St. 9.
V Gorici, dne 26, februarja 1892.
Tečaj IV.
T
„Nova Soča"
izhaja vsak petek o poldne in veljd s prilogo .Gospodarski List“ vred po pošti prejemaua ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4-40,
Pol leta ....	„	2’20,
Četrt leta ....	„	1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravništvu.
. Gospodarski List“ izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta listaže v četrtek.
Uredništvo in upravništvo je v Mar-. zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, I[.
O V M,
..y"
i
r
-K
Oznan‘
in „poslamce“ plačaj, petit-vrsto:
8 kr.,	če	se	tiskajo *
^ n	n	n	«	2	„
^ n	t)	n	»	3	„
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici G. Likarja in v tobakaruah v Nunski in Šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
Slovenski Narod“
-»-»v*	—
„Glasilo slovenske inteligence", kakor se po krivici širokoustno samo imenuje o vsaki možni priliki, zgrabilo je v svoji ponedelj-ski številki za priljubljeno mu gorjačo ter tako silovito in robato namlatilo „ Novo Sočo11 in njenega urednika, kakor še nikdo doslej. In zakaj ?
V zadnji številki smo dali izraz splošnemu mnenju in prepričanju, kakoršno vlada pri nas na Primorskem o „prvem slovenskem dnevniku1*. Vrhu tega smo obsodili neko pripovedčico a la Paul de Kock, v kateri se je škandalozno mikavno slikal obraz iz mestnega življenja, kako se je rodbiska sreča nepoštenim načinom uničila,
čemur je sledil dvoboj, smrt, blaznost, .......!
a kaj vse to, uživajmo svet, kolikor največ moremo, za nami pa potop!  Take nazore je poveličaval podlistkar v »Slovenskem Narodu11. Slišali smo pametne može, ki so bili popolnoma enakega mišljenja z nami ter obsojali tako lahkomiselno pisarijo; enako so obsojali ono opolzko in splošni nravnosti, zlasti pri mladini, nevarno pripovedčico vsi naši rojaki v Gorici in tudi drugod, s katerimi smo oni teden imeli priliko govoriti. Vsi so bili enega piepričanja, da tak6 se ne sme !
Mi pa smo dali takemu splošnemu prepričanju tudi javeu izraz s par stvarnimi stavki v zadnji številki, ne da bi bili imenovali le eno samo im6 ali da bi se bili le od daleč dotaknili kake osebe. Na to je pa „Slov. Narod" po svoji stari navadi zropo-tal nad „Novo Sočo" ter namlatil urednikovo osebo tako srdito, da je nekajkrat prekosil celo naše znane nasprotnike v Gorici. Mi pa ne bomo udrihali po osebah, ki služijo vsakdanji kruhek v uredništvu imenovanega lista, niti po onih, ki narekujejo prvim politična prepričanja, marveč omejimo se le na naslednji stvarni odgovor.
»Sl. Narod" piše: „Kaj smo zakrivili, da nas sme listič tak6 nedostojno in zavratno napadati? Ali smo kdaj le jedno samo žaljivo besedico zapisali proti „N. S." in ali je nismo do sedaj vedno prijateljsko podpirali in priporočali slovenskemu občinstvu? Sedaj pa nas je brez vsacega povoda počakala, kakor Lalion mirnega Slovenca, ter je izza plota s cepcem planila za nami. Če je to dostojno, potem je vse dostojno". — Tak6 „Narod“. Ali ni dal s tem »N. Soči.“ najboljšega spričala, da ona ne gledani na levo ni na desno, da ne dela rezločka med nasprotniki in prijatelji, ko gre za stvar, ko zapazi pri prvih, kakor pri drugih, nekaj takega, kar je slovenskemu narodu v škodo? Tak6 delajo tisti, ki so v resnici uneti za stvar in za narodovo blaginjo !
Vse drugače dela »Narod", ki uganja politiko nekaterih oseb. Dokler ga je „N. S.“ pustila v miru, dokler je gospoda pri onem listu menila, da se brezpogojno uklanjamo njeni politični nezmotljivosti, bila nam je nenavadno prijazna in milostljiva, hvalila nas je kaj laskavo v javnih in zasebnih listih in v družbah, za kar imamo dokazov polne roke in kar je v obče znano. Zdaj pa, ko smo se predrznili biti nekoliko drugačnega mnenja nego ona, zdaj je pa vihar v strehi, zdaj ne najde ista gospoda ne ene dobre dlake na nas in poiskala je v svojem bogatem „šimpfleksikomi“ vse možne psovke in žaljivke ter ohladila si ž njimi svojo jezico nad nami. Naj ji dobro tekne!
Da gospoda pri »Narodu* zna prav izvrstno psovati in zmirjati, kedar se loti, o tem smo bili prepričani že doslej in z nami vred vsi naši zavedni rojaki, kajti ni ga pri nas treznomislečega rodoljuba, ki bi bil odobraval „Narodovo“ breztakno in strastno polemiko, katero je imel doslej s svojimi nasprotniki in s katero je zakrivil mnogo zla, ki se ne bo dalo zlepa popraviti. Da zn4 pa resnico zlobno zavijati ter z lažj6 in obrekovanjem skruniti čast svojemu bližnjemu, temu nismo hoteli verovati, dokler nam sam ni podal o takej svoji spretnosti najveljavnišega dokaza.
„Slov. Narodu" gotovo ni kar tako yseeno, ali im* več zayeznikov ali pa več
nasprotnikov. Tudi to mu ne more biti vseeno, ali se nahaja „Nova Soča", ki ima več naročnikov m čitateljev nego on sam, med njegovimi prijatelji ali nasprotniki. Ker je pa „N. S.“ obrnila eno ost proti njemu, hoče zdaj dokazati, da ni morebiti on kaj v to zakrivil, marveč da je „N. S.“ tista, ki ni niti vredna biti v njegovi prečastni družbi. V tak dokaz se je poslužil lažij in obrekovanj. Evo njegove besede :
„Gospod Andrej Gabršček, glavni (in edini! Ur.) urednik pri „N. S.“ bi se rad z lepo doslednostjo nekoliko prelevil (!) ....
  Sedaj pisari na vse strani ter razklada
svojim rojakom, da je tičal v zmoti in da se prav zelo kes&, če je kdaj Mladočehe in Hrvate hvalil. Odšle hoče po Jlladočehih ravno tako dosledno udrihati (!), kakor jih je do sedaj dosledno (!! ?) hvalil. Z jedno besedo, najnovejša politična modrost gospoda Gabrščeka tiči v izreku, da moramo Slovenci braniti se proti vsaki zvezi z Mladočehi, proti vsaki zvezi s Hrvati, in da j e naša jedina rešitev vlada, koji moramo slepo pokorni biti. To so tačasni politični nauki nekonfuznega gospoda Andreja, ki hoče razviti prapor s e r v il i z m a do vlade, pod kojim naj bi se zbrali vsi vladni kimovci, kar jih diha po Goriškem in v Primorji....".
Da, gospoda »Narodova", vse to, kar ste zmetali na nas v gornjem odlomku, je sama suha in čista laž in najpodlejše obrekovanje, kakoršnega še nismo doživeli. Da je vse to laž, govorila je menda še preočitno »Nova Soča" sama, ki si ostane dosledna tudi zunaprej. Laž je, da bi urednik nameraval le v najmanjšem oziru premeni ti se, laž je, da se česa kesa ali da obžaluje, če je kdaj Mladočehe in Hrvate hvalil, marveč hvalil ali grajal jih bo tudi v prihodnje po svojem prepričanju, ki se ni prav nič spremenilo; laž je, da urednik »N. S." pisari enake nazore na vse strani, ampak resnica je, da enakih nazorov ni nikdar izustil, nikdar zapisal. Še večja laž je pa ta, da bi bil urednik „N. S." proti vsaki zvezi z Mladočehi ali Hrvati, — in najnesramnejša laž je ta, da vidi edino rešitev v vladi, koji moramo slepo pokorni biti, in da hoče razviti prapor servilizma do vlade. — To laž in obrekovanje pobija dejanski „N. S." sama o vsaki možni priliki in daje vse to »Narodovo11 blebetanje le tendenciozna hudobija, dokaže zopet »N. S." tudi pri vs&ki priložnosti, ki se še ponudi.
Laž je dalje, da je „N. S.“ zato pograbila »Sl. Narodu" v lase, da se prikupi vladi in svojim dosedanjim nasprotnikom, kajti „N. S.“ ne išče, ne potrebuje in tudi ne mara ni vladine ni prijaznosti svojih dosedanjih nasprotnikov; pa tudi prijaznosti »Sl. N.“ ne išče, ne potrebuje in tudi ne mara, dokler se delničarjem ne poljubi, da ga izroči boljšim in spretnejšim rokam. — Da ima urednik »N. S." enako prepričanje o „Slov. Narodu" že dolgo dolgo časa, to vedo vsi, ki so imeli priložnost ž njim o tej reči govoriti, to ved6 prav dobro tudi nekateri uplivui gospodje pri „N a r o d u“, saj naš urednik ni nikdar in proti nikomur zakrival tega svojega prepričanja. Tisti u-plivni »Narodovi" gospodje pa vedo prav dobro, da enakega prepričanja ni le urednik „N. S.“, ampak tudi ostalo slov. razumništvo, ne le v Gorici, ampak tudi v Trstu in drugod. — Iz tega je pač jasno, kak6 tendenciozno je besedičenje, da se »N. S.“ z napadom na »Sl. N." hoče prikupiti — vladi, za katere prijaznost toliko mara, kolikor za lanski sneg.
Toliko o stvari. Na surove osebne napade, na žaljive priimke in	primere	pa	ne
bomo odgovarjali. Čitatelji	»Sl. N.“,	ki	ne
dobivajo pred oči našega lista, dobe o našem uredniku jako čudno sliko. To vam je pravi praznoglavec, ki ni	vreden,	da	bi
»slavuemu opernemu pevcu"	Nolliju	in	še
slavnejšemu Malovrhu v »Narodovem11 uredništvu le jermene odvezal od čevljev. O, di ko je ta praznoglavec več let polnil „Na-rodove“ predale, pisal uvodne članke, dopise in podlistke, takrat je bilo drugače, takrat so iz »Narodovega" uredništva in od drugih oseb, ki so imele pri »Narodu" važno besedo, prihajala vse drugačna pisma, polna hvale in laskavih poklonov. Vidite, na vse to bi kdo drugi bil ponosen, a mi smo
v svoji skromnosti molčali, da še dandanes, ko je pokojni Železnikar umrl, nihče ne ve, koliko raznih spisov je priobčil „S1. N.“ iz peresa onega, ki zdaj »zna za silo toliko, kako se slamnata streha proti ognju zavaruje.“ Gospodje dalje ne vedo, na kaj more biti urednik »N. S.“ ponosen. O tem ni govora, ker nam take reči ne prihajajo niti od daleč na um. Prevzeli smo težko uredniško butaro, katero prekladamo z ramen na ramena, kakor vemo in znamo. — Na nekaj smo pa vendar ponosni! Meseca dtjcem.l. 1889. (ali pa 1890.) je upravni odbor »Narodne Tiskarne" poslal svojega upravitelja g. Drag, Hribarja nalašč v Gorico, da bi se pogajal z našim urednikom, «li bi ne hotel preseliti se v Ljubljano in prevzeti glavnega uredništva pri »prvemslovenskem dnevniku." Mi smo se lepo zahvalili za častno zaupanje, katero nam je ska-zal s tem slavni upravni odbor, a odklonili smo vsak dogovor v tem oziru, ker smo v svoji skromnosti hoteli ostati le „prazno-glavi redakter širokoustnega goriškega lističa." In na to smo ponosni!
Neka „Narodu“ jnko blizu stoječa upliv-na oseba nam je naznanila v jeseni lanskega leta, da je upravni odbor sklenil zopet obrniti se do „redakterja goriškega lističa", naj bi prevzel glavno uredništvo pri — ,,glasilu slovenske inteligence1*, češ, da ta je še edini, kateremu se tak list sme zaupati. — Mi pa nismo marali za tako čast in smo poskrbeli za to, da so gospodje po ovinku doznali, da ne gremo v Ljubljano za nobeno reč na svetu; in od takrat res nismo dobili nikakega glasu več o tej zadevi. — Vkljub temu niso hoteli potihniti enaki glasovi, marveč iz Ljubljane se je ustmeno in pismeno širila govorica, da urednik »N. S." pojde k »Narodu" v Ljubljano. Iz naših ust pa ni nikdar prišla beseda, ki bi izdajala, da mi kaj o vsem tem vemo, kajti vselej smo to govorico odločno zanikali. Naši nasprotniki so jo zlorabili celo proti nam, češ, „vidite ga zdaj, koristolovca, kjer mu več ponudijo, tje gre" — tako da smo morali pismeno in ustmeno odločno zanikati, da so take novice le prazno govoričenje. In da smo odklonili ponujano uredništvo z dobro plačo pri »prvem slovenskem dnevniku1* ter ostali v Gorici, kjer imamo dosti narodnega dela, a nič plače — to je naš ponos!
Do danes ni bilo v tem oziru besede iz naših ust. Danes smo pa povedali tudi mi, da bo vsakdo znal ceniti psovke in osebna žaljenja v »Narodovem11 odgovoru. Poprej toliko zaupanja, zdaj pa nakrat vse narobe! To je tisto moštvo, tista d o-slednost, ki mora pravega možaka spremljati tudi tedaj, ako se sprč s svojim prijateljem. Gospodje pri „Narodu“ so pa pokazali, da pri njih o takem moštvu ni niti sledil, ampak da danes prav lahko z največjo robatostjo opsujejo, kar so še učeraj hvalili. In tak bodi list slovenskega razumništva? Nikoli!!
Dosti! Ako gospodje še kaj hočejo, naj se kar oglasijo. Razmere pri »Narodu" so nam prav dobro znane iz ust in pisem pokojnega Železnikarja ter iz ust in pisem drugih mož, ki imajo še danes uplivno besedo pri imenovanem listu. Nikdar nam ni padlo na um, da bi se „prvi slovenski dnevnik" tresel pred »goriškim lističem", a tudi nasprotno se ne bo nikdar godilo! To naj si slavni modrijani v „Narodovem“ uredništvu blagovole zapomniti enkrat za vselej! In s tem za danes dosti!
*
* *
Gornji članek smo napisali že v sredo jutro. Učeraj došla nam »Edinost* se tudi bavi z robatim odgovorom »Slov. Na-roda“. Ker je pa „Narod“ svoj podli atentat na našo čast naslonil na neko pismo, katero smo pisali uredniku »Edinosti11, storila je učerajšnja »Edinost" svojo dolžnost ter »Narodove" laži tak6-le zavrnila:
„Ker pa »Narod" v svoji polemiki navaja tudi neko pismo, koje je uredniku našega lista pisal gosp. A. Gabršček, konstato-vati nam je resnici na ljubo, da v pismu tem ni čitati, da se urednik „Nove Soče" kesa, če je kdaj hvalil Mladočehe in Hrvate ter da hoče odslej ravno tako dosledno udrihati po Mladoče-
hih , kakor jih je dosedaj hvalili. Istotako ni trdil g. Gabršček, da se moramo Slovenci braniti proti vsaki ! zvezi z Mladočehi in da je naša jedina rešitev vlada, koji moramo slepo pokorni biti. Pač pa je g. Gabršček grajal postopanje poslanca dra. Laginje proti slovenskim poslancem povodom debate o trgovinskih pogodbah, naglašajoč, da treba vender nekake uzajemnosti mej slovenskimi poslanci, koja pa ni možna po tej poti, ker se kranjski poslanci nikakor nočejo odmakniti od svojega stališča.
Ker je naš urednik pismo to smatral kot zelo važno — ker se živo dotika bodočega postopanja naših poslancev — smatral je za svojo a .»lžnost, pokazati je predsedniku političnega društva „Edinost“, ki je za-jedno član nadzorovalnega odseka listu, koji odsek ima jedini pravico nadzorovati sm6r listu. Z vso odločnostjo pa moramo od sebe odvrniti sum, kakor da bi bil naš urednik izdal omenjeno pismo uredništvu »Naroda".
*
♦ *
S tem je podrta vsa stvarna osnova »Narodovega" odgovora. „Narodova“ gospoda je s tem postavljena na oder 1 a ž n j i v i h obrekovalcev ter skruniteljev časti in poštenja svojega bližnjega, ki ni drugega zagrešil nego da se je »drznil" opozoriti jo na kriva pota, po katerih že par let blodi ter gazi od blamaže do blamaže. — Preostanejo v onem odgovoru torej edino še psovke in ohola zaničevanja. Na vse to pa ne odgovarjamo — saj se „Narodova" gospoda kmalu prepriča, kaj je s tem dosegla. Iz Trsta smo prejeli o tej zadevi dopis, ki se nahaja na drugem mestu. Vrhu tega smo prejeli par pismenih in tudi ustmenih poročil, da v torek med tržaškimi Slovenci ni bilo drugega pogovora nego o neumljivo oholem in drznem odgovoru „S1. N." V enakem zmislu smo prejeli tudi eno pismo s spodnjega Štajerskega in dve iz Ljubljane, v katerih se pa popolnoma potrjuje naša obsodba o — dosledni nedoslednosti in kon-fuznosti »glasila slovenskega razumništva!11
Iz severne Amerike, 25. januarja. — Nekateri moji znanci so me naprosili, naj jim kaj sporočim o tukajšnjem življenju in zaslužkih, ker bi radi bili že naprej gotovi svoje »sreče", ako se presel6 v novi svet. Pozor torej!
Nikar ne mislite, da Amerikanci denar kar v žep potiskajo, ampak vsakdo si ga mora krvavo zaslužiti. Tu v Ameriki je treba vse drugače delati in potiti se, ako hoče kdo kaj prislužiti. Kar pri Vas v Evropi dva delavca naredita, pride tukaj na enega samega; za to že skrbijo priganjači, ker na vsakih 10 delavcev pride že po eden, ki upije in razsaja nad delavci, ki se morajo truditi in hiteti, da cel dau teče pot po čelu in da se ubogi delavec še oddahniti ne more.
Pri železnicah in v tovarnicah niso kdo ve kak6 veliki zaslužki; kdor zasluži 25 dolarjev (dolar je okoli 2 gld. 30 kr.) na mesec je že prav dobro plačan. K sreči, da tukaj, kjer sem jaz, življenje ni drago. V nekaterih krajih pa je tako drago, da ubogim delavcem požre ves zaslužek. Gorje onim, ki zalezejo v slab kraj!
Boljši zaslužki so v rudokopih, pa tudi trpljenje je tamkaj velikansko. Ako je komu sreča mila, prisluži si od 50 do 100 dolarjev na mesec. Jaz n. pr. imam jako dober zaslužek, pa tudi moje trpljenje je grozuo. Cele dneve klečim v jamah, voda teče na me, da ni ene same niti suhe na meni; nad mano pa vedno visi smrtna nevarnost, kakor mlinski kameu na uiti. Sam Bog iu pa au-gelj varuh sta me doslej varovala, ko so se okoli mene godile mnogotere strašne nesreče.
Dn6 10. januarja je storil v rudniku žalostno smrt eden naših slovenskih rojakov. Streljal je robovje v jami. Ko neki strel kakih 5 minut ni hotel počiti, šel je bliže, da bi videl, kaj je — ali v onem hipu je strel počil in našega rojaka na mestu
ubil. Dne 12. t. ra. smo ga spodobno pokopali. (Prosimo Vas, da bi nam blagovolili pri enakih priložnostih natančneje poročati ter povedati ime osebe in njen rojstni kraj. Uredn.)
Zima pri nas je prav huda; mislim, da v Sibiriji ne more biti hujša. — Gospo hripo ali influenco imamo tudi tukaj pri nas; prikazuje se zdaj tu zdaj tam in je precej nevarna. Z Bogom, rojaki moji!
Iz Prelesjega, 21. februarja. — Cenjena „Nova Soča“ še ni prejela dopisa iz naše majhne vasice, ki leži na desnem bregu Soče od Plavi proti Kanalu. Zato blagovolite, g. urednik, sprejeti ta prvi dopisič v Svoj cenjeni list.
Dasi naša vasica ne leži daleč proč od Soče, vendar nam ta voda ni bila kdo ve kako priročna za našo rabo. Naše ženske so v mrazu in vročini močno trpele, ko so hodile k Soči po vodo.
Zdaj smo pa speljali v vas zdravo studenčnico, da jo imamo na svojih dvoriščih, pred pragom in celč v hiši. Vsa čast in očitna hvala veleposestniku g. Blažu Gabrijelčiču. ki je prišel na to srečuo misel ; on je vaščane ogrel za to delo, katero je modro vodil in zanj tudi mnogo žrtoval. Kakor povsod, imel je tudi on nasprotnike, ki se pa zdaj kesajo; pripravljeni so plačati, kar treba, da bi le vodo dobili.
Gospod Gabrijelčič pa ni najel kakega zemljemerca ali inženirja za izvršitev vodovoda, ampak poizvedel je za razumnega knu čkega veščaka Janeza Humarja v Senici pri Kalu nad Kanalom, kateri je dodelal že marsikak vodovod v naši Soški dolini. Huma r je dovršil tudi naš vodovod prav dobro in z zel6 majhnimi stroški. Vsa čast in zahvala tudi njemu!
Iz županije Sv. Lacija, 23. februarja — Ne veni, kak6 je to, da se nihče ne oglasi. Znani agenti sicer žugajo in rohnijo, da že posvetijo tistemu, „ki v cajtenge piše", in slišalo se je tudi že, da je spisanih več dopisov proti meni, pa ni in ni jih na dan. Kaj čakate ž njimi ? Le na dan, opravičite se, ako morete! O, ve nesrečne številke, proti vam se ne da pisati, niti dopisov kovati!
Že sedem mesecev kujejo račune, pa ni jih še! Vsako nedeljo in praznik zevajo ljudje zunaj cerkve, čakajoči oklic računov za 1. 1889. in 1890. (o računih za 1. 1891. pa ni uiti govora — in vendar bi morali priti na vrsto tudi ti!), pa zaman. Že lansko leto meseca aprila je potekla triletna doba sedanjemu starašinstvu, a nove volitve še niso razpisane. Verujem, težko gre, ker pred volitvijo morajo biti računi v redu, a ker vse zeva, ne vedo, kak6 bi zamašili.
Vkljub temu plačani agenti že sedaj pridno slepijo nevedno ljudstvo, češ, župana hočejo od Sv. Lucije potisniti na Slap ali na Idrijo, zato se toliko rije proti sedanjemu županu. No, ta je pa že predebela in se da prijeti z roko. I)a bi Občinarji pri Sv. Luciji, v Lomu in Modrejcih verovali temu slepilu, treba jim je pr^j dokazati, da 6 je več od 12. Tri starašine voli Slap in tri Idrija, skupaj torej 6, a vseh je 18. Ako bi Idrija in Slap imela najmanj 10 starašin, potem bi lahko Sv. Lucija zgubila županski sedež, drugače pa ne. — Kdor veruje torej takim slepilom, mora biti jako kratkoviden in slabo poučen o naših občinskih zadevah.
Naša stranka se pa trdno drži načela: „Bolje je z resnico in pravico propasti nego z lažjo in obrekovanjem zmagati".
Cerkno, 22. svečana. — Cenjeni gospod urednik! Kaj brzega poročevalca ste dobili o naših starešinskih sejah. A od vse dolge obč. seje z dne 13. t. m. je gosp. poročevalec prezrl razun dveh najmanjših vse druge razločke; resnici na ljubo pa blagovolite v Svojem cenjenem listu nekoliko prostora k dodatku prejšnjega poročila.
Koncem preteklega leta bilo je v „Slov. Narodu11 poročilo, da se je zvršila volitev novega župana, ter da proti 20 starim je 10 mladih obč. starašin, ter da ti mladi ne bodejo imeli drugega posla kot občinske in cestne račune pregledovati. Glejte, in ti mladi so se v resnici določenega jim posla kaj vestno oprijeli, in naši obč. očetje, nevajeni kakih ugovorov, so gotovo tih najmanj pričakovali proti obč. računom za 1. 1891.
Poročevalec naznanil Vam je samo malenkost, prezrl pa vse druge točke, namreč da so štirje podžupani morali vpričo vsiga starašinstva povrniti prijeti denar za 4 neopravičene poti. Za katastr. občino Cerkno upisani znesek moral se je upisati zopet na skupno občino, kamor je v resnici pristojen. Za podporo in za bolnišnične stroške upisani pa neopravičeni znesek za ravno to občino ostal je nerešen; ravno tako so tudi ostale nerešene nekatere točke za kat. občine Bukovo, Otalež in Planino. Torej niso rešeni računi posameznih, kakor tudi ne skupne občine. Pri računih cerkvene občine, ktera ima 7 podružnic, pogrešamo dve in to ne samo za 1. 1891., marveč tudi vsa prejšnja leta. Podrobnosti tukaj že zaradi prostora ni mogoče razpravljati in ker se bode najbrže tudi slav. deželni odbor bavil s temi računi.
Povod natančnemu pregledovanju računov dal je konečni račun 1. 1890., po katerem imela je kat. občina Cerkno 872 gld. 78 kr. dolga, kterega ima povrniti prejšnjemu g. županu, a sl. dež. odbor razsodil je kouečno, da ima g. župan občini 237*91 gl.
povrniti, torej nič manj kakor 1110-69 gl. pomote, ktera pa je bila do danes znana edino le prejšnjemu g. županu in sl. dež. odboru.
Zanimivo je tudi, da računi občinskih pašnikov, kateri so bili že 1. 1881. razdeljeni ter po komisiji določeno oškodnino za večji in manji užitek, kojo je prejšnji g. župan od imenovanega leta prijemal in izplačeval, do danes niti predloženi niso bili, toliko manj pa, da bi se bili ti pašniki na dotične lastnike vknjižili. Popraševalo se je že prejšnja leta po tih računih, kakor tudi po vknjižbi, pa brez uspeha; volil se je zdaj v ta namen odsek 3 starašin, kateri, upamo, da bode bolj odločno postopal ter naloženo mu nalogo tudi rešil.
Trsi, 23. febr. — Nekako čudno mi je bilo pri srcu, ko zagledam danes v glasilu slov. razumništva besede: »Odgovor Novi Soči", ker dozdevalo se mi je hitro iz začetka, da bode „Sl. N.“ zopet preobračal kozolce, kakor jih je že s takimi odgovori drugim slovenskim listom. Če se ne motim, odlikoval se je dotični člankar že l. 1880. po svoji oholosti, k » je odgovarjal z neko strašno mogočnostjo takratni „Soči", odlikoval se je zopet lanskega leta, ko je na jako čuden način napadal »Slovanski Svet", Že takrat smo z nekim pomilovanjem čitali dotične vrstice v glasilu slovenskega razumništva, a prečitavši današnji »Odgovor", prečitavši one napade na osebo g. urednika „N. S.“, kar kri je morala zavreti najmir-nejšemu človeku in vsakdo je moral vsklik-niti: Za Boga! v kakih rokah je glasilo slovenskega razumništva.
(Od tu dalje smo prečrtali cele tri strani dopisa, na katerih naš g. dopisnik opisuje, kak6 nizko je padel med tržaškimi in drugimi Slovenci ugled „prvega slov. dnevnika11. Ker smo s prostorom silno v zadregi, ker smo dopis dobili jako pozno in ker g. dopisnik le bolj obširno slika vse ono, kar smo ob kratkem povedali v uvodnem članku, zato naj nam g. dopisnik ne zameri, ako smo prečrtali najlepši del dopisa. Ured.)
Če gospoda pri „Narodu“ tako oholo postopa v »Odgovorih", če ta gospoda, kakor gorjanski Štempiharji udriha po onih, kateri jih spominjajo na njih nedostatke, kaj čuda tedaj, da le z nekim sožaljem in pomilovanjem čitamo take oholosti, kaj čuda, ako izgubi tak list ves ugled, kaj čuda torej, ako človek le težko čita tak list in še kedar to stori, mora se nehote jeziti nad tako oholostjo?! Da! razjokati bi se bil moral nad „Odgovorom !“
Ko bi bil „Slovenski N." mirno in stvarno odgovoiil „Novi Soči11, no naj bode, razburil bi nas gotovo ne bil, ker tudi nam tukaj v Trstu ni prav, da se je ljubezen „N.S." do Čdhov in Hrvatov nekoliko ohladila. (Morebiti se vendarle motite! Ako se zadnje čase nismo obširneje pečali s češkimi in hrvatskimi zavevami, krivo je to, ker smo imeli z domačimi mnogo preveč posla. Ako bi se hoteli baviti o vseh slov. razmerah vsaj deloma po naših željah, morala bi biti „N. S.“ dvakrat večja. Ur.) No! ko bi bili dali v tem oziru stvaren odgovor, ustregli bi bili tudi nam Tržačanom, a da napadajo „Novo S." tako nesramno v svoji oholosti in prevzetnosti, proti takemu početju pro-testuje svečano ves zavedni slov. narod ob meji! Oni ,,Odgovor", one nesramne besede, s katerimi hoče „Narod" osebi urednika „N. S." pred svetom čast v blato teptati, one podle psovke vekšajo pri nas ugled „N. S." in njenega urednika in ponižujejo gospodo pri »Narodu", da ji človek res ne more drugače odgovoriti nego z Greuterjevim medmetom: pfui!
Gospoda pri „Narodu!" Mi poznamo delovanje bivšega učitelja Andreja Gabrščeka, mi vemo prav dobro, da je on več storil za slovensko stvar, nego oholi visoki gospodje pri „S1. Narodu". Urednik Gabršček nam je tukaj tako priljubljen, da gremo ž njim tudi v ogenj in gospoda pri „Narodu" naj bode zagotovljena, da s tem „Odgovorom" je izgubila še tisti mali ugled, kateri je imela v naših očeh. Da! prepričani smo, da možje, ki s takimi sredstvi dajejo „Odgo-vore“, niso vredni, da bi sodelovali pri glasilu slovenskega razumništva !
