CERKYENl GLASMK ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO Izlmja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1'— Din I.ETO 1939 JULIJ ŠTEV. ? Misijonski teden ol)lui jaino v Ti-žičii žc več lei okoli prazniku sloviinskili ai)oslol()\ sv. C'ii'ila in Meioda. Го praznovali jo mora bili za nas piaznovanje zalivainc radosii. Иа-do\ ali se moramo velike sreee. ker smo hiez kakšnili svojili zaslug č lani s\. katoliško vere in Cerkve. »Sin božji je prišel na svet. da poišee in reši, kar je iz^nbljene^fa« (Luka 19. 10). Kot zadnjo svojo prošnjo in naročilo s\ ()je volje na zemi j i daje misijonsko zapoved; »Pojdite po vsem svetu in oziumjujte evangelij vsemu slvarsivu!« (Marko K), 15.) Upošlevajmt) l)ožjegu Sina in njegovo delt) ter naročilo! Molimo v misijonske namene! Za misijone pa tudi žrivujmo! Oglasile se bodo (udi letos požrivo-\alne nabiialke^ j)o družiiuili, da dal-ii-jemo s\ ()j leini dar v vzvišeni namen! ()dpi imo srce in roke! liog l)o vračal in blagoslavljal! zastaja Marijine družbe žena |>()к()ј III »/ĆcMie. iiahnik' Muri i i II a (Iriižha žena Je l)i la iistaiiov-I j ena v I ržieii 14. novembra IV12. Dne I■). avgnsiu ИЛ1 se je pa vršil že slovesen hlugoslov nove. prve, zasiave. 10 blagoslovitev opisuje v župnijski kroniki pr\ i voditelj in iisianovitelj družbe, g. župnik Potokar. lako-le: zbrane v družbi Marijini so v teku nekaj meseeev 700 kron za novo zastavo. Zastavo je iz\ ršila go-.spa Ana llolbauer iz I .j ubij ane in je s podobama žalostne Matere je m sv. Ane. Žene so okrušile z venci in cvetlicami žnpno cerkev za l^. avgust, ko so prišli presvitli gospod knez in škof dr. .Anton Bonaveiitura Jeglič blagoslovit novo zastavo. Že prej ta večer so spo\ edovali od pol pet ili popoldne do tričetrt na eno v noči. na praznik zjutraj pa od štirih do devetih. Ob desetih so imeli pridigo in g. župnik je v na\ zočnosti g. knezoškoia pel slovesno sv. mašo. licno Ob tričetrt na tri popoldne so se zbrale na župnijskem dvorišču Marijine driižl)e in sicer: dekliški iz k rižev in I ržiča z zastavama, ženske pa iz K rižev. Loma in domača. Sprevod, z belo-oblečenimi deklicami, z zavilo zastavo, kumico go. trgovko Ivano Vicimarjevo in duhovščino, se je pomikal v krasno, I j eno, cerkev. In so tli g. knezoš'kof, nato zastavo. 'Žeblje so za-;. župnik, k 11 m i ca Vid- ("lokiričiio razsve i Ilir I i govor |)ri\sv so pa blagoslov ili bili g. kiiezoskol', j mar. prednica driižbe Scliweiger in pa prednica dekliške Marijine družbe gdč. zastavi Pire /(viija. Knmica je pripela krasen trak s primernim napisom, v \ rednosti l')() kron. Nato so imeli presvetli g. knezoškof še pete litanije Matere božje.« I.epo in dragoceno za.stavo si je torej družba kmalu nabavila. Veliko je bila že doslej v rabi. Saj je bila razvita, pri ninogili svečanostih doma in tudi na Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani je letošnja največja in najbolj važna verska prireditev. Poskrbimo, da prinese duhovnih koristi tudi naši župniji. Molimo v ta namen in pripravljajmo se, da gremo v dneh od 25. do 30. julija v Ljubljano. I'aznili shodili drugod. Poschiio velikokrat je žo spremljala (udi umrle članice na zadnji poli. Obilna uporaba se je pričela zastavi poznali in picd par leti smo jo že hoteli izročili lemeljili popravi. Pa je hilo I o odsvelovano. In še eno posehnosi je imela ta zastava: le malo je bilo doslej iako močnih članic v dru/.bi. da bi jo lahko nosile pri raznih obhodih. Zalo je moral prijemali zadnja, leta zanjo kar redno mož. Ob evharisličnem , kongresu v Ljubljani, kjer je bilo vsepolno zastav