi ne odgovarja okvirju obstoječih zakonov. Le v toliko in nič več je omejevalo poverjeništvo svobodo kritike, ker je bila nezdrava. + KRANJSKO UČIT. DRUŠTVO, dne 13. oktobra 1929. Sklepi: I. Učiteljsko društvo za kranjski okraj iz* javlja, da izražati zaupanje glede pravilne Tov.« širji sosvet ni kompetenten, temveč le izredna pokrajinska skupščina, ki naj se skliče čimprej. To pa tudi zaradi tega, da razčisti celoten položaj. Josip Lapajne, preds V. Rupret, t. č. tajnik. Pojasnilo poverjeništva: Glede volitve glej točko I. Kranjskega učiteljskega društva od 3 oktobra 1929. Širji sosvet je bil upravičen do sklepa zaupnice, ker je urednik Dimnik odložil uredniško mesto. Pravica širjega so« sveta v uredniških zadevah sledi po čl. 66. po« slovnika pov. UJU, ki se glasi: (»Društveno glasilo se urejuje v prvi vrsti v smeri, ki jo po naročilu pokrajinske skupščine zastopata ožji in širji sosvet in je urednik odgovoren samo njima za svoje poslovanje z ozirom na smer lista.« II. Konzorcij mora ostati v taki sestavi kot ga je izvolila delegacija. Le poverjenik je član istega kakor je tudi član vsakega dru« gega odseka. Josip Lapajne, preds. V. Rupret, t. č. tajnik. Pojasnilo poverjeništva: Konzorcij je bil izvoljen na podlagi sledeče interpretacije urednika na pokrajinski skupščini: »Že sedaj sodelujejo pri vseh kritičnih dopisih in redak« cijskih poslih člani eksekutive (poverjenik, tajnik in blagajnik) ter nimam nič proti, če se ti pomnože še s tremi in če treba tudi več člani uredniškega konzorcija zahtevam pa, da konzorcij ne bo samo kritiziral, ampak tudi dejansko pomagal pri uredniškem delu.« (Po stenografskem zapisniku.) — Tov. Pahor je pa osporaval celo poverjenika kot ravno« pravnega člana v konzorciju. III. Ker je delegacija izvolila tov. Seliškarja in Ribičiča za urednika Mladinskega lista, zahtevamo odločno, da poverjeništvo ta sklep spoštuje. JosiD Lapajne. V. Rupret, t. č. tajnik. Pojasnilo poverjeništva: Skupščina ni iz« volila urednikov. Stenografski zapisnik pravi: »Glede Zvončka. Odsek je za to,, da se letos list likvidira in se ustanovi nov list z uredni« kom Ribičičem. Ribičič: Odsek se je postavil na stališče da ustanovi mladinski list z »Mla« dinsko Matico«, torej odpade vprašanje Ured« nika, ker ima Mladinska Matica pravico sama imenovati urednika. Ta predlog se odloži za pozneje.« — Tudi pozneje ni bilo volitev. IV. Sekcij naj bo toliko, kolikor je banovin. Zahtevamo pa, da se vnese proporc tudi v pravila za sekcije in društva, ker le na ta način je mogoče složno delo vseh event. skupin v prid organizacije. Josip Lapajne. V. Rupret, t. č. tajnik. Pojasnilo poverjeništva: Proporc po vseh event. prepričanjih bi značil očito kršenja de« klaračnega načela in depolitizacije stan. org. V. Zahtevamo, da se objavi avtentično po« ročilo o zadnjih sejah ožjega in širjega so« sveta in predloge kranjskega društvenega zborovanja z dne 3. oktobra 1929. Josip Lapajne. V. Rupret, t. i. tajnik. Pojasnilo poverjeništva: Tov. Lapajne je na javnem društvenem zborovanju v Kranju 13. oktobra 1929. očital, da je zapisnik seje ožjega sosveta z dne 5. oktobra 1929 potvor« jen Dne 3. novembra 1929. je bil vabljen na sejo' ožjega sosveta, na kateri