Vas pa, g. urednik, nikar naj ne žalijo taki oholi »Odgovori", saj tolažite se lehko s tem, da perč, katero Vam je tak »Odgovor11 zapisalo, zapovedovano je bilo od moža, ki v svoji naj višji oholosti še ni prišel do prepričanja, da vedno le politične kozle preobrača in prazno slamo mlati. Delujte tudi na dalje tako odločno in požrtovalno na prospeh naše mile domovine in prepričani bodite, da za Vami bode hvaležna periferija Slovenije! S takim oholim postopanjem našega središča dosežemo v kratkem času, da bodemo delili o vsakem narodnem uprašanju Slovence po deželah, med katerimi bode Kranjska najžalostneje zadnje mesto zavzemala.
tirahovo, 23. febr. — Ob priliki slavnostne besede „Podmelške kmetijske čitalnice11 nabrala je po veselici gosp. Ema Ivan-čičeva iz Deskle za »Slogino11 slov. dekliško šolo 8 gl. 30 kr. katere pošiljam s tem pismom.
Dovolite gospod urednik še nekaj o-pombic: Veselica sponesla se je izvrstno; vkljub slabemu vremenu dožlo je toliko
ljudstva iz Tolmina, iz Volč, od Sv. Lucije in z Grahovega poleg domačinov, da še nikoli v Podmelcu pri veselici ne toliko. Saj pa tudi nikomur žal ni bilo niti truda niti malih novčičev, koje so porabili. Zares občudovati je požrtovalnost tamošnjega gospoda učitelja Krajnika ter vrlih podmel-ških rodoljubov. Le tako pošteno, pogumno dalje, pa se ni bati očitnih niti skritih nasprotnikov. Pa naj še kdo reče.- »Čitalnice so pohujšljive!“
S Kranjskega, 15. februarja. — Gospod urednik! Izboren članek „Divide et impera" v 6. št. Vašega cenjenega lista vzet nam je bil iz srca. Trpke besede sicer za neka-ternike, a povsem resnične! Kdor ljubi naš mili narod slovenski, kdor deluje iz nesebičnosti za napredek in blagor njegov, kdor ni samo »tudi-1 Slovenec, utisne si jih v dno svoje duše, skušal bo v svojem delokrogu odpraviti usodepolno kruto geslo „divide et impera" in je ‘nadomestiti z uzvišenim „vi-ribus unitis.11
Ker pisatelj omenjenega članka razpravlja res žalostne razmere slovenskega učiteljstva ter kaže, kako hočejo nekoji podreti in poteptati, kar so osnovali za dobro stvar uneti tovariši, in ker je našel glasen odmev mej primorskim učiteljstvom, izpovedati moram na polna usta, da nič manj mej ogromno večino kranjskega učiteljstva.
Da nas nihče ne razume napačuo, nekoliko v pojasnilo.
Od leta 1889., ko je bil „Zavezin" ustanovni zbor žalostnega spomina v Ljubljani, spremenile so se razmere kranjskega učiteljstva, izvzevši ljubljanskega, prav temeljito. Mlajše učiteljstvo, vzgojeno v duhu sedanjega časa ter prešinjeuo z ljubeznijo do naroda, stopilo je na površje, začelo se marljivo gibati, ustanavljati okrajna učiteljska društva ter pristopati ,.Zavezi11. V ta društva je prišlo novo življenje, nove ideje. O tem se lahko prepriča, kdor motri bistrim očesom njihova delovanja. Danes imajo vsi šolski okraji, razun kočevskega, svoja učiteljska društva, ki so ob jednem člani »Zaveze11. Precejšnje delo za dobo štirih let, kajti razun dveh so se ustanovila vsa v prošlih 4 letih. Nekatera teh društev delujejo prav uzorno in s ponosom lehko gledajo na svoje lepe uspehe.
V naših društvih pa veje še drug duh, duh blagodejne uzajemnosti. — Izjemo dela »Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani," ki hoče tekmovati z „Zavezo“. — Vsa druga društva so preverjena, da je slovenskemu učiteljstvu mogoče plodonosno delovati za izročeno mu deco i svoj narod le v tesnejši mejsebojni zvezi. Tem potom postane še le upliven činitelj, katerega beseda se bo slušala in morala uvaževali.
Tega duha, kakor se razvidi iz članka „Divide et impera11, gosp. pisatelj v naših učiteljskih društvih ni zasledil in zato daje »Slovenskemu učit. društvu" preveč pomena. Kranjsko učiteljstvo smatra to društvo zgolj za okrajno društvo za stolno mesto Ljubljano in okolico. Tako je tudi, akoprav njegov predsednik poudarja, da „Slov. uč. dr." ni okrajno društvo, ampak obče slovensko, na širši podlagi. To bi se pokazalo še očivid-nejše, da niso njegovi rovarji razpeli umetnih mrež za lovenje udov. Če se naroči n. pr. kaka kavarna na njihovo glasilo, postane nevede in nehote ud slov. uč. društva. Besedičenje o »Učiteljskem domu11 je samo pesek v oči — goli humbug. Vsa agitacija slov. učit. dr., ki je naperjeno proti „Zave-zi" in njenemu glasilu, ne dobi mej kranjskim učiteljstvom trdnih tal, kajti ono se zaveda svojega važnega poklica in nikdar in nikakor ne izroči vodstva možu vetre-njaku, ampak značaju jekleno trdnemu! Zato zakličemo onim, ki pomagajo pri razdoru v veselje našim nasprotnikom: Glejte, kaj delate! Še je čas, krenite na pravo pot! Slovensko učiteljstvo, kakor tudi narod, bode prej ali slej vaš ostri sodnik!
Batog.
Politični razgled
Notranje dežele.
Državni »bor. — V 166. seji poslanske zbornice dni 17. t. m. odgovoril je finančni minister na interpelacijo posl. Lagi-nje o iztirjevanju davčnih in zemlji škoodveznih zastankov v Istri. Minister pravi, da so v zadnjih letih jako narasli davčni zastanki; ker so pa zadnja leta prišle boljše letine, skušala je uprava zastanke pothjati, v kar se je posluževala pa le zakonitih sredstev. — Pred začetkom razprav, ki so bile na dnevnem redu, izročila se je prošnja posestnikov v tržaški okolici, naj se odpiše hišni davek, kakor v Trstu, taki' tudi v okolici. — V istej seji je bil sprejet v drugem in tretjem branju zakon, ki določa izdatnejšo državno pomoč po trtni uši prizadetim vinogradnikom. Prav toplo je zanj govoril slovenski poslanec Pfeifer. — Posl. Schorn je v istej seji nasvetoval, naj se davki pri železniških podjetjih prisodijo tistim občinam, čez katerih ozemlje vodi železniški tir,
F 167. seji dni 19. t. m. storila sta obljubo novoizvoljena poslanca Staročeh dr. Zucker (žid) in Dalmatinec Biankini. Z dr. Zuckrom so v poslanski zbornici trije Staroče-hi, med njimi dva Žida! In vendar so za nje mnogi konservativci bolj uneti nego za
ostale zastopnike češkega naroda! Narobe svet! — F tej seji je predložil finančni minister dr. Steinbac h vladno predlogo, s katero se avstrijski zadružni tolarji odpravijo, kakor so se odpravili tudi na Nemškem. V istej seji je dalje razlagal novi davčni načrt, po katerem bo imela država več dohodkov, dasi bo zemljiški in hišni davek manjši. Po novi postavi bo.lo plačevali davek odslej tudi taki, ki doslej niso ničesa plačevali, dasi so bili, če treba, bogaiin-ci. To se doseže z osebnim ter preustrojenim pridobninskim in dohodninskim davkom. Obda-čijo se tudi vrednostni papirji in hranilne vloge nad 525 gld. Kdor ima letnih dohodkov 600 — 1000 gld. plača 0'6°/Q davka; pri dohodkih 1000 gld. plača 1%, pri 3000 gld. plača 2%, pri 10.000 gld. 3°/0 in pri 100.000 gld. 4%. Dalje obdačenje ne sega. — F istej seji oglasil se je novi dalmatinski poslanec B i a nki n i ter v hrvatskem govoru naznanil, da on ne priznava državnega zbora, ker Dalmacija je del troj edine kraljevine krvatsko-dalmatinsko-slavonske, ki je po pragmatični sankciji l. 1712. nerazdružljiva in nezavisna od ostalih kraljestev in, dežel, zastopanih v tem državnem zboru. Zanj velja pisana beseda kralja Ferdinanda I., ki je ob izvolitvi kraljem hrvatskim slovesno priznal državno pravo kraljevine Hrvatske. — Med njegovim govorom so liberalci naredili v zbornici strašen vrišč in šum, za kar se je pa Biankini malo menil ter govoril do konca. Ker ves hrup liberalcev ni nič pomagal, zatožili so ga pri predsedniku, da Biankini svoj govor čita, na to je predsednik govornika parkrat poklical k redu in mu naposled tudi besedo vskratil. Pa Biankini je med tem dokončal. — V naslednji seji seje Bi a n kini oglasil k besedi in zatrdil, da svojega govora ni čital, ampak da ga je imel le v roki. Na to je predsednik preklical svoj poziv k redu. — Ta je bila ob enem zadnja seja pred Veliko uočjo. Predsednik je voščil poslancem „ vesele piaznikeu ter povedal, da naznani vsakemu poslancu pismeno, kdaj bo prihodnja seja.