ženskih družb, je bil lo kar Oslane I a zastava še in prvi vidni znak di če družba čuvali in naj ui) njej mislijo ('(linslxcn pmiuM'. čiislilljiva lasi M ilia u/;l)('. /veslo jo lio-šc bodoče članice |)o/.rl vovalnosi na / velikimi /i I \ ami os k r- tislili. ki so |o hrii! Dne "iO. iipi ila jt> pa sedan ji /iipiiik. ki je \ (ytlilelj dru/l)e. prinesel v eni sami roki, ženam k shodil novo zasiavo. Mah) zaendenja je I o že po\zroei h). Saj je za novo zašlavo zaznal samo oilhor družbe, a šele isli dan pred veeernieami. Pri tem shodu je bila že blagoslovljena. Kununale so vse članice. Kakšna ječ' Nekaj novega in poseb-lu^ga. Načrl ji\ naredil zanjo g. prole-sor v /avodu sv. Stanislava Slaiiko Kre-gar, izdelal pa jo je pasar Janez Drnov-ši-k. Obsioja prav za pia\ samo iz na- sla\ka. na katerem je na eni strani srce s sedmimi meči. na drugi strani pa podoba sv. Ane. Lepo sta s tem izraženi patroiii družbe. Posuli kamni, držaji za I rakove in druga izdelava, vse to napra \ -Ija zastavo izredno, pa lahko. umetniško in raztim-I j i v o. Z veseljem in razumevanjem so jo žene sprejele in na praznik sv. I' torij ana so šle z njo že za procesijo. Omenil je pa župnik pred blagoslov it-\ i jo. da je zaenkrat pač njegova, četudi jo družbi lad — posodi. Neljube ibi bile kakšne zbirke od osebe do osebe. A sklenil je že odbor pred shodom, ko je za zastavo zaznal, da se vrši za odkup kar darovanje pri prihodnjem shodu. Zastava je stala 2.171 din. Pri darovanju. ki se je vršilo po shodu II. junija, so pa darovale članice 2.'>)() din. Nekatere so dale svoj dar še pozneje, nekatere se še oglasijo in s tem. bomo poravnali ludi stroške za izreden kovček, v kalercm bo nastavek hranjen. Vsa časi ženam, ki so Iako hitro in s (a-kini \ esel jem nabavile zašla vo, kalero nosijo lahko same! Ob izrednih prilikah bomo rabili tudi še slaro zastavo, ( aslitljiva je in zbrala je že lepo šlevilo krščanskih žena v svoje okrilje. Saj šlejc^ družba 244 članic. 1'laiiice. izredne po šlevilii, izredne po dveh zastavah, naj bodo izredne I udi po lepem življenju iti vplivu na krščansko J življenje po družinah naše župnije Tožili so me ^ 1'araiii • • • Teh v rs I pa ne pišem rad. A jih moram, ker potrebujejo mnogi jasnosti. Zadeva, ki je postala iiaeiiKral jav iia tajnost, naj bo javno pojasnjena! Lastni I a ran i so me tožili. Prav na svoj god bi bil moral stali ali sedeli na Iržiškem sodišču... Dne (). junija sem prejel kuverto motlre barve ofi sodišča ill še prerliio sem plačal poštno pristojbino in kuverto odprl, mi je nekdo |)o-jasnil, da taka kuverta pomeni tožbo. Nisem šel 11. junija na sodišče. Peljal sem se raje z dvema dubovškima Tovarišema na Brezje. In sklenil sem. da se drugič raje ()d|)eljem še kam bolj daleč, če me še kdaj larani tožijo. L'maknil sem tožbo, pa mi to ni v sramoto! Pojasnilo bo o tem pričalo. I ržič je delavski okraj in razumljivo je. da imamo \ takem kraju dosti delavskih organizaeij. Večkrat sem že komu izrekel pohvalno besedo, da razne organizaeije dobro \ р1чvajo in odganjajo zlasti suroNost. Polnalno namreč lahko za|)išem, da tekom trinajstletnega službovanja \ Tržiču še nisem naletel na kakšno izrazito surovost, jasno je pa. da se duho\ niki moramo brigati zlasti za organizacije, ki so v skladu z našim poklicem in ki večajo in ulrjujejo katoliške vr.ste. Ko sem prišel v I ržič. in še potem nekaj let. je jako lepo delovala jugoslovanska Strokovna Zveza (JSZ). Haz-nuilinila se je ta organizacija tako. da je bilo kar do lOO članov, ki so plačevali članarino. Vprašal sem takoj prve dni svojega bivanja v Tržiču, či- bo