se je verificiral om njeni zapisnik a se seje ni udeležil. De« set ostalih navzočih članov ožjega sosveta je na tej seji ugotovilo, da zapisnik ni potvorjen, ampak da odgovarja istini. f ŠOŠTANJSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO je imelo svoj letni občni zbor 7. novembra 1929. v Velenju. VIII. Predlogi: 1. (Tov. Rejec ) Pov. UJU v Ljubljani naj skliče izredno pokrajinsko skupščino, da se razmere v organizaciji razčistijo. Vrečko, t. č. preds. Fr. Rejec t. č. tajnik. Pojasnilo poverjeništva: Glede izredne pokrajinske skupščine je zavzel ožji sosvet tališče na seji 3. novembra 1912., da morajo predlagatelji prinesti utemeljene predloge, zakaj naj se skupščina skliče kje se je kršila deklaracija v čem so se kršili sklepi, o kate« rih predi ogih naj se sklepa. Društvom je treba prej jasnosti da lahko dajo delegatom direk« tive in da pošljejo take delegate, k' bodo za« stopali stališče društva, ne pa svoje osebno stališče. Za skupščino je treba pripraviti stvarne predloge, ne pa neosnovane in ne« opravičene osebnosti. + UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA SREZ LAŠKO je zborovalo 8. novembra na Zidanem mostu. Tov. poverjenik seznani navzoče z raz« merami, ki vladajo točasno v naši organi« zaciji. Omenja nastop opozicije in njene na« pade na poverjeništvo. Da bi se zadnje pre« prečilo, je pozval širji sosvet voditelja opo« zicije tov. Pahorja, da pismeno iznese vse nepravilnosti, ki jih opaža v vodstvu naše organizacije, kar pa omenjeni do danes še ni storil. Pri tej priliki poroča, da kroži v zadnjem času zopet nova spomenica, razpo« slana od strani opozicije. Vpraša nadalje, če je komu o njej kaj več znano in poziva, da se javijo dotični, ki so jo morda že sprejeli. Konstatira, da se na to nihče ne javi. Navzoči obsojajo nastop opozicije ter izrazijo popolno zaupanje poverjeniku, ka« kor tudi celokupnemu vodstvu. V debato, ki se je razvila po poverjenikovih izvajanjih, so posegli: tov. Bratuž, Pleskovič, Šuligoj in nadzornik Potočnik. Na predlog tov. Hofbauerja se sklene prositi poverjeništvo, da ponovno pozove tov. Pahorja, da iznese vse nekorektnosti, ki jih sumi v organizaciji na seji širjega sosve« ta. Ta naj se razpiše takšen dan, da ji bodo lahko prisostvovali tudi drugi člani poverje« ništva UJU. Po končanem zanimivem poročilu tov. Skulja predlaga tov. Pleskovič nastopno re« solucijo, ki je bila soglasno sprejeta: Razmere v naši stanovski organizaciji postajajo vedno bolj napete in ogrožajo njen obstoj. Vodstvo-vsled tega ne more delati v korist šole in učiteljstvu tako kot bi lahko, ako bi bilo vse članstvo prežeto s pravim to« varištvom in vesel tem do nozitivneua nrua« nizatoricnega dela. — Apeliramo na vse članstvo, ki mu je pri srcu naša organizacija in z njo dobrobit učiteljstvu in vsega šol« stva da se ne da begati od nikogar, temveč deluje z vsemi silami na to, da pride v naši organizaciji zopet do reda in miru, poverje« ništvo UJU v Ljubljani pa pozivamo>, da na« pravi tem nezdravim razmeram enkrat za vselej konec in se posluži pri tem vseh sredstev, ki mu jih nudijo pravila. Pozivamo one, ki povzročajo vznemiri jenja, naj jasno povedo, kaj hočejo in kaj je njihov program, ker tega do danes še niso navedli in tudi ne povedali, kaj je poverje« ništvo napravilo v škodo učiteljskega stanu in šolstva. Rob. Plavšak 1 r., A. Jesih, t. č. predsednik. t. č. tajnik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOL. LENDAVA je zborovalo 8. novem« bra v Dol. Lendavi. Sklepi: 2. V tovariša Dimnika imamo popolno zaupanje in mu izrekamo hvalo za neutrud« ljivo delo pri urejevanju stanovskega glasila. 