Državni xbor ogerski je imel
po volitvah v soboto svojo prvo sejo. Minister-ski predsednik grof Szapanj pozdravil je no-vovuljene poslance ter naznanil, da sta najstarejša poslanca Csanadg in Madarasz poklicana sprejeti začasno predsedništvo. Csanadg pa je izjavil: Prevzel bi starostno predsed-ništvo, ko bi ne bilo treba peljati poslance v kraljevski dvorec, s katerega vihra Črno-rmena zastava. Po mojem mnenju je vladar zaradi naroda na svetu, ne pa narod zaradi vladarja. Kralj naj pride v zbornico in tukaj otvo-ri državni zbor. Zaradi tega ne prevzamem častnega predsedništva. — Se hujše je govoril Madarasz, ki je zahteval, da se pri otvoritvo-ritvi državnega zbora smejo rabiti le ogerski grb in ogerske zastave, navzoči pa da smejo biti samd ogerski velikaši. Vse drugo je nezakonito. — Na vse to je pa Szapanj izjavil, da se bo otvoritev vršila po dosedanji navadi. Zaradi tega se je odpovedal tudi drugi starostni predsednik. Naposled se je vendar našel vladin pristaš kot predsednik, ki je poslance peljal v kraljevski dvorec k slavnostne-mu otvorjenju. — Vse take reči se gode na Ogerskem, a vkljub temu veljajo Madjarji kot lojalni patrijoti!
Zunanje države.
Balkanske države. — V srbskem
ministerstvu vrši se sprememba; kolikor je do zdaj znano, v tem zmislu: Pašič (ministerski predsednik), Pašič ali Milosavljevič (notranji posli), Gjaja (zunanji posli), dr. Pacu (finance), Taušanovii (gospodarstvo), Nikolič (bogoslužju in nauk), Oerkič (pravoslovje)t Ojurič ali Miletič (vojsko.)
Kraljica Natalija poslala je iz Biarice srbskim damam v Belgrad jako presrčno pismo, v katerem se jim zahvaljuje za naklonjenost in udanost; povzdiguje njih rodoljubno mišljenje in delovanje ter jih zagotavlja, da prihodnji rod bo hvaležen sedanjim damam srbskim, ki so ostale zveste ne le svojemu prepričanji<, ampak tudi svoji nalogi, da visoko dvigajo zastavo kreposti, značajnosti in nravnosti. — To pismo je naredilo v Belgradu najboljši utis ter povečalo Natalijin ugled v Srbiji.
— F Macedoniji se krepi in množi srbsko mišljenje in gibanje, raste pa nevolja proti Bolgarom, zlasti proti bolgarskemu eksarhatu, kajti vedno več ljudij izštopa iz tamošnje cerkvene zveze ter pristopa srbskemu patrijarhatu ekumskemu.
— F grškem državnem zboru je bila burna razprava povodom predloga opozicijo-nalcev, naj sa Trikuphovo ministerstvo posede na zatožno klop. Predloga je propadla.
— Srbska Skupščina je dovolila za vojaške vaje v letu 1892. le 100.000 dinarjev (okoli 40.000 gld.) Ker bodo pa potrebne vaje več stale, hoče vojna uprava dobiti potrebni denar tem potom, da častnikom plače pritr-guje ali celi ne izplačuje. Nekateri premožnejši častniki niso prejeli že 7 mesecev plače.
— Dne 22. t. m. vršila se je v Sredcu kazenska obravnava proti onim trem damam (Kuravelova, Prokovova in Georgova), ki so poslale velevlastim spomenico, v kateri so opisovale, kak6 neusmiljeno se v ječah mučijo one osebe, ki so v preiskovalnem zaporu zaradi umora ministra Belčeva. Sodišče je pa vse tri dame oprostilo. Tudi v Bolgariji sine včasih blagodejen žarek pravice v nesrečno deželo!
Domače in razne novice
  -4~D#C-4>------
Osebne Tesli. — Naš rojak g. Maks Fabiani iz Kobdilja na Krasu, arhitekt in asistent na graškej tehniškej visoki šoli, napravil je dne 13. t. m. z odličnim uspehom diplomski izpit iz arhitekture na dunajski tehniški visoki šoli. Na istej šoli se že več let ni napravil enak izpit. Gospod Fabiani delaje zdaj pri zgradbi novega vseučiliškega poslopja v Gradcu.
— V Ljubljani je umrl 22. t. m. po kratki bolezni g. Peregrin K a j z e 1, vrl rodoljub, mestni odbornik in trgovec. N. v m. p.!
— Poštni višji preglednik g. Ludovik Fuchs, imenovan je višjim poštnim upraviteljem v Trstu.
— Bivši predsednik okrožnega sodišča V Gorici dr. Alojzij Višini je nevarno zbolel; enako tudi baron Eechbach, bivši c. kr. okrajni glavar goriški.
— Ravnatelj koperske gimnazije g. Jakob B a b u d e r je dobil naslov šolskega svetovalca.
— Poreška „1 stri a“ je nenavadno proslavljala „preljubljenega g. svetovalca Schmarda", ki pride v kratkem v Gorico. Kogar priporoča imenovani list, je pri nas navadno jako slabo priporočen. Dal Bog, da bi se ne varali!
Veleč. g. Franc Žigon, rodom Ajdovec, namestili profesor dogmatike v tukajšnjem osrednjem bogoslovskem semenišču, je bil promoviran na dunajskem vseučilišču v soboto 20. t. m. v d o k t o r j a sv. p i s m a. Častitamo vrlemu rojaku na zasluženem odlikovanju.
— Naš državni poslanec veleč g. ur. Anton Gregorčič vrnil se je v ponedeljek z Dunaja ter takoj vzel v roke zapoznele posle v naših društvih.
— Akademično društvo „Triglav“ v Gradcu izvolilo je v svojem izrednem zborovanju dnč 23. t. m. znamenitega slovenskega skladatelja dr. Benjamina Ipavca svojim častnim članom.
— V Trstu je umrl preč. g. Ferd. Staudacher, častni kanonik in gimnazijski veroučitelj v 73. letu svoje dobe. Rojen je bil v Moravčah na Kranjskem.
— Gosp. Slavoljub Turn ay, gozdarski uradnik v Gorici, poroči se jutri z gospodično Marijo Kocijančičevo iz Gorice.
Drobne novice. — V torek proti večeru se je raznašala po Gorici govorica, da v Bolcu gori. K sreči se pa ta novica ni potrdila.
— Č. g. Kodermac Štefan, vika-rij v Zapotoku, dobil je pri državnem sodišču pravdo proti naučnemu ministerstvu, katero je bilo obsojeno, da mora č. g. K. priznati kongruo 600 gld., vse dosedanje zastanke s 60/° obrestimi in 100 gld. za tožne stroške. Zagovornik je bil znani dr. P o r z e r. Videti je, da po tem potu pridejo do svoje pravice vsi naši čč. gg. vikariji.
— Mesto okrajnega sodnika v Tržiču je razpisano; čas za prošnje je do 8. marca. Pod tržiški sodnijski okraj spada tudi nekaj slovenskih občin. Zato je ueobhodno potrebno, da sodnik zini tudi drugi deželni jezik, namreč slovenski!
— Po Gorici kroži v podpisovanje neka prošnja, s katero se predlaga: naj se število mestnih starašin pomnoži od 24 na 36 s 6 namestniki, kateri naj se vole h kratu vsaka tri leta. S tem bi bili rešeni vsakoletnih dopolnilnih volitev in volilnih bojev.
— Presv. cesar je pomilostil v raznih kaznilnicah več jetnikov; med temi je cesarska milost doletela dva v Gradišču ob Soči.
— Meseca januarja tega leta došel je vikarijskemu uradu v Gradno nemški dopis v slovenskem zavitku; a ker je bil ta vrnjen, došel je potem slovenski dopis v italijanskem zavitku.
Radodarni doneski. — Dasi je ta mesec v letu najmanj ugoden za radodarne doneske v dobrodelne namene, vendar ne bo delal v tem oziru sramote svojim vrstnikom v letošnjem letu. Od zadnjič je došlo: Veleč, g. dr. A. Gregorčič „predpustni“ dar 140 gld. Pri veselici v Podmeleu nabrala g.čna Ema Ivančičeva 8 gld. 30 kr. Č. g. Jos. Vidmar 3 gld. — Povodom »Cegnar-jeve“ smrti je došlo: g. A. K. žpn v P. 4 gld. »Pri veselici y društvu »Edinost" v Ajdovščini nabrali so pozni krokarji na poziv predsednika 2 gld. 10 kr.“ Dr. A. Gregorčič 10 gld.
»Beseda" »Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici“, ki se je vršila v nedeljo večer, ni privabila v čitalnične prostore toliko občinstva, kolikor smo ga pričakovali po navadi drugih let, zlasti pa ni privabila tistega občinstva, za katero je bila ta »Beseda" prirejena. Naša čitalniška gospoda je bila prav dobro zastopana, kar je vse hvale vredno, toda udov podpornega društva ni bilo mnogo videti. Uzrok temu tiči baje v tem,ker je v mnogih rodbinah bolezen, in ker so bile v okolici ter v mestu razne druge — plesne zabave. Menimo, da »Beseda14 našega društva je za njegove ude prva! Ako se gg. prirejalci takih veselic naveličajo truditi se za nehvaležne člane, potem naj nihče ne zabavlja, da v podpornem društvu je premalo zabav; ako veselic ni, mnogi zabavljajo, a kedar so, ne pride-
jo poleg! — Sicer je pa bila udeležba dosti številna, ker so pritisnili čitalniški in drugi gostje!
Spored se je dovršil v splošno zadovoljnost navzočega občinstva. Posebno navdušenje je izzval »Prvaški čveterospev“, ki je poleg onih pesmij v sporedu dodal še par drugih, ker viharnemu odobravanju in ploskanju ni hotelo biti ne konca ne kraja. Zbor »Slovenec sem“ se je ponesrečil; vendar so to opazili le taki poslušalci, ki so v glasbi izurjeni. Samospev »Mornar11 Frana Ser. Vilharja pel je gosp. Faganel jako točno in pravilno; na glasovirju ga je spremljal g. Fon. Občinstvo je odlikovalo pevca z viharno pohvalo. — Gosp. podpredsednik E. Klavžarje govoril o podpornem društvu ter času primerno razvil sliko o veliki važnosti našega podpornega društva za slovenski živelj v goriškem mestu. Občinstvo je sprejelo ta zanimivi govor z zasluženo pohvalo. — Igra ,,Svoji k svojim11 je občinstvu prav ugajala. P i 1 k o v i č (Klavžar) in dr. Slavec (Sivec) sta že stara naša znanca na našem odru; enako tudi Zora (g.čna Pavlica) in Mica (g.čna Jugova), ki sta izborno pogodili svoji ulogi. Pa tudi gospa Plevelova (g.čna M. Urbančičeva iz Podgore) in njen sin Teodor (Faganel) sta dobro rešila svoji ulogi. Scherbl je opravil svojo nalogo, kakor je znal in mogel; vendar bi želeli, ako bi se mesto njega našle za enake naloge druge moči. — Po »Besedi11 trajala je domača zabava v spodnji Marzinovi dvoranici do polnoči, na kar so se gostje polagoma razšli.
»Corriere11 še vedno nadaljuje svojo strastno borbo proti beneškim Slovencem.
V zadnjih številkah je objavil na prvem mestu več člankov proti gospodu Ivanu Trinku, profesorju v videmskem semenišču, ki je krepko zagovarjal beneške Slovence v čedajskem tedniku Forumjulii. Vse, kar je »Corriere" povedal, ni vredno niti ene resne besede v odgovor; na budalosti in surovosti, na nevednost in puhloglavost »Cor-rierovega11 člankarja ni vredno ziniti besede. Zapomnimo si pa dobro vse take surovosti in v peklenskem sovraštvu porajajoče so hujskanje, da bomo mogli o svojem času pokazati svojo - hvaležnost.
Kako je ta list strupeno zagrizen proti vsem Slovanom, dokazujejo naj še naslednje vrstice.
Žrebanje pražke razstavne loterije vršilo se je .danes 14 dnij. Drugi dan je pa »Comerova" Židinja že vedela povedati, da je pražka loterija in tudi razstava končala z groznim »fiasco11, da je mnogo izgube, ker so Nemci odtegnili svojo pomoč, Slovani so pa sami berači, ki ničesa ne zmorejo. — Čujte! uiti sam razstaviu odbor še danes natančno ne ve, kako je z denarnim uspehom loterije, a »Corrierova11 krivonosa urednica je vedela že dan po žrebanju z gotovostjo pripovedovati enake reči. Ali ni vse žlobudranje goriške Židinje povsem iz trte izvito edino le s hudobnim namenom, da obrekuje bratski nam narod češki in vse Slovane v obče? Malo je razstav, ki končajo takč ugodno, kakor je končala češka, a goriški »Corriere" nima o njej drugačnih glasov nego lažnjivo opravljanje in obrekovanje. Žapomnimo si to!
Diplomi naše kmetijske in gozdarske razstave so še le te dni došli z Dunaja. Razstavljavci, kateri so bili kakorsibodi odlikovani na razstavi, naj se oglasijo v uradu c. kr. kmetijskega društva v Gorici, kjer se jim izroče svetinje in diplomi. Komur ni prilično samemu pr ti ali koga poslati, naj se oglasi pismeno, da se mu stvari dopošljejo.
Društvene vesti. — Občno zborovanje »učiteljskega društva za goriški okraj" bode dne 10. marca ob 9. uri predpoldne v Gorici na slov. kmetijski šoli. Dnevni red: I. O pravnih razmerah slov. učiteljstva. II. O ženskih ročnih delili. III. Posamezni predlogi in nasveti. IV. Pevska vaja. K udele-žitvi uljudno vabi odbor.
— Vabilo k pustni veselici, katero priredi »Narodna Čitalnica v Cirknem11 v nedeljo dnč 28. svečana v prostorih g. Andreja Kobala. Spored: 1. »Pozdrav" meš. zbor vgl. I. Laharnar. 2. »Govor11. 3. »Mi ustajamo" možki zbor vgl. dr. B. Ipavec. 4. »Blagovestnikom" deklamacija. 5. »Brati ne zna" igra. 6. »Nazaj v planinski raj11 meš. zbor vgl. A. Nedved. 7. »Tombola". 8. »Prosta zabava". — Med posameznimi točkami igra domača godba. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za ude 10 kr. za neude 20 kr. Vstop dovoljen samo udom in povabljenim. Čisti dohodek namenjen je v napravo društvenega harmonija. Odbor.
Nova šolska hiša v Podmeleu se bo zidala letošnje poletje. Stroški so preudarjeni na 7416 gld. To delo se odda na javni dražbi v ponedeljek 29- t. m. ob 11 nri predpoldne. V zadnjem razglasu te dražbe je po pomoti izostala ena enojka, a ker je 'bilo rečeno »predpoldne11, si je vsakdo gotovo sam popravil to tiskovno pomoto . — Kdor se hoče udeležiti dražbe, položiti mora 5% (371 gld) varščine. Načrt in pogoji dražbe so na ogled pri c. kr. okrajnem šol-kem svetu v Tolminu.
Novo pošto dobijo v Dolenji Trebuši ob cesti, ki gre od Sv. Lucije v Cerkno. Za sosednje občine bo postavljen državni pismonoša, ki bo raznašal in donašal pisma in razne poštne pošiljatve.
Veseli nas, da se visoka vlada spominja deželice ob državni meji ter da ustanovlja poštne urade, kjer se kažejo potrebni. Hvala pa tudi njim, ki opominjajo vlado na razne naše potrebe.
Te dni smo pa slišali iz ust moža —
T r i b u š a n a, da bi bilo bolje, ako bi bila pošta na — Slapu. Ako Tribušan tako govori, kaj naj reko še le drugi, ki so se potezali za pošto na Slapu?!
Srečk pražke razstavne loterije so naši čitatelji mnogo pokupili, kakor smo se prepričali iz naznanil in prošenj, da bi pogledali, če je sreča koga zadela. Kogar srečka je bila izžrebana, naznanimo mu v posebnem pismu in zaradi gotovosti še v listu. — Srečka 2<)2 št. 29 dobila je 20 gld.
Ker imamo vselej pri rokah žrebanja vseh v Avstriji dovoljenih srečk, moremo v tem oziru iti na roko vsakemu našemu čitatelju s tako zanesljivostjo, kakor vsak bankin ali podoben zavod. Naše molčanje na taka upra-šanja pa bodi vsakemu čitatelju najboljši odgovor, da njegova srečka še ni bila izžrebana.
Koroško. — Bolnišnica usmiljenih bratov v Št. Vidu je imela lani 1007 bolnikov, od katerih je bilo 751 ozdravljenih, 202 zboljšanih, umrlo jih je pa le 36.
Novi župan v Žabnicah pod Sv. Viša-rijami je vrl rodoljub 'g. Luka Fruhstuk. V občinskem starašinstvu in v krajnem šolskem svetu so pa sami narodnjaki. Koroška vstaja! — Pri Mariji Devici na jezeru so dozidali novo cerkev, ki je bila posvečena zadnjo kvaterno nedeljo. Notranja olepšava pa še ni končana. — V Doberli vesi so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci v 2. in 3. razredu ter s tem dobili občinske vajeti v svoje roke. Nemštvo se polagoma umika! — Iz Podjunske doline se je oglasil v »Miru" neki dopisnik ter priporočal, naj bi se v premnogih jezerih na Koroškem začele gojiti žlahtnejše ribe, ki bi bile za prodaj. S tem bi prišlo mnogo denarja v deželo. Res je! — Na Suhi pri Pliberku so ustanovili novo posojilnico. Koroški Slovenci se hočejo osvoboditi na tak način iz trdih pestij nemškega kapitala. Edina pomoč, da se rešijo nemškega gospodstva! — Na Vrbskem jezeru pri Celovcu se je že petim drsalcem udrl led pod nogami, pa so jih rešili. Tudi v Gorici imajo letos drsalci slabo zimo! — V Celovcu je društveno življenje jako razvito; našteli so tamkaj letos 107 društev. — Kotmirski posestniki so prosili za slovensko šolo, pa deželni šolski svet jih je zavrnil, češ, da enake prošnje sinejo podati edino le občinski zastopi. Čudno! — V Porečah je laški zidarski mojster Missoni tako dobro zgradil zvonik, da se je podrl, še predno je bil popolnoma dodelan. Sodišče je Missonija obsodilo na 100 gld. globe. — Hripa je na Koroškem prav hudo razsajala; pomorila je mnogo ljudij. Zdaj pa ponelni-je. — Na Trbižu bodo smeli odslej sprejemati na tamošnji postaji večje črede goved in prešičev nego doslej, kar bo kupčevalcem z živino jako koristno. — F občini Galicija so pri zadnjih volitvah Slovenci propadli; nemškutarji so zmagali v prvem razredu za 2 glasa, v tretjem pa za 3. Proti volitvi so naši podali ugovor. Ako bodo volitve ovrže-ne, utegnejo prihodnjič zmagati Slovenci. Bog daj! — S’ Koroškega so doslej izvažali mnogo ovc na Francosko, ker je carina znašala le 3 franke na glavo. Ker so pa Fian-cozje carino povišali na 1572 frankov, bo s tem ta kupčija, od katere so imeli Korošci lep dobiček, uničena* — Mlada posojilnica v Dravogradu je imela lani 60.000 gld. prometa. Lep začetek.
Štajersko. — »Celjski SokoP jako lepo napreduje; postal je za celjske Slovence pravo narodno ognjišče, okoli katerega se zbira vse, kar v Celju slovenski misli in čuti. To društvo ima velik upliv na prijazno se razvijajoče narodnostne odnošaje v imenovanem mestu, ki se bo v dvajsetih letih moralo vrniti v slovenske roke, ako pojdejo celjski Slovenci vstrajno po dosedanjih poteh. V nedeljo bo imel »Celjski Sokol" sijajno maškarado.
— K naglemu veselemu razvitku naše narodne stvari v Celju neizmerno veliko pomagajo tamošnji narodni odvetniki, ki vsi uradujejo Slovencem le v slovenskem jeziku in ki so sploh v narodnem pogledu jako delavni rodoljubi. Ker so odvetniki narodni, zato tudi tamošnja sodišča veliko več slovenski uradujejo nego v Gorici. Slovenski odvetniki so povsem pregnali in uničili Nemce in nemškutarje, katerih je en sam še ostal. Tako bi se lahko zgodilo tudi pii nas v Gorici. Ako bi imeli tukaj nekaj odločno narodnih odvetnikov, ki bi Slovencem le slovensko uradovali, ki bi pazili na to, da sodišča slovenske vloge v slovenščini obravnavajo in rešujejo, ako bi sploh tudi zunaj svojih pisarnic posnemali narodne odvetnike v Celju, nastali bi za Slovence v Gorici kmalu boljši časi! Naše ljudstvo bi se jih z veseljem oklenilo, z laškimi odvetniki bi se zgodilo pa tako, kakor z nemškimi v Celju!
— Občinski odbor v Svetini sklenil je uvestni slovenski uradni jezik ter naprositi okrajno glavarstvo, naj bi z občino le v slovenščini dopisovalo. Ob enem je pooblastil župana, naj do zadnje stopnje ugovarja proti vsakemu ukrepu, s katerim bi se žalila enakopravnost slovenščine. Tako je prav! Živili Svetinci!
— Okrajni zastop v Kozjanskem uraduje še vedno v nemškem jeziku, če tudi žive tamkaj sami Slovenci. Naj bi čim prej posnemal Svetnice! — Tudi v P o d č e t r t,-k u vlada še vedno nemškutarstvo. Žalostno ! — Čitalnica v Brežicah je izvolila predsednikom rodoljubnega notarja dr. Firbasa. — Čitalnica v Ptuju je izvoliia predsednikom g. Hinka Stanjka. — F Celju so dobili zopet enega narodnega odvetnika v osebi g. dr. Alojzija Brenčiča. — F Vojniku snujejo slovensko bralnojdruštvo.— Volitve v okrajno bolniško blagajnico celjsko je m inisterstvo ovrglo na pritožbo narodne slovenske stranke.
— Iz celjske okolice prejeli smo učeraj od znanega rodoljuba dopisnico, na kateri je citati: »Čital sem v učeraj širjeni »Narodu" oblasten odgovor »Novi Soči" in ta me je napotil, da se uvrstim mej Vaše naročnike. Prosim, pošljite mi vse številke tega leta .... itd." To priča, kako sodijo tudi tam ob Savinji »Narodove11 robatosti.
Zalivala in prošnja
družbe sr. Mohorja.
Naši slovenski listi so zlasti v zadnjik dveh mesecih toliko govorili o družbi sv. Mohorja, popisujoč njeno stanje v primeri proti prebivalstvu v posameznih župnikovinah, presojajoč njene knjige in spise ali drugače jo omenjajoč v raznih dopisih, da jim mora odbor iz srca hvaležen biti za to ter jim tem potoni izrekati svojo najtoplejšo zahvalo za njihove času in stvari primerne objave. Menimo, da so s tem jako koristili družbi, ker so neprenehoma na njo obračali pozornost svojih bralcev ravno o najvažnejšem času, ko se večinoma vrši nabira za tekoče družbino leto; tako so se Slo, enci sproti spominjali, da je prišel čas, ko naj spet pristopijo ali vabijo k pristopu v družbo sv. Mohorja. To nam daje upanje, da tudi letos ne zaostanemo za preteklim letom, akoravno se Slovenci v obče niso imeli pohvaliti z dobro in obilno letino; nadomeščala jo bo gorečnost in izkušena požrtovalnost naših čč. gg. poverjenikov, kt.e-re spet lepo prosimo, da ostanejo družbi naklonjeni, kakor dozdaj, da skupno kolikor moč častno izvršimo imenitno svojo nalogo.
Pred svetom smo res da lahko zadovoljni, ako se družbenikov število vprihodnje ohrani tudi le na sedanji svoji visočini —saj se mu čudijo povsod — ; ali če pomislimo, da je tu pa tam družba vendar še prepičlo zastopana, da se nahajajo deloma še cele pokiajine, kjer družbine knjige niso dosti znane ali še skoro nepoznane, vsiljuje se nam v rodoljubno srce goreča želja, naj bi se iz takih krajev, zlasti ob naših narodnih mejah, pridobilo in oglasilo kar največ novih udov, to tembolj, ker so tudi naši ljudje v duševnem oziru dostikrat kaj malomarni in zanemarjeni in zatorej vspodbuje in pouka silno potrebni. — Ako pa pogledamo na knjige, ki se pripravljajo bodočim našim družbenikom, privoščili bi najrajši kar vsaki hiši vsaj po jeden komad vseh šesterili Mohorjevih bukev. Po I> o m ač e m z d r a v-niku naj seže vsaka slovenska obitelj, da si iz njega prisvoji modre nauke slavnega zdravnika župnika Kneippa ter jih uvede v življenje pri sebi in drugih, zlasti pri mladini, ki se še brez težave poprime vsega, kar se ji priporoča in čemur se privaja; življenje, uravnano po teh naukih, nam je jedino poroštvo, da se ohrani naš narod čil in zdrav in ga ne potare grozeča potratnost in pogubna mehkuž-nost. — Naj bi tudi vsakemu Slovencu prišla v roke lepa knjiga: „.T e ru z a 1 e m s k i r o m a r“, ki obeta biti prezauimiva in jako vabljiva po vsebini in obliki; nad 50 deloma izvirnih slik jo bode krasilo; vemo, da ko izide, bode jo vsakdo hotel imeti. Ktevi kristjan bi pač ne želel kaj več zvedeti o svetih krajih, kjer se je vršilo naše odrešenje in toliko drugih dogodeb svetega pisma!
Sicer pa upamo ustreči tudi z vsemi drugim knjigami, izmed kterih so „Š m a r n i c e“ že popolnoma dogotovljene, »Naših škodljivih r a s 11 i u.“ I. snopič dotiskau, »Slov. V e č e r n i c e“ stavljene; ravnokar se pa stavita:,,!) o m a č i zdrav n k" in „ J er u zalem ski roma r‘.
Zaupljivo torej zopet polagamo prihodnjost našo družbe na srce in v roke našim rodoljubnim duhovnikom, vrlim gg. poverjenikom, vnetim narodnjakom in vsem milim slovenskim rojakom— vseproseč blage pripomoči.
Konečno opozarjamo še posebno vse naše čč. gg. poverjenike, da naj se nabira drnžnikov sklene z zadnjim dnevom meseca februarja in naj se vpi-sovalne pole z denarjem vred pošiljajo pod napisom; »Družba sv. Mohorja v Celovcu" frauko Vsaj do 5. marca t. 1. družbinemu blagajniku.
Na spremembo stanovališža društvenikov med letom se družba pri tolikem štčvilu ne more ozirati 1 Vsak ud dobi torej knjige tam, kjer se je dal vpisati.
Božja pomoč in božj i blagoslov z nami V Celovcu, dnč 20. svečana 1892.
Odbor družbe sv. Mohorja.
Gestreifie iind karrirte Seideusloffe,
Louisine — Foulards — Taffetas — Mer-veilleux etc. - v. 45.kr.bisfl. 3.85 per Meter versendet roben- nnd stiickwei.se porto- uud zoll-frei die Seiden-Fabrik G. Henneb^rg (K.
u. K. Hoflief.), Ziirich. Muster umgehe id. Briefe kosten 10 kr. Porto.	(.10)
im~ NAZNANILO
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da v soboto 27. svečana odprem novo gostilno
„ pri belem križu 4*
v hiši g. Fonzarija, tikoma gostilne »pri zlati zvezdi" na Starem trgu. Zraven gostilne imam tudi prostran hlev za živino in dvorišče za krogljanje. Zagotavljam dobra jedila in dobro pijačo s točno postrežbo po zmernih cenah.
Gorica, 25. svečana 1892.
Alojzij Ferfolja
gostilničar.
F	Sargovo zdravniški preiskano j	
m	zobno čistilo	Ii2
co	TT ¥ t A T\ A UT m	
m c &	KALODONT	sc o
P4	Na prodaj pri lekarjili i dišavničarjih	•s r*
OZNANILO.
Počastim se slavnemu občinstvu naznaniti, da sem z dnem 5. februarja t. 1. odprl notarsko pisarnico v Kanalu in da bodem od onega dneva naprej vsak dan strankam na razpolaganje.
Rudolf Stark
c. kr. notar v Kanalu.
Štev. 61
op.
Razglas.
Naznanja se, (la javna dražba zastavil IV. četrtleta t. j. mesecev oktobra, novembra in decembra IStiO začne v ponedeljek, 14 mareija 1S92, ter se bode nadaljevala kakor navadno naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavijavnice
in ž njo združene hranilnice.
V Gorici, dne 9. februarja 1892.
Oglas
vinogradnikom in gojiteljem travnikov
Podpisanec imam na prodaj izborne in zagotovljene vrste:
a Sadike francoskih trt: Bordo in Burgundec, in sicer Karmenet, Gutedel (belo, ki zori v juliju in je pripravno za izvažanje) po 50 kr. 100 kosov
b Položnice s krepkimi korenikami, Kar-menet in furlanski refošk 3 gld. 100 kosov.
c Seme za umetne travnike , ki postanejo stanovitni, rodi nenavadno bogato in mnogo iskano krmo; 95 kilov tega semena zadošča za eno njivo. 1 kilo stane 30 kr. O izvrstnem uspehu te mešanice (5 vrst) se lahko vsakdo prepriča v občinah Kopriva in Fratta.
Alojzij Kader
posestnik v Gorici, Semeniška ulica.
Gasilnica
na vozu, dobro ohranjena, kakor nova, z vsemi pripravami, ki zraven tičejo, s cevmi iz kavčuka, z Žaklji za donašanje vode, itd. se p r o d A za polovico cene. — Občine imajo najlepšo priložnost, da pridejo tem potom za majhen denar do svoje ga-silniee. Popraša naj se pri krč m a r j u v Kapucinski ulici št. 1 nasproti Lize v Gorici.
Proč z navadno kavo, kupujte
Kneippovo sladno kavo,
ki jo izdeluje za Avstro-Ogersko po naročilu | g. župnika Šeb. Kr.eippa edino le tovarna j
bratov Olrc v Bregencu
oh Bodenskem jezeru.
Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo ' zdaj v pro-dajalnicali kupujemo in uživamo.Tista je sad strupenega drevesa ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja le druge jedi napol prebavljene iz želodca. Kneip-pova kava pa ima veliko
redilno moč, pomiri živce in je dosti bolj' ši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko
Olzove kave,
in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo.
Kako se ta kava kuha, to so bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so štirivoglati in rudeči, bratov Olz varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi naše ime m ponvo.
V Gorici jo prodajajo : P. Draiček, Adolf Outt-tnann, Anton Zollia, Jos, Comel in J. Braun
Bratje Olz,
tovarna /a Kneippovo sladno karo v Bregencn.
GPG.C-i
m um
fd
4
4 4
I
4 4 4 4 4 4 4 4
t
4 4
I
4 4
:
4
> B. F E A G N ER, Prap,
3-204, Mali strina, lekarna „pri ernera orlu“. Poštna razpošiljatev vsak dan.
IS-
je nad BO let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztopljajoče
domače sredstvo.
Velika steklenica I g!., mala 50 kr., s pošto 20 kr. več.
X« vaeli delili zavoj ni »e je moja tu dodana, zakonito varovana varstvena ________znamk«.
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.
Tam se tudi dobi:
Pražiti niiirasaliio domašs mazilo.
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svedočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg teg« tudi blaži bolečine.
V škatljicah po po 35 kr. in 25 kr. Po pošti 6 kr. več.
Na vseli delili zavoj ni ne je moja tu dodana zakonito varstvena znamka. m
GLAVNA ZALOGA
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
>
4
4'
4
4
4
4
4
4
4
4
i
katero prireja
za želodec,	j
GARRl.TEL PICCOLI, lekarna M ..pri angelju v Ljubljani, || Dunajska cesta, je mehko, učinkujoče delovanje prebav ” nih organov urejajoče }{ »reostvo. krepča želodec u ar pospešuje telesno odprtje. — Razpošilja jo iz- ^ delovatelj v zabojčkili po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 ™ steki, velja gld. I.3S, z 55 ^ steklen , 5 Kg. teže. velja gld 5.26 I' oštnino plača naroč- ™ nik. Po 15 kr. stekleničico R razprodajajo lekarne.	||
ssacasaczaeaeaeau
v Št. Mavru pri Gorici naznanja, da je prodal vsa ona zemljišča, katera je prodati nameraval. Ostal mu je za prodaj le še eden kos v Gorici, na jako lepem kraju, kateri proda po jako ugodnih cenah.
E; !! Proti hripi!! j
Aceto Ti niico arom ati/zato 4
ali’ Huculiptolo.
♦
l
} Cena izvirni steklinici 40 kr. edino le v T
^ gckimti (tviatofoletti 4
^ v Gorici na Travniku |
SARGOVE
glieerri -nove posebnosti
Od kar so se iznašle in v rabo uvedle po F. A. Sar ga so v rabi Njenega Veličanstra cesarice in drugih udov najvišje cesarske hiše, tako tudi na drugih knežjih dvorih. Priporočili so jih prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeisel, drorni grelnik pl. Seherzer itd. itd. dvorni zobozdravniki Ilionus na Dunaju, Neister v Gothi itd.
OlicerinOvo milo v papirju, ška-tnljicah in deščicah. — Medeno.gliceri-novo milo v kartonu. — Tekoče gliceei-novo milo v steklenicah. — Toaletno-karbotno-glicerinovo milo. — Eucabgtus-glictrinovo milo. — Glycobtaslol (pospešuje raščo las). — Kininova glicerinom pomada. — GItjcerinova krema. — Toaletna glicerina, itd. itd.
( zdravniški preiskana ( zobna krema F. A. Sary's Sohn & Comp, k. u.
k. lloflieferant in Wien.
V Gorici na prodaj pri lekarjih B. Bontoni, A. pl. Gironcoli, Kttrner •aunitzer in Cristofoletti.
KALODONT
S 11
Žlahtna sadna drevesca,
jabolka, hruške, marelice, slive, breskve prve vrste, visoke in srednje rasti (Zwerg u. Spalier) po 25 do 45 kr. in 200 hi. črnega in belega vina, ktero podpisani zagotovi, da je pravo, prodaje nad 56 lit. Jožef Stiegler, oskrbnik Nj. prevzvišenosti grofa Coroninija v St. Petru pri Gorici.
Ml
1
v Raštetju št. 7 v Gorici prodajalniea drobega in nurnberškega
blaga
na drobno m na debelo.
Mino in najaiejše kapovaiišše.
Posebna zaloga
za kupovalce in razprodajalee na deželi, za krošnjarje in cunjarje. Največja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnili in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala
Vozički in stoli na kolescih za otroke.
Strune za godala.
Posebnost,: Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti ca naslov:
Na sredi Melja št.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
umu IIMH1111111111111III11! 111I > IIII III.IMdHI II UiKHillMlH
1801
Zagreb
ČASTNI DIPLOM
1801 |
Temešvai* E Zlata svetinja I
|	K W I 2 D 0 ¥	f
korneuburški redilni prašek
=	za	konje, govedo in ovce	|
Že blizu 40 let potrebuje se z | i nspehoni v mnogih hlevih, ko živina š 5 ne more jesli, ko slabo prebavlja, za E 1 kboljšanje in pomnožitev mleka pri |
? zravah; podpira naravno silo živali g | proti kužnim uplivom.	|
? Cena celi škatlji 70 kr., V,, škat, 35 kr. ~
Paziti je na gornjo varstveno znamko ter zahtevati izrečno Kwizdov korneuburški redilni prašek. Dobi se v lekarnah i drogerijah
Glavna zaloga	I
1 Franz	teh.Kwizda |
* 5 k. u. k. oslorr. u. kiin. rumiii. Hoilieferant.	|
4	.
? 11111111111111111111111111111111111111111111111111 iti ■ 1111 ■ ■ |
Kreisapolheker, Kornenburg C. Wien.
Vojaška obleka,
skoro nova, iz finega častniškega sukna, z obšitki 97. polka, ter pas iz najlepše kože se proda za 14 gld. Kje ? povč upravništvo „Nove Soče1’.
Motite kapljice
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da, se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdovratni! 2 želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekamici Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zunetti in G. B■ lto\is, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnkdczg G. Piccoli, in I.jud. Grečelua „pri Mariji pomagaj“ ; v Postojni v lekarni Baccdrcich, v Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Beljaku dr. Kumpf.
steklenica velja 30 kr.
NB Varovati se je treba tnarsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
VINSKI EKSTRAKT.
To pripoznano specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina.
Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep t se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeh in zdrav izdelek jamčim jaz.
PRIHRANITEV ŠPIRITA
doseže se z mojo pokrepčevalno esenco za
žganjine, ki daje pijačam prijeten in rezek okus in ki se dobiva samo pri meni.
Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodom za rabo.
Razim teh specijalitet imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto.
Karol Filip Pollak
Tvornim esenfnih speeijalit v Pragi.
Solidni zastopniki se iščejo.
Na julil. razstavi v Gorici in Zapira prva in najvišja odlikovanja 2000 (tonov u prometu.
Najboljši uspeh jamči Ph. Mayfarth A Comp. Turšični robkač na
leseuem stojalu, ki se goni z rokami. Reporeznice, mlini za trojano moko in drozgalnice. Mlatilnice na roko in par, žitne čistilnice. Posebni mlini za nemoknate turšične otrobi za konje. Mečkalniea za krompir. Stiskalnica za olje. Stroj za parjenje piče.
PH. MAVFMVIH & COMP.
tvornice za stroje DUNAJ, II. 1. Taborstrasse 76
Ceniki brezplačno in franko.	Solidni	Zastopniki	se	iščejo.
„Zum goldenen J Reielisapfel.“ |
LEKARNA NA DUNAJU
I. Dezirk, Singerstrasse broj 15.
T7 *v’ ,i-* 1 n 1- »nrrliipa nekdaj imenovane universalne krogljice, zaslužijo ta pos-IVriClStnne KIO^IJILv) lednji naslov po vsej pravici, kajti je v resnici mnogo bolezni pri koiih so te krogljice pokazale svoj učinek. Desetletja že so te krogljice splošno razširjene, zapisujejo jih mnogi zdravniki in malo je družin, koje ne bi imele zaloge izbornega tega domačega sredstva.
Jedna škatjica * 15 krogljicami stane 21. kr., jeden zavitek šestili škatljic I gld. 5. kr., pri nefrankovani pošilljatvi po povzetju I gld 10 kr.	_
Ako se denar naprej pošlje, ni treba,plačati porto, in stane: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25. kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj kot jeden zavitek se nepošilja).
I*rotiiino da se izrecno zahteva
tt
3. Fsčrhoferjeve kričistilne krogljice"
rdečih pismenih, katerega
in paziti je, da ima pokrov vsake škat.ljice isti podpis J. Pserhofer v
je videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline {* posodca 40 kr.,
prosto poštnine 65 kr.
TunnfžinTT anlr l)roti katavu> krčevitemu ka-
lipoicev SOlk, siju M. l steklenica 50 lrr.
Amer i kansko mazilo za trganje
1 posodica 1 gld. 20 kr.
Prali proti potenju nog, žK.ca
Balzam za goltanec, \3tSSSSS:
Ziivljenska esenca proti' pokvarjenemu želodcu in slabi prebavi stekleničica 22 kr.
Angležkj čudežni balzam , kašlju
steklenica 50 kr.
Fijakerski prašek, LSff Tanokininska pomada ilfiJ
spešujo rast las, škatljica 2 gld
Univerzalni plašter Sče '
za rane otekline itd., posodica 60 kr.,
prof. Sleudela,
sredstvo poštnine
prosto 75 kr.	,	..
U niverzalna čistilna sol nrioha“
izvrstno domače sredstvo proti posledicam slabe prebave, 1 zavitek 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo so še druge tu- in inozemske farmaceutične specijalitete, ki so
bile po vsili avstrijskih časopisih oznanjene.
Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tudi po poštnem povzetju.	.
Pri dopošiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povžetjn.
Izdajatelj iu odgovorni ureduik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.
\