tre-ba pri tej organizaciji kaj sodelovati, pa mi je bilo rečeno, da je organizacija sama \ sebi lepo urejena. \ odi jo jo preizkušeni delavski borci in duhovnike organizacija pač upošteva in spoštuje, kaj posebne skrbi in dela pa duhovnikom ne nalaga, lies, tako je šlo nekaj let. Še v dobi g. kaplana /akrajška je pa centrala jS/ \ Ljubljani oslala naenkrat brez duhovnega voditelja in tudi v delavskih krogih so prič( li duhoviiiki tožiti, da niso več tako dobrodošli v v r-st ih te organizacije. \a nekem občnem zboru v Ljubljani je tedaj tržiška skn-pina z g. kaplanom /akrajškom bičala nezdrave razmere, ki so nastale, loila breznspešni so bili ti tižiški in tudi glasovi drugih delavskih prijateljev. Pokazal je pa tedaj Tržič, da spoštuje svoje dnhoviiike in Iržiška skupina JSZ se je od tedaj duhovnikov pričela še bolj oklepati ter je zlasti upoštevala svojega velikega prijatelja g. \ i k tor j a Za-kia jška. Še po n jegovem odhodu v ,skop-Ijansko škofijo je romalo marsikatero pismo v zadevi JSZ za njim v Južno Srbijo. 1'rav A tisti dobi se je olirnila JSZ v i ržiču tudi na župnika, naj jim o.skrbi kje primerno prostore. Po dolgem ugibanju in razmišljanju, smo tedaj pre-zidali dvorano v Rokodelskem domu. Tu je dobila JSZ prav lej) prostor za seje. I udi v drugem je bila tržiška JSZ vedno podpirana in gojila je le eno željo: pri centrali JSZ v Ljubljani in v splošni organizaciji iiaj se vse lepo urejeno razvija. V tem čakanju je pa sklenila Iržiška skupina, da se razvija po svoje, gledajoč predvsem lastno urejenost in Iržiške razmere. Prišel je nesrečni predilniški št raj k leta IVl(). Bil je par najtežja postavka v \ rstali t rž i šk eg a delavstva v zadnjih desetletjih. j\e bom odpiral ran, ki so bile zasekane tedaj delavskemu stanu in vsemu 1 ržiču. Smisel in duh za organizacijo katere koli barve je pa tedaj v Tržiču dobil no\() mejo. Vse organizacije so številčno propadle. Ne samo predilničarji. tudi delavci drugih tova-ren. so pričeli obračati organizaciji hrbet, ali so pa ostali le člani na papirju. Te tržiške razmere in s|)lošna neurejenost v JSZ je povzročila, da je tedaj t ržiška skupina JSZ prenehala plačevati člaiuirino centrali jSZ v Ljubljani. Tržiška skupina je zahtevala urejenost odločno in kazala je s tem pravega dnha. Urejenosti pa kar ni hotelo biti. Centrala je ostala brez duhovnega vodje. Mnogi dobiohoteči ,so imeli svoja posvetovanja in stavili so svoje želje in za-hte\ C. pa nov lir se kar ni hotel pojaviti. oziroma pravega starega razpoloženja v organizaciji 'kar ni hotelo biti. Tržiški člani so ostali zvesti stari tradiciji in bolelo jih je. da v celotni organizacij i ni pravega življenja in razvoja. Čakala je pa tržiška skupina toliko časa. da je nazadnje imela le še |)eščico članov, ki so redno plačevali članarino. Katoliški delavski voditel ji so skušali dolgo časa uredili organizacijo JSZ, želelo je lo članstvo \ vseh skupinah, in storjenega je bilo marsikaj. Krekova organizacija naj bi živela in delovala po preizkušenih katoliških načelih in nslrezala naj bi katoliškemu delavcu naše dobe. Ker je bilo pa to le nemogoče doseči in je bilo čakanja že kar prc-vcč. zato je nastala nova delavska organizacija Zveza Združenili Delavcev (ZZD). Vse dobre nove stvari najdejo v Tržiču takoj odmev. Z organizacijo ZZl) smo jia čakali. Nihče jo ni liotel usilje-vati. Zlasti se ne l)o mogla nikdar ta organizacija ponašati s tem, da jo je priklical v življenje v Tržiču kakšen duhovnik. Ustanovitelj tc nove delavske organizacije je namreč v Tržiču — trži šk a skupina JSZ. oziroma njen tedanji odbor, ki je edini JSZ v Tržiču tiste dni predstavljal. Na ustanovnem občnem zboru, ki so je vršil 9. I. 1919 je predsednik skupine JSZ Klolirtar Franc podal izjavo odbora, da ves ])resiopa v novo organizacijo ZZD. Člani odbora so bili na občnem zlroru navzoči, nihče ni temu ugovarjal. Vsak je menil, da je doba neorganizacije tržiškcga katoliškega delavstva s tem minila in pričakoval je vsak enotnosti in razmaha v novi organizaciji. porojeni po premisleku, čakanju in v pravi skrbi za delavski stan. I ržiška skupina jSZ je pa imela tudi nekaj premoženja. Ze staridelavski borci so ga hra ni I i in čuvali, da bi ga trži-ški delavec užival v težkih dneh. Celo \ dneli širajka leta 19%. je bilo to premoženje očuvano. ko so mnogi člani s številno družino morali iskati pomoči drugje. H rez prigova rjanj a kakšnega duhovnika je sklenil oil bor JSZ izjavo o tem premoženju in pi inesli so jo dne 27. decembru I91S predsednik, tajnik in blagajnik v župnijski urad s I remi hi a-nilnimi knjižicami vied, katerih vrednost je znašala din lO.OlS.bl. Še nekaj več je znašala ta vrednost, ker knjižicam niso bile prav liste dni ugolovijene na rasi le obrc^sti. I a izjava se glasi dobesedno t a ko-le: Strokovna skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze v Tržiču. I z j a v a. Krajevni odbor skupine JSZ v Tržiču je na svoji seji 2(). XII. 19% sklenil, da v slučaju razpada, ukinitve ali razpusta centrale JSZ v Ljubljani, ozironui skupine JSZ v Tržiču, pripada, vsa imovina, to je ves inventar in vsa gotovina strokovne skupine v Tržiču, tistemu društvu oziroma organizaciji, katera se bo po'kazala, da dela \ korist in v interesu tržiškega katoliškega delavstva. Dokler |)a te ni. pripadel vsa imovina iržiškoimi žnpnemn uradn. Ua jc liil i a sklep pravomoten. potrjujejo podpisi navzočih odbornikov: KU)futar Franc, I. r.; Prešern Franc. 1. u.; Jakopič Franc, 1. r.: Jerman Jernej, 1. r.: Dacar Rudolf. 1. r.: Rožič Ivan, l.r.: L)c-beljak Ivan. 1. r.; Potočnik Janez. I. r.: Štefančič Andrej, 1. r. Da je ta izjava točen prepis sklepa v sejnem zapisniku skupine JSZ v Tržiču, potrjujejo in jamčijo: Klofutar Franc. t.č. predsednik: Jerman Jernej, t.č. 'blagajnik; Dacar Rudolf. t. č. gospodar; Prešern Franc, t. č. tajnik. Večkrat je že kdo kaj zaupal tržiškc-mu župnijskemu nradu in s tem tržiške-mu župniku. Vestno in točno je bila vedno zaupana naloga opravljena. Če bi tu ne bik) vestnosti in poštenja, kje naj pa bo! V imenu župnijskega urada, katerega je omenjala izjava JSZ. sem prevzel izjavo in knjižice s kratko pripombo. da ustreženi točno željam. Zahvalil sem se za zaupanje in prijateljsko smo se poslovili. Nenadoma je bila ustanovljena v Tržiču organizacija ZZD. Na ustanovnem občnem zboru sem bil navzoč. Poudaril sem potrebo in moč organiziranega ka» toliškega' delavstva in izrazil željo po enotnosti vseh tržiških katoliških vrst. Končno sem vprašal, če je le morda še kdo proti ustanovitvi ZZD, ki bo prevzela v svoje oikrilje katoliške delavce v Tržiču. Nihče se ni javil p rot i in vsak je bil prepričan, da bo od tega dne dalje tržiško katoliško delavslNo imelo svoje zatočišče le v organizaciji ZZD. Oglašali so se pa kmalu pritajeni glasovi. kaj bo s premoženjem JSa. Nekaterim sem pojasnil, da knjižice čakajo \ idnill znakov delavske organizacije. katera se bo pokazala, da dela v korist in v interesu tržiškega katoliškega delavstva«, Ril sem navzočen pri neki seji ZZD. kjer so se menili odborniki, da 1)0 treba nabaviti razne knjige in druge po-Irebščine. Izrecno isein izjavil: »Na to m- mislite, da bi mogli uporabljati sedaj premoženje, ki je hranjeno v župnijskem uradu. Če sle v zadregi, Vam osebno kaj podarim ali pos(xlim. one knjižic(> pa čakajo, katera organizacija bo res katoliški pok ret v Tržiču pod- piiiila. NiliTe iii lemu iifioviii jiil iii ničli nihče ni zaliie\al kaj od premoženja, ki je l>ilo hranjeno v žnpnijskem nraclii. Naenkrai smo pa en I i. cia hoee imeii jSZ svoj občni zbor. Po nekajkratnih poskusih se je res \ ršil v gosiilni Perko. Oiil sem, da so za ta občni zlior poskrbeli tudi nekateri, ki so preje sklepali, da odbor |S/ prestopa v ZZl). V četrtek 21. marca smo imeli v Tj-žiču duhovniki dosti opravka, da smo spovedali vse učence lin učenke tržiške meščanske in ljudske šole. Bilo je naslednji dan celodnevno češčenje sv. Reš. le lesa in hoteli smo to izvesti. Trajalo je to spovedovanje od desete ure dopoldne do šeste ure zvečer z le majhnim opoldanskim odmorom. Naprosil sem za pomoč tudi g. župnika iz Loma in p. kaplana iz K rižev. Ob šestih smo se podali iz cerkve v župnišče k večerji, za sedmo uro je bilo na napovedano že spovedovanje odraslih. (Gospodje so zaostali na župnijskem dvorišču, sam semi pa hilel \ vežo. lam so me čakali sledeči gp.: Dolinar I'rane. Jerman Jernej in Seliškar Vinko. Zadnji je bil. kot sem sklepal po obnašanju, le zato na\zočen. da je (h)polniI število tri. Pisarno smo tedaj v župnišču ravno preurejali in sprejel sem jih v obed niči. kjer je bilo že vse |»ripra\ Ijeno za večerjo. Želeli so. da jim izročim hranjene knjižice. .\a vprašanje so mi pojasnili, da je imela JSZ svoj občni zbor. Prosili so me tudi. da bi smeli imeli še svoj lokal v Rokodelskem domu. Mirno sem pojasnil, da kar tako ne morem izročiti knjižic, da dve organizacij i ne moreta imeli istega lokala za zbiranje, da ta način ne bo prinesel blagoslova Iržiškemn katoliškemu d(da\slvu. končno sem pa dejal; »Sicer se pa o lem ne moremo sedaj meniti. Prišli sle lak čas. da res tej zade\ i ne morem posveitiii časa za razgovor. \ rim tega je pa pleskar ravno danes prepleskal v pisarni blagajno, kjer so; knjižice z izjavo hranjene in je nemogoče kaj jemali iz blagajne! Kasno le-daj so vstopili tudi drugi gg. duhovniki v obednico in poslovili smo ise z besedami. da se pomenimo o temobdriigi priliki. \ petek i"), marca obhaja vsako leto naša farna poirona svoj god. Do pol ile-sete ure sem bil v spovednici. ob deselih sem pa imel govor in slovesno pelo s\. mašo. Ililel sem \ župnišče le po s \ ele posode za slovesno larno oprav ilo. Ko ])i idriii iz pi vega nadstropja, pa stoji v veži g. Dolinar Franc. 1'ojasnil je. da ima JSZ prav iakoj svojo sejo in da naj mn izročim knjižice. Kratko sem mn dejal, naj pač upošteva kje in kako sem zaposlen, pa kar tako enostavno tudi en sam. ki niti na izročilni izjavi ni podpisan. ne more dobili knjižic tolike vrednosti. Zojiei sva se poslovila z besedami. da bo treba poiskati bolj primernega časa za to zade\ o. Čakal sem vsak dan. kdaj kdo pride. Saj sem bil tedaj in še danes mnenja, da je bil d\ akratni pozi\ po knjižicah izrečen \erlno v neprimernem času. Л nikogar ni bilo \ eč blizu. Menil sem. da bodo knjižice pač čakale, katera organizacija bo delala v korist tržiškega katoliškega delavstva. Dne 24. aprila 1919 sem pa prejel od advokata dr. Jožefa Pokorna iz Škofje Loke poziv, nit j vrnem knjižice in predme le. ki so v Rokodelskem domu do i»12S. aprila predsedniku skupi ne JSZ J(;r-manII Jerne ju. Tržič. (ila\ ni Irg šl. 29. Sedaj mi je bilo jasno, da se hoče JSZ menili le še potom advokata. Poziv je naslov il g. advokat na moje ime. dasi je bilo premoženje izročeno župnijskemu iiiatbi. Advokatskega posredov an j a nisem vajen, zalo me je zabolelo. Sem pa še isti dan g. advokatu pisal dobesedno sledeče: (lo.ypod dr. Jože Pokom škof j a I,oka. Danes sem prejel N aše cenjeno pismo z dne 22. aprila. Odgovor: /upnik sem v Tržiču že enajsto lelo in v shrandx) ali v upravo mi je bilo a sem vse v esi- Л. izročenega ze marsi t no uprav l jal. ! Menim, da se žiipiiik mora s svojimi tla rani v vseh zadevah sam pomenili in je vsako advokatsko posredov an je žalo-slen znak razmerja med župnikom in I a ran i. T a rani. ki so mi prinesli \ shrambo svoje premoženje, lasi delavske organizacije. naj se oglasijo sami in prepričan чет. da se pomenimo. Nisem nikogar prosil, naj mi kaj zaupa. .\e iščem svojih koristi, če pa kaj sprejmem, upravljam vosi no. Z odličnim spošlov aiijem: \(ivk Anion. Tržič, 24. aprila 1919. Menil sem. da vsaj po ieni pismu pri-tlrjo prizadeti \ župniščo. Ni jili bilo. A(l\()kat je pa v dni^em pismu z due .2(). aprila zahteval, naj njemu sporočim do K), aprila, ec sem pripravljen v prvem dopisu naštete pi edmete »l)rez pridržka in hrez pomenka predsedniku skupine izročili, če jili pride iskat«. — (J. advokatu na to nisem od^()\ oril. čakal sem pa domačili funkeionarjev. ki predstavljajo skromno oživljeno tržiško JSZ. Č akal sem zaman. I o pa pač menim. da je fi'. advokat vsebino mojega pisma sporočil svojim klieniom. In tako je prišel 6. j unij, ki je prinesel poziv k sotinijski razpravi. Osebno sem bi I poz\ an na sodišče, dasi osebno nisem ničesar sprejemal v slirandx). Premišljeval sem nekaj časa. dne 12. junija sem se pa peljal \ Škofjo Loko k g. advokatu Jožefu Pokorim. Nisem ga imel časi spoznati, ker je bil od dohia. \ njegov i pisarni sem pa izročil na njegovo veisl knjižiee in seveda prejel po-Irdilo. da' jili je župnijski urad v Tržiču njemu izročil. Poudaril sem. da je s tem zadeva zame končana. .\i pa končana zadeva za Iržiško katoliško delavstvo, ki je denar branilo in zbiralo. Za kaj bo ta denar uporabljenУ Го naj kontrolira vsa tržiška delavska javnosi! Če je bil ta denar očuvan celo v ležkili dneli širajka leta mora bili sedaj ši> bolj ločno upravljan. No, za to bo že poskrbela I ržiška javnosi. ki ne pozabi, dif so razna društva v I r-žičii že iniela razne »lalenge . ki so še danes v pregovoru. - \ eni izmed treli kn jižic je naložen denar za smodnik pri streljanju ob cerkv enili svečanoslili. Pred leti je namreč v ta namen zbirala skupina JSZ po Tržiču denar in odvišni denar je 'bil vedno naložen v knjižico. Zadnji, ki se v streljanje spušča. ji> tr-žiški župnik, prav pa je, da je to ugo-lov 1 jeno. Zadeva tudi ni končana za \ incenci-jevo konlerenco. oziroma Rokodelski dom. rigav je inventar, ki ga je upravljala v Rokodelskem domu jSZ pred usianovilv ijo ZZI). Nihče iie pride poni! \ Škol jo Loko ga t udi nihče ne bo nosi I ali vozil, kol je bilo lo s knjižicami! Kdo bo odgovarjal za ležarino in napotjei' Pa še lo bodi povedano, da dovoljenja /a odvoz ne bo dal predsednik \ incen-cijcve konlerence kakšnemu tujemu človeku, ampak le Iržiškemii laranii, ki bo podpisal poirdilo o odvozu. Čc bo pa ta inventar še kaj easa le/^il v Rokodelskem domu. bo pa pae nadomestil stana-riuo! * Doislej seui v svojem življenju dcbil dva poziva mi sodišče na svoje lastno ime. Prvi poziv sem dobil leta Iin zagovarjati sem se moral zaradi pridige na Rrezniei K), julija, ko sem pridigal svojemu rojaku na uovi maši. Lastni rojaki so me tožili, da sem poveličeval v eerkv i zeleno bai'vo. ki je bila tedaj nevarna. Omenil sem pa le pri obedu, da nam je lepo v senci svetoče. zelene lipe. pod katero je rastel tudi novomašnik. kateri naj v delu za duše posnema pridno obiskovalko lipe — čebelico! I a krat sem šel na sodišče z nekim ponosom, kei sem pač lahko ovrgel denunciacijo. Žalosten sem pa bil. da me tožijo — rojaki. Sedaj pa nisem hotel itii na sodišče. Tožili so me pač — I a ran i ... Viktiir Ziiki'iijšck: Proslaya Kristusa Kralja \ sa Slovenija se pripravija. da slovesno proslavi kongres k risiusa-Kralju, ki naj v vseh Slovencih še bolj utrdi Njegovo kraljeslvo! Kako lepo je to kra-I jest v o /A' sedaj po Sloveniji! Cerkve in cerkv ice. znamen ja ob potih in sliki' po hišah govore o tem. Poibožnosti po cerkvah in molitve po hišah pričajo o božjem kraljestvu. In nedelja je v Sloveni j i še vedno res (Gospodov dau. Kako vse ilrugače je tu doli na jugu. Narod v splošnem malo v e za Kristusa-Kral ja duš. ('erkvice. kolikor jih je, so skrite: mali zvonovi vise v nizkih lesenih zvonikih. Pesmi, ki govore o zvonenju čez hrib in čez plan, Iu ne moremo peli. Še oni ma-lošiev ilni verniki, ki nosijo kraljesivo Kristusovo v svojih dušah, lo nekam nezaupljivo skrivajo v strahu, da zanj ne zazna okolica in ga pomandra. Saj pa ludi ni čudno, ko so pa prve »kulturne v rednote, ki vlečejo, kavarniške >peva-čice« in k i по-»ратГ1е1 i . (iovorili o kraljeslv u Kristusovem v takem ozračju, je težko .. . In vendar, lin dan v lelu je. ko za-kraljuje K risi us I udi po ulicah južno- sil)skili nu\st. Nil |)iii/iiik sv. Hešiijoga I (4r.su se ne luipoliiijo samo male katoliške cerkvice, ampak tudi prosloi-okrofi II j ill. \ se. kar nosi katoliško ime. pride, in to hrcz \ sake ajjitaci je in hi e/ poselmili priprav. Po mestu /rastejo oltarji najlepše okrašeni in po plavnili ulicali se vi jejo procesije, ki so od leta do leta daljše in lepše. Poiio-sno stopajo naši \ ojaki in oddajajo sah e« pri hla-^('slovili. Kar nepreglediu' so njiliove \ rste. \ eseli so. da morejo enkrat pokazati svojo vernost kiistiisii. In uradniki vseli vrst. delavci, obrtniki, nase-Ijeiiikii. \ si. pra\ \ si hrcz izjeme po-l)ožno stopajo v procesi j i. C'e pa morda kdo fileda od strani, ^a procesija toliko prevzame, da drufio leto gotovo tudf sam sodeluje. Še celo dru;zo\ erci ohsla-ncjo ol) veličastnosti tt li procesij in tiho počaste Kristusa, (ilas >pevačic mora ut ill niti ol) petju sv. evangelijev in ol) poliožnili zvokili vojaških godi), ki i Igrajo religiozne skladlie. K ristus-k ral j zavzame za nekaj ur ulice vseli večjih j užno-srhsk i h mest. \()dil sem letos res lepo procesijo po skopljanskih ulicah in obujal ol) tem mnoge lepe spomine. Kar sram me je bilo pred Jezusom in pred ljudmi, ko sem iimd za asistenco mcisto mladih kaplanov — same stare gospode. I'a me je lepota procesije toliko prevzela, da sem ob koncu mislil le eno: Kristus naj zmaguje in \ lada in k temu naj pomaga tudi kongres K risi nsa-K ralja. pri katerem bomo \ saj dnhov no sodelov ali I udi katoličani iz Južne Srbije. To in ono Kiiriiu'lsko lU'iU'lj« smo /r lani obhajali bolj slov esno. I .r (If/. jr J)ГСprečil, da si" ni mogla \ rši|i nameravana pro-Cfsija s srebrnim kipom karmelske dospe. l.<4os je pa karmelska nedelja prav na god karmelske Malere bo/je. /a I o jo bomo pra\ lepo skušali obhajali. Saj je karmelska bratovščina v naši župniji jako stara in pomt inbna. Prvič je bila ustanovljena že leta i()7J. /a časa cesarja Jožefa II. je bila /a t rta. oživljena in \ nov ič pov rjena je pa bila 21. novembra IN31. Od leta 1Н")2. do sedaj je li.ilo vpisanih НЗЧО udov. Lani je bilo vpisanih na karnudsko neih I jo 1"^*' novih udov. Bratovščina ima svoj oltai- v ka- pelici in je lutli predhodnica dekliške Marijine družbe. \ časih so se v pisava I i v bratovščino vsi prvoobhajanci. sedaj se odloči za sprejem vsak po svojem preuda rku. lakole bomo obhajali to nedeljo: Popoldne ob pol Ireh bo v cei'kvi primeren govor. .Nato se bo pomikala procesija s sri brnim kipom .Matere božje do 1 ra\ -narjeve kapelice na Slapu. Pete litanije bomo opravili med piocesijo. Po proč e-siji bo v cerkvi še blagoslov z .Najsvetejšim. Končno bo v kapelici spiejem novih udov. K procesiji je seveda vabljena vsa župnija, prišlo bo pa gotovo tudi kaj vernikov iz sosednih župni j, ki so tudi vpisani v našo bratovščino. I v i-stijo naj s(' naj prvo .Marijini vrtci in žcnstvo. za kipom pa moški. .Marijine drnžbc' gredo z zastavami. Pienovitev /.naiiienj je marsikje po-t rebno. 11 vala liogu. v naši župniji smo jih lepo uredili v zadnjih letih in ni kričeče potrebe nikjer. Pripravljalni odRor za kongres K risi tisa Kralja želi. da bi v v saki župnij i kakšno kapelico prenovili in ^). julija naj bi bila slovesnost pri prenov I јепсчп znamen ju. Pri nas se bomo pa kongresa spomnili K), jul.šc po,se-l»cj. ko bomo imeli procesijo na Slap. Za kongres Krisins« Kralja smo nabrali v cerkv i zadn jo ned( Ijo aprila din Dodano je bilo potem še v župnijski pisartti toliko, da je župnija poslala din I. I K). . Kongres je združen z velikimi strošku. Zato naj bodo listki, ki jih propadajo lan t je in dekleta v ko-ri.st kongresa, toplo priporočeni. Za Haragovo semenišče smo pobirali letos farni prispevek na prvo nedeljo v mesecu ma j n. Prišla sla dv a gg. bogo-slovca iz Ljubljane, ki sta pobirala po cerkvi pri vsidi treh sv. mašah. Nabrala sta din ().4()L")(). Pri nedeljskih šmarni-cah je pa nabral v isii namen ceikvenik v pušco din 411.It). Hog povrni! Oznanila жа juliji t. I'rcsvi'ta Kri (lospodova. J. V. nedelja |)(» Biiikošlili, prva v meseni in spomin Obiskovanja Marijinega. Slii/lie Ixi/je .so \ iiimiiliicm redu. /jiitnij pri šesti sv. miiši je iiifscriio sv. ()l)liiijil() /II iiio/e in finite. Pra/.nik sv. Cirila in .Metoda. ". Prvi peti k v meseeii. ()li šestih je sv. iiiii-šii pred Niijsv elejšim. .\;i predv ei er je od osmiii do (Icvetili V /iipiiijski coikvi sk.ii|)iui molitev svete ure. Ч. VI. nedelja po Bin koš* ill. Slii/l)e ho/, je so v iiii\iidiiem reilu. t J. Ilei imi^oiu in Forlunal, putioiia Ijiiltljaii-ske škofi je. 14. Obletnica posvetitve prev/.v. p. kne/.oškofa dr. Gresorija Hožmana, vladike naše škofije. Visoki knez ixidi v molitev pri|M)i<)čeii! K). Vil. nedelja po Binkoštili in god kai inelske Matere božje, lina sv. maša je ta dan za žive ude kal nielske bratovščine. l)o|xildanske službe |и>/.је so v navadnem redu. 1 a dan morejo dobiti vsakikrat |М)|К)1пе odpustke verniki, ki obiščejo našo župnijsko cerkev in molijo v papežev nameu. Ti popolni odpustki se morejo dobivati od II. opoldne do 16. opolnoči. Seveda je potreben tudi prejem sv. zakramentov. Udje karmelske bratovščine morejo ta dan prejeti še posebne odpustke. Popoldne ob pol treh bo ^o-ročila \ cerkvi s\. .\ne pod l.jiilieljem dne 13. maja. J. Kosmač Jernej, predilniški klepar, Tržič, I'ot na pilarno 3, in Koprivnik Helena, predilni-ška delavka, Tržič, (Jlaviii tr^ 23, |xiročena 13. maja. 3. .Škof Valentin, zidarski |x)močiiik, Tržič, ljubeljska cesta 30, in 1'olajnar Frančiška, Sveta .\na los, poročena 14. nuija. 4. Kopač Franc, predilniški delavec, Tržič, Pol na pilarno 10. in Javornik Marija, zasebnica, Tržič, Ljubljanska cesta 13, |xiročeiia 20. maja, 3, Janoiišek Karel, preijani: Maks Blejec.