3. Obsojamo nastop ppozicije na ta na« čin, kakor se nam je predstavila. Sama kri« tika ne bo izboljšala našega položaja, pač pa stvarno in konstruktivno delo. Pričakujemo od opozicije konkretnih predlogov za izbolj« šanje razmer v organizaciji. L Peternel, t. č. preds. Iz. Horvat, t. č. tajnik. + SLOVENJEGRAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO, 7. decembra 1929. Dopis in »Pojasnilo« poverjeništva UJU glede organizacije podminirajočega dela to« variša Pahorja in drugov (tozadevni sklep zbora je niže razviden!). Poročilo o seji ožjega sosveta pov. UJU v Ljubljani (po tovarišici Gobec) je vzelo učiteljstvo na znanje in osvojilo predlog, ki je spodaj naveden! Iz pbročila o seji ožjega sosveta ppv.. t l ______ 1.-1.— t...!: J„„;---- „;.., ZJlclCdja. stva za kranjski solski okraj — s polnomoc« jem poverjen — protestiram proti zlorabi poverjeniških mandatov sekcije Ljubljana. 1. S pojasnilom pov. Ljubljana z dne 4 KIL 1929. v 17. št. »Učit. Tov.« je krenilo ljubljansko vodstvo na pota, ki jih naša or« panizacija doslej še ni poznala in ki vedejo \ popolno anarhijo. 2. Glasom poslovnika ljubljanske sekcije § 67. je poročati v stanovskem glasilu o dru« š t v e n i h sklepih. 3. Glasom čl. 69. mora stanovsko glasilo priobeevati sklepe zborovanj, dočim se gl. § 68. o teh sklepih lahko iž« javlja ožji in širji, sosvet. S tem pa se ne krati doložilo cit. § 68. 4 Najvišja instanca pov. je delegacija. Glasom njenega sklepa iz 1. 1927. se morajo poročila objavljati brez zamude, ker se v njih zrcali gibanje društev in centrale. To bi se imelo izvajati v vsakem slučaju, da li so poročila poverjeništvu po godu ali ne. 5. Glasom neopravičenega sklepa širjega sosveta z dne 6. X. 1929. se stavijo »in su« spenso« vsi sklepi, ki bi bili v stiku s svoje« , časno izjavo Celjskega učiteljskega društva. 6. Da si še ta sklep nižje instance krši delegačne sklepe, pravice in poslovnik, ga je ljubljansko poverjeništho razteg« nilo na vse sklepe, ki mu niso ljubi in ki poleg vsega tangirajo posamne člane ondot« nega vodstva. 7. Celjsko, Kranjsko in Radovljiški uči« teljsko društvo so že obsodili tako maltreti« ranje organizacije. 8 Vsled razburjenja članstva je konsor« cij »Učit. Tovariša« 3. XII. 1929. sklenil, da se objavijo vsi suspendirani članki, sklepi in izjave. Poverjenik in urednik sta sklep onemo« gočila z odklonitvijo uredniške odgovorno« sti, dasi so spisi zgolj stanovsko«pravnega UJU Ljubljana kakor tudi iz dopisov pov. in opozicije doznavamo, da obstojajo med člani pov. in opozicije osebna nasprotstva, da ne rečemo sovraštva, vsled česar si sku« šajo nasprotniki med seboj izpodkopavati tla eni s sklicevanjem na deklaracijo (vendar brez navedbe konkretnih dejstev), drugi pa pod pretvezo vzvišenega nacionalizma. — S tem hočejo tangirati interese organizacije in članstva da dobe zaledje pod videzom orga« nizačnih zadev. — Zato poživljamo poverje« ništvo, da čuva ugled organizacije in učitelj« stva ter ne dopušča objavljenje takih dopi« sov v stanovskem glasilu, ki bi utegnili ško« dovati našemu stanovskemu ugledu. — Opo« zicija pa naj iznese stvarne dokaze za svoje očitke in naj le tako utemeljuje potrebo po izredni skupščini. L. Kopač, t. č. preds. Iglar Rajko, t. č. tajnik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO« ČEVSKI OKRAJ, 7. decembra 1929. Soglasno je bil sprejet sledeči protest: »Učiteljstvo, organizirano v kočevskem sreskem učiteljskem društvu, na svojem zbo« rovanju dne 7. decembra 1929. v Kočevju, odločno protestira proti delovanju opozi« cije. — Je sicer za objektivno kritiko, a ni« kakor ne za rovarenje proti organizaciji in izraža zato dosedanjemu vodstvu neomajno zaupanje.« Herm. Kmet, t. č. preds Čokova, t. č. tajnica. + BELOKRANJSKO UČIT. DRUŠTVO, dne 7. decembra 1929. Tov. Kobal izvaja, da je potrebno raz« govoriti se o sporu v organizaciji, in prosi članstvo, naj stavi nanj vprašanja, na katera bo odgovoril. Na kratko je orisal diference, ki so nastale med opozicijo in vodstvom po« verjeništva. Pojasni, da so resolucije, izgla« sovane na zadnjem zborovanju, rešene, ker odseki že poslujejo in konzorcij deluje. V debato je posegel tov. Mencej in ugotovil, da ni nastopa opozicije kriv prispevek za pev« ski zbor, pač pa neizvajanje deklaracije, da se poverjeništvo ni dovolj zavzelo za tov. Pahorja in Hreščaka ko iu je ravnateljstvo učiteljišča odslovilo iz odseka za izobrazbo učiteljskega naraščaja in pojasnil ideološki potek samoizobraževalnih tečajev. Tov. Ko« bal zavrača izvajanje tov. Menccja in ugo« tavlja, da je poverjeništvo storilo v polni meri svojo dolžnost. Nikomur pa ne more ničesar diktirati. V debato sta posegla še tov. Podržaj in Zajec, ki sta izjavila, da ta spor ne tangira mnogo BUD, ker smo na raz« potju ali se priklopimo zagrebškemu pover« ieništvu, ali ostanemo v ljubljanskem. Mne« nje članstva pa je, naj se med opozicijo in vodstvom nastali spor likvidira tovariško v korist in prospeh celokupne organizacije, ki nam je neobhodno potrebna. Debato je kon« čal tov. predsednik, ki je pojasnil, da je o poteku vseh sej širjega sosveta, o delu po« verjeništva in opozicije vedno informiral odbor, ni pa zanašal teh zadev n^ dnevni red zborovanj, ker je mnenja, da je za nas mno« go večjega pomena vprašanje samoizobrazbe in šolskega in izvenšolskega dela ne pa razni spori. Ljubic M., t č. preds. Dolenc St., t č. tajnik. + RESOLUCIJA SPREJETA SOGLAS« NO NA IZREDNEM OBČNEM ZBORU KRsKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA, ki se je vršil v Krškem dne 7. decembra 1929. Ker kritiki poverjeniškega delovanja in njih somišljeniki svojih, na letošnji pokrajin« ski skupščini izrečenih in v sejah širjega so« sveta ter pri posameznih društvih ponavljanih očitkov kljub ponovnim pozivom poverjeni« štva da to store, temu doslej še niso mogli dokazati nikake nepravilnosti glede poslova« nja organizacije, nam je to dokaz, da so vse« prek izrekali neutemeljena sumničenja. Mesto poverjeništva, ki bi ga radi obsodili, so obso« idli sami sebe. V zadoščenje nad tem dejstvom izreka« mo poverjeništvu Ljubljana svoje neomajno zaupanje in ga prosimo, naj vztraja na bra« niku za naše stanovske interese. Kjer je pravica tam je in bo zmaga! L Vanič, t. č. preds. Žnidaršič, t. č. tajnik. PROTESTNA NOTA. Cerklje, 8. XII. 1929. Kot član širjega glavnega odbora UJU v Beogradu, kot član ožjega sosveta, pover* ieništvu 1.iiihlianit k-nt nrerlserlnik I Trit Hrn; 9. Organizačno imovino zlorabljaje hoče poverjeništvo preko stanovskega glasila raz« širiti inhibirane spise potom letakov, kar protivi vsem organizačnim težnjam in statu« torn. 10. Komentar k temu sklepu je direktno žaljiv (da ne rabimo opravičenejšega izno« sa) tako za posamne avtorje kakor za uči« tdjska društva, ki so faktični tvorec posam« nih sekcij. Kršenje društvene avtonomije ni samo obsodbe vredno, temveč direktno protiza« konito. V soglasju s posamnimi učiteljskimi društvi zahtevamo sklicanje delegacije, na kateri obtožbo v interesu deklaračnih dolo« čil utemeljim, če bi se tozadevni nameni preje ne spravili v sklad s poslovnikom, pra« vili in delegačnimi sklepi. UJU, poverjeništvu Ljubljana. — Izvrš« nemu glavnemu odboru v Beogradu. — Uči« teljskim društvom. Josip Lapajne, v imenu več stotin učiteljstva, organizira« nega v UJU. + PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 9. decembra v Ptuju. Obžalovalo se je borbo, ki je v teh kri« tičnih momentih v organizaciji. Sile, ki se izrabljajo za bratomorni boj, naj se združijo v udejstvovanju za korist organizacije in stanu. Pereče zadeve, ki so dovedle do borbe v organizaciji, naj se mirno in tovariško pre« tresajo in razčistijo, tako da se vsi zopet lo« timo dobrega in resnega dela. Želja gre za tem, da se trenja v organi« zaciji nehajo. Poverjeništvo naj ne postane malodušno, saj ima večino člansiva za seboj, opozicija naj pa jasno in točno opredeli svoje zahteve, da bo rešitev mogoča. Duš. Šestan preds. Kaukler, tajnik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SODNI OKRAJ NOVO iMESTO IN TREBNJE. Tu« kajšnje učiteljsko društvo je na svojem red« nem letnem občnem zboru v Novem mestu dne 9. novembra t. 1. soglasno izreklo pover« ieništvu UJU v Ljubljani zaupnico in na svo« jem rednem mesečnem zborovanju 14. decem« bra v Novem mestu soglasno odklonilo sk}i« canje izredne pokrajinske skupščine. Pirnat Vikt., t č. preds. Berden, t. č. tajnik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ LAŠKO, 11. decembra 1929. Z veliko večino se osvoje sledeči pred« logi; 1. Razmotrivanje klevet ki jih trosi opo« dcija se toliko časa opušča, dokler ista ne navede konkretnih dokazov. 2. Društvo vztraja pri svojem sklepu, osvojenem na zadnjem zborovanju, ki izreka vodstvu zaupanje in izraža željo, da skliče poverjeništvo Ljubljana sejo širjega sosveta v svrho razčiščenja razmer v organizaciji. Seja naj se razpiše na tak dan, da se bo iste moglo udeležiti tudi drugo učiteljstvo. 3 Kot društvenega zastopnika za sejo širjega sosveta se imenuje z ozirom na to, da je predsednik Plavšak član ožjega sosveta — tov. Pleskoviča. Rob. Plavšak, t. č. preds. A. Jesih. t. č. tajnik. + UČIT. DRUŠTVO LJUBLJANA« OKOLICA — zahodni del, 12. decembra 1929. Sklep: a) V današnji izčrpni debati in vsestran« ski razpravi, pri kateri je imel zastopnik opozicije kakor tudi povabljeno poverjeni« itvo prosto besedo, smo se jasno prepričali, da so vsi očitki opozicije napram poverjeni« štvu popolnoma neutemeljeni. Poverjeništvu ni bil dokazan noben pogrešek. Delovalo je vedno požrtvovalno za organizacijo in uči« teljstvo. Zato mu izrekamo v zadoščenje za njegovo uspešno delo in trud zahvalo in za« upanje. b) Ravnotako izrekamo zaupanje tov« predsedniku F. Lampretu, ki je popolnoma pravilno nastopil na pokrajinski skupščini, kajti tov. Taučar res ni bil pooblaščen od društva za kritiko, ki jo je iznesel torej le v svojem imenu, odnosno v imenu tov. Pahor« ja, ki pa ni član našega društva. Za zaupnici je glasovala večina prisot« nih proti je glasoval zastopnik opozicije. — Poverjenik se je zahvalil za izkazano zaupa« nil' istn nrerlsf'rfnik ki ie ohlinhil Ha ho tudi v nadalje deiai v priči sianu. i ajniK iz« javi nato, da je kot opozicionalec nastopal v -mislu pravic organiziranega člana in poda ostavko Občni zbor odkloni ostavko in ga ponovno izvoli tajnikom enoglasno. F. Lampret t. č. preds. Taučar, t. č. tajnik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ IJUTOMER, dne 14. decembra 1929. Glavne misli poročevalca o III. samoiz« obraževalnem tečaju v Ljubljani so bile tele: 1. V uvodu omenja poročevalec neuspeh samoizobraževalne" akcije, ki ji je vzrok, da jc neka struja tovarišev samoizobraževalno akcijo .vzela kot sredstvo, da z njo doseže svoj cilj — v učiteljskih vrstah zasaditi rdečo zastavico. Zato vsi boji tudi za vod« stvo pov. UJU, ki se vrše ravno v tem času. Poudarja zlasti neinformirartost članstva po društvih katere se pa poslužuje s pridom druga opozicionalna struja pri svojem rušil« nem delu. Dalje graja zlasti prazne kolone stanovskega glasila »Učit. Tovariša« — nad 1 aterim vlada stroga cenzura. 2. Tekom svojega referata je omenjal vse glavne smernice referatov in zaključkov iz debat Ne zdi se mu pravilno, da referenti govore v tako visokih besedah, ki % mase niso dostopni, kar je dokazala debata, v ka« teri je govorilo od 120 udeleženstva le 7—10 debaterjev. 3. Zavrnil je vse napade gotove grupe, ki je tako vehementno napadala nacionalizem in obsojala vse besede, ki so se izpregovorile na tem tečaju na račun" blatenja naše nacio« nalne jugoslovenske misli. 4. Nadalje ne odobrava predčasnega od« hoda vodstva OIO s III. tečaja, ki s tem ni ravno pokazalo zanimanja za vse strani uči« teljske samoizobrazbe, ker sicer ne bi zbežalo pred referentoma o kmetijstvu in zadrugar« stvu ter izvetošolskem delu, vkljub temu, da je ravno od istih oseb bila parola: med na« rod udejstvujte se v gospodarskih panogah itd. Zato sc mu ne zdi to ponašanje za garan« eijo za pozitivno delo v OIO — po III. tečaju. 5. Opozarja članstvo, da ne naseda va« bam te vrste tovarišev, ki z zunanjo masko učiteljske samoizobrazbe love neinformirano članstvo v svoje mreže. 6. Govori nadalje o podrobnih bojih, ki se vrše v Ljubljani med vodstvom pov. UJLT in omenjeno grupo, ki z razpošiljanjem svo« jih tajnih okrožnic vrši svoje razdiralno delo po društvih. 7. Želi miru in solidarnega dela in je proti vsakemu rušenju v tem društvu. 8. Pov. UJU je bilo na letošnji skupščini izvoljeno na legalen način in zato se mu ne zdi umljivo, zakaj sedaj ta boj, ko so imeli tam priliko vsi povedati in voliti pov. UJU, kot jim je bilo samim po volji. 9. Vsako podtikanje pov., da ne vrši svojih funkcij po deklaraciji je zlobno in ob« sojanja vredno. 10. Glede krožkov je mnenja, da se v ja« nuarju skličejo stari krožki, ki naj na podlagi dr. Žgcčevega članka v 1. in 2. številki »Po« potnika« letošnjega leta o samoizobraževal« nem delu podajo vodstvu našega društva svo« > mnenje, da se pretvorijo krožki v res de« lavne zajedniee učiteljske samoizobrazbe. Ali pozitivno delo! — v vsakem slepo« mišenju ne sodelujemo! Želel pa je, da- naj bo v bodoče več resničnega dela in raje manj učenega frazarenja! K. Mavric t. č. preds. Anica Sterger, t. č. tajn. Tov. Mazi je predložil z ozirom na okrož« nieo tov. Lapajneja, t. j. »dokazi k Pahorjevi kritiki« ki jih je razposlal omenjeni v imenu Kranjskega učiteljskega društva vsem pred« sednikom okrajnih učiteljskih društev pov. UJU Ljubljana, v objavo dopis, ki slove: MOJE PISMO. V lanskem aprilu sem dobil od odbora Mladinske Matice nalogo, da izposlujem pri poverjeništvu neko nabavo inventarja. Pri t j priliki sta me blagajnik poverjeništva in strokovni tajnik prav neprijetno iznenadila, češ da bo treba pri Mladinski Matici napra« viti red Ta očitek je veljal tedanjemu uprav« niku Mladinske Matice za katerega posle se iaz ki me je tiste dni zadrževala težka bo« lezen mojega sina in sem bil mimo tega ob« ložen z urejevanjem »Kresnic«, nisem uteg« nil dovolj zanimati in v kar naposled tudi nisem bil neposredno poklican. V dobri veri. da je uprava Mladinske Matice v redu, sem smatral očitek omenjenih članov poverjeni« štva kot neutemeljeno animoznost proti Mla« dinski Matici, pa je dala beseda besedo in stm naposled ogorčen odšel. Moja dolžnost je bila, da sem iznesel ta incidcnt na prihodnji odborovi seji Mladin« ske Matice in ker se te seje nisem utegnil udeležiti, sem napisal pismo na odbor in po« vedal v njem vse tako, kakor mi je ležalo na srcu Po seji me je tov. Pahor kot tajnik Mla« dinske Matice obvestil, da je zadeva že ure« jena in zame je bilo s tem opravljeno. V za« pisniku nisem sicer našel o tem nobene be« sede, pa tudi nisem polagal na ta incident tolike važnosti, da bi ga bilo treba registri« rati »ad perpetuum rei memoriam«, ker smo imeli tiste dni pač mnogo imenitnejših po« slov. S tem mojim pismom je šel zdaj tov. Pahor na turnejo po naših učiteljskih dru« štvih in ga uvrstil med stebre, ki naj podpi« rajo njegovo kritiko poverjeništva. Ne pove pa, da ga v to nisem pooblastil ne jaz kot avtor, ne odbor Mladinske Matice kot last« nik pisma. In rnu tudi ni bilo potrebno, da bi spričo kasnejših dogodkov, ki so sledili temu pismu in pokazali, da uprava Mladinske Matice v inkriminiranem času res ni bila v redu (kar tov. Pahor vendar prav dobro ve!), dodal pismu lojalno pojasnilo. To kaže, da ni posebno izbirčen v sredstvih, ki jih stavi v služb*) svojim namenom, da mu manjka avtokritike, da postaja egocentričen in da se sam oddaljuje od deklaracije, o kateri pravi, da mu je alfa in ornega vsega njegovega or« ganizačnega nehanja. Škoda! V. Mazi.