SLOVENSKI PRIMOREC
UREDNIŠTVO IN UPRNA V GORICI v ulici degli Orzoni 38. — Cena oglasom po dogovoru.	KATOLIŠKI TEDNIK	IZIDE VSAK ČETRTEK
teto I. — Štev. to	GORICA, DNE1.NOVEMBRA1945.	Cena E. 4.—
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
Združenim v smrSi...
Zopet pojo žalni zvonovi v spomin vseb vernih in živi bite s tegobnimi spomini od grcba in do groba polagajo nanj svoje cvetje in tihe molitve. Toda pre* nekateri Slovenec in Slovenka objokuje to leto dragega in tudi drago, ki o njem ne ve, kje počivajo njegovi telesni o* Stanki, da bi na njegovo gomilo položil šopek rož in ga zalil z grenko solzo.
Med temi kdo ve kje poko« panimi ali tudi le nespoštljvo zagrebenimi je zlasti veliko slovenskih mož in fantov. Kdo bi izmeril brikdo žalost, ki so pustili za seboj v tisoč sloven* skib družinah in v desettiso* čih slovenskih src ? flli je sploh kdo tako nevreden slovenskega imena, da mu ni žal teh stebrov slovenskih domačij. Hli jej še kdo med nami, ki mu srce, ne joka za vsakim posameznim izmed njih?
In vendar se zdi, da se med nami dobe ljudje, ki ne objokujejo tako velikega števila strtih slovenskih življenj Dobe se celo taki, ki bi na premnog neznani grob rajši pljunili, kakor da bi nanj potočili solzo sočutja.
Taki hodijo v duhu po hribih in dolinah in po globokih breznih ne kot žalujoči bratje in sčstre, ampak kot sodniki, ki terjajo od njih odgovora, čemu in z akaj so se bili, kakšne barve in prepričanja so bili. Pa prisodijo temu kolajno narodnega junaštva in muče-ništva, drugemu pa v grob za* vpijejo; Izdajalec, našel si, kar si zaslužil!...
Hli se smemo smatrati za poklicane, da drage naše padle kratkomalo delimo v dva ta* bora, v tabor mučencev in junakov in v tabor hudodelcev in izdajalcev, za katere naj ne bo usmiljenja niti po smrti ?
Preveč spoštujemo svoj slovenski narod, da bi mogli dvo* miti, da je večina izmed naših padlih, ki gredo v deset* tisoče, prelila svojo kri iz ide* alnib nagibov, pa naj se je borila v strahotni bratomorni borbi na eni ali na drugi stra* ni. Odpor proti nasilju, borba za svobodo, za pravičnejšo socialno ureditev države, celo tudi borba za Boga in vero ocetno, to so bili nagibi, ki so gnali večino naših fantov v borbo in smrt.
O gonilnih silah organizacij, ki so vodile to borbo in nosoji zunjo odgovornost, ne mara*
Besede sv. očeta sodobni ženi
V nedeljo dopoldne je sv. oče sprejel v posebni avdijenci voditeljice italijanske ženske katoliške akcije, kakih dva tisoč po številu. Ker pa papež, kadar govori ob takih prilikah, ne govori samo pričujočim, ampak tudi vsem drugim kristjanom, podajmo našim ženam in dekletom njegov nauk, ki jim bo ob besedah toliko drugih nepoklicanih učiteljev zelo prav prišel.
Govoril je sv. oče o dolžnosti žene v sedanjih okoliščinah. Povdaril je, da dostojanstvo žene je le tisto, ki ji ga je Bog dal. Po svojem osebnem dostojanstvu sta mož in	žena popolnoma
enakovredna.	In ravno	Cerkev je znova	vrnila ženi	njeno
dostojanstvo,	potem ko	je v
poganstvu bilo tako globoko poteptano.
Glavna naloga žene je materinstvo . in zato jo vsakikrat težko zadene, ko začuti, da socialne razmere groze družini. To se ravno danes dogaja. Nek totalitaren sistem skuša zapeljati ženo s čudovitimi obljubami o enakosti pravic z moškim, o varstvu in pomoči žene v vseh prilikah življenja. Toda, tudi če bo vse to rep, ni še rečeno, da bo položaj žene res boljši. Tudi ni misliti, da sme žena pričakovati pravega izboljšanja svojega položaja v režimu državnega kapitalizma zato, ker kopičenje ljudstva v velikih središčih in rast velikih podjetij samo otežuje razmere v družini.
Poglavitna skrb je, vrniti čast poslanstvu žene in matere pri domačem ognjišču. Ravno obratno pa mora danes žena zmeraj bolj stran od ognjišča za zaslužkom,
mo govoriti in izreči nobene sodbe, ker to ne spada v ok* vir tega razmišljanja.
Prepričani smo pa, da so se mnogi fantje, ki so se tu bo* rili drug proti drugemu, našli pred božjim sodnim stolom skupaj in tam spoznali, da so se borili z enakimi ideali v srcih ... in . se čudijo skriv* nosti hudobije, ki jih je na* hujskala drugega zoper dru* gega.
Ne le v smrt, ampak tudi v večnem življenju so premnogi teh fantov za vedno združeni.
rn mi naj ostanemo za ve* dno razdvojeni in naj še na grobeb svojih padlih bratov in očetov netimo sovraštvo!
Eden izmed tisočev, ki so v
ker je možev zaslužek prepičel. Posledica je kvarna vzgoja otrok, zlasti mladih deklet, ki zgubijo ljubezen do domače družine.
Če Cerkev svari ženo pred javnim življenjem, ne pomeni to, da se katoliške žene morajo držati daleč od sodobnega gibanja, ki jih tira v krog socialnega in političnega življenja. Nasprotno, zavedati se morajo, da je njihova usoda v njihovih rokah. Zato so dolžne se v vesti posluževati vseh sredstev, da zadržijo sovražne tokove, ki pretijo družini. To zahteva tudi čast žene, kajti ona mora skupaj z moškim sodelovati za blagor naroda. Oba imata dolžnost in pravico, do tistega mesta, ki vsakemu pristoja: mož je bolj pripraven za javne posle, žena ima večje zmožnosti za družinsko življenje, ki je osnovna celica socialnega življenja. Baš ta skrb za družinsko življenje zahteva od žene, da se zanima tudi za politiko. Tu najde žena zopet široko polje svojemu udejstvovanju, n. pr, proučevanje poslanstva žene v človeški družbi, njenih dolžnosti in pravic, postati kažipot svojim sosestram, uravnavati zmotne ideje in boriti se zoper predsodke. To je neizmerno delo in nujno potrebno, ker brez tega bo vsako delo pri apostolatu brez pravega uspeha.
Politično in socialno udejstvovanje pa zavisi ne malo od postav, ki urejajo življenje v občini in državi. Zato je volilna kroglica v rokah katoliške žene važno sredstvo pri spolnjevanju njenih strogih dolžnosti do družine, saj če bodo one prave ljudi volile, bodo ti tudi prave postave dajali. Ene stvari pa katoliška žena ne razume in ne more razumeti, kako da se za politiko
preteklem letu padli, je pisal med drugim svoji materi tik pred smrtjo tudi sledeče be* sede: „Težko mi je za Vas, predraga mamica in sestrice, bolj kot zame samega, čeprav puščam toliko nad.. Težko mi je, solze mi polzijo po licih, ker vem, da boste radi mene še po moji smrti zaničevane. H potolažite se. Prišel bo dan, ko bo svet spregledal, in vr* njena bo čast Vam in meni..„
Sodbo nad rajnimi pustimo Bogu, ki je edini povsem pra« vičen sodnik.
Mi pa vse rajne spoštujmo in zanje molimo, da bi našli v Bogu usmiljenega sodnika, kakor želimo, da bi bil nam samim usmiljen.
razume nadoblast enega razreda nad drugim, ali pohlepna želja po gospodarski nadoblasti nad drugimi. Taka politika vodi do gotove državljanske vojne in mednarodnih sporov. Zaradi tega nobena modra žena ne more biti naklonjena politiki razrednega boja in vojske. Ona bj zmeraj odrekla svojo podporo in svoj glas vsakemu, ki vodi politiko razrednega boja in pohlepne želje po nadoblasti nad drugimi narodi.
drobne: vesti
Gfiicago: O spreobrnjenju komunista Budenza, o katerem smo že zadnjič omenili, piše list „Time" takole:
Nekaj novega je to, da se komunist spreobrne. Francis Bu* denz je bil deset let komunist in več časa urednik komunističnega dnevnika. Vrnil se je on in vsa njegova družina v katoliško Cerkev in takoj prevzel mesto profesorja na katoliški univerzi.
Sam pravi, da bo kot profesor delal na to, da bo razkrinka! komunizem, ker je nasproten vsaki veri in svobodi. Komunisti so zagnali velik hrup in razglasili Budenza za izdajalca. Tako jih je presenetila ta novica, da so pozabili črtati v listu, ki ga je prej urejeval, njegovo ime. Budenz kot komunist se je zanimal za sindiKate in je bil 21 krat v ječi. Ob spreobrnitvi je izjavil: »Razum in vera sta me privedla do tega srečnega koraka. Da smem zopet k zakramentom je velike vrednosti; zdi se kot bi se z dolgega potovanja zopet vrnil domov".
Zagreb: Htvaška vlada se je odločila, da zopet odpre nadškofijsko gimnazijo. Namen te šole bo, da se dopopolni pouk državnih srednjih šol za one, ki bi hoteli postati duhovniki.
VatiRan; Sv. Stolica je imenovala za škofa v Lozani. Ženevi in Friburgu Franca Charriere, profesorja na vseučilišču v Friburgu, ravnatelja velikega katoliškega dnevnika v francoskem jeziku „La Liberte" in enega izmed najbolj poznanih katoliških švicarskih časnikarjev.
3JZeFii&a: Umrl je v 68. letu bivši predsednik Mehike Calles, zloglasni preganjavec Cerkve. Bil eden izmed najhujših preganjav-cev, kar jih pomni zgodovina, ki je v času, ko je bil na vladi, dal pomoriti in mučiti veliko število duhovnikov in dobrih vernikov.
SPoljsGa: Neštete množice romajo k Materi božji na Jasno goro s prošnjo, da bi trpeč*
domovini izprosili dobrih voditeljev. Jasna gora je Poljakom priljubljena božja pot, kjer je izpostavljena že od 1. 1383. Marijina slika, ki pa je tekom stoletij popolnoma počrnela. Med nemško okupacijo je bila cerkev zaprta, a noben predmet ni bil odnesen. Te dni je r.aval romarjev še večji; v enem samem dnevu jih je bilo nad tristo-tisoč.
OZevL> ‘Uork: Vojna mornarica Združenih držav v Ameriki, je v soboto prekinila slavnosti praznovanja zmage ter počastila 25.000 mrtvih vojne mornarice, ki so padli v raznih bitkah, Božjo službo so opravili trije kaplani-katoličan, protestant, jud -v ladjedelnicah vojne mornarice v Brookiynu.
Pred začetkom službe božje je podadmiral Monroe Kelly, poveljnik tretjega vojaškega oddelka, takole spregovoril: „Več kot prav je, da se za trenutek ustavimo in počastimo padle, kakor zaslužijo. Mi se moramo še naprej boriti za zmago duha sedaj, ko smo zmagali z orožjem".
!Beograd: Javljajo, da je sv. stolica imenovala za svojega začasnega zastopnika v demokratični federativni Jugoslaviji mons.ja Jožefa Patrika Hurley škofa v St. Augustine v Združenih državah Severne Amerike. To mesto je ostalo prazno od dneva, ko so Nemci izgnali mons. Hektorja Felice 1. 1941. - Mi si srčno želimo, da bi to imenovanje razčistilo napeto razmerje med katoliško Cerkvijo in novimi oblastmi v Jugoslaviji.
Čung Sffing: Nankinski škof dr. Pavel Yu Pin je izjavil, da je katoliška Cerkev na Kitajskem utrpela veliko škodo v pretekli vojni. Štirje milijoni katoličanov žive raztreseni v 150 škofijah. Imajo kakih sto škofov in sedem tisoč duhovnikov. Škofu se zdi duhovna obnova Kitajske ravno tako važna kakor gospodarska ali pa še bolj. Izrazil je mnenje, da se morajo vse verske organizacije združiti na nekem skupnem programu dela za dobrobit ne samo Kitajske, temveč bratstva vseh narodov.
STreviso: Cerkveno sodišče se je sestalo te dni v župnišču v v Riese (Treviso) z namenom, da nadaljuje z delom za progla-šenje blaženim papeža Pija X.
Jlemčija: V Stutgardu na nemškem so se sestali na kongres zastopniki nemške prote~tanto-ske cerkve. Na tem kongresu so javno priznali krivdo Nemčije zaradi nacističnega nasilja. Na kongresu so bili navzoči tudi zastopniki. svetovnega svčta protestantskih cerkva. Predsedoval je pastor Niemoeller. ki je bil v prvi svetovni vojni poveljnik nemške podmornice, potem pa postal protestantski pastor. Znan je posebno zato, ker je bil eden izmed redkih pastorjev, ki so se zoperstavili nacizmu. Zaradi tega je bil tudi
OKNO V SVEIT
Fracoske volitve Najzna-menitejši dogotek v preteklem tednu so bile brez dvoma volitve v Franciji, ki so se vršile v nedeljo 21. oktobra. Te volitve so najvažnejše v moderni francoski zgodovini. Ni šlo samo za izbero poslancev v narodno skupščino, temveč tudi za vprašanje, ali naj se nadaljuje s staro ustavo Tretje republike iz l. 1875. ali naj se osnuje nova ustava, ki bo začetek in temelj nove, Četrte republike. Obenem bi bilo treba rešiti tudi vprašanje, kakšna naj bo nova skupščina, ki bo izšla iz volitev. Zato so morali francoski volilci ne samo izbrati kanditate, temveč tudi odgovoriti na dve vprašanji : 1) Za staro ali novo ustavo ? 2) Skupščina naj ima stare pravice ali pa naj se ji polnomočja omejijo in preidejo deloma na predsednika republike, ki bo po ameriškem zgledu obenem tudi predsednik vlade ? General De Gaulle zagovarje novo ustavo in skupščino z omejenimi pooblastili. Komunistipa so se potegovali za skupščino z neokrnjenimi polnomočji.
Izid volitev je bil sledeč: Večina francoskega ljudstva se je izrekla za Četrto repu® bliko in za skupščino z omejenimi polnomočji. V tej drugi točki so komunisti pogoreli. Ka se pa tiče poslancev, prednjačijo komunisti, ki imajo od 422 mandatov 152. Sledijo socialisti s 148 mandati, nato katoliški naprednjaki (Bidault) s 138 mandati in radikali z 22 mandati. Ostalih 62 mandatov odpade na desnico in na razne manjše skupine.
Največje presenečenje volitev je bilo na eni strani grozen poraz radikalne stranke (Da-ladier, nekdanji ministrski predsednik), na drugi strani pa velik, porast katotiške napredne stranke (ljudsko republikansko gibanje), ki je v teku enega meseca skoraj pod*
zaprt in interniran ter so ga šele ob zlomu Nemčije rešili iz taborišča.
V izjavi, ki so jo podpisali vsi pričujoči, je tudi sledeče priznanje : »Zavedamo se, da med nami in našim narodom ni samo skupnost trpljenja, ampak tudi skupnost krivde. Z žalostjo priznavamo, da je po naši krivdi zadelo mnoge narode in dežele neizmerno gorje. Res je, borili smo se dosti let v imenu Jezusa Kristusa zoper tisti duh, ki je prišel do izraza v nasilnem režimu nacional-socialistov, toda obžalovati moramo, da nismo bili bolj pogumni, da nismo molili z večjim zaupanjem, da nismo verovali z večjim veseljem."
vojila število glasov. Volitve predstavljajo tudi veliko osebno zmago generala De Gaulla, ki ga podpirata katoliška in socialistična stranka.
Predsednik Truman o a-meriSki zunanji politiki Na “Dan Mornarice", 26. oktobra, je predsednik Truman govoril o ameriški zunanji politiki. Najprej je poudaril, da bo Hme* rika ostala tudi za naprej najmočnejša vojaška sila. Toda naloga ameriških vojnih sil je zagotovitev svetovnega miru in svobode. Nato je v 12 točkah podal smernice ameriške zunanje politike Naj navedemo najvažnejše: Mi ne stremimo za ttritorialnim razširjenjem in za sebičnimi koristmi. Verujemo, da si bodo narodi, ki so bili s silo oropani svojih suverenih pravic in svoje avtonomne vlade, le«te spet pridobili. Mi ne bi mogli sprejeti teritorialnih sprememb v ni» kakem delu sveta, v kolikor ne bi bile v skladu s svobodno izraženimi željami prizadetega ljudstva. Mi verujemo, da bi morali imeti vsi narodi, ki so sposobni vladati se sami, pravico izbrati si svoje lastne vlade brez tujega vmešavanja. Mi bomo odklonili priznanje vsake vlade, ki bi bila kakemu narodu vsiljena od tuje sile. Mi moramo še nadalje zagovarjati svobodo besede in svo* bedo vere med svobodoljubnimi narodi sveta. Predsednik je še poudaril, da med zrna-govetimi velesilami ne obstaja noben tako globok spor, da bi se ne dal poravnati.
Japonski socialisti so odklonili predlog komunistov za ustanovitev enotne fronte.
Ameriške oblasti so aretirale predsednika bivše slovaške vlade Josipa Tisa in njegovega brata Stefana. Oba bosta izročena češkoslovaškim oblastem.
Maršal Žukov, ki je bil vabljen v Združene države, je obisk odgodil na prihodnje leto, ker je bolan.
V vsako glavno mesto poljskih pokrajin bodo namestili sovjetsko vojaško posadko, ki bo imela namen preprečevali ropanje sovjetskih vojakov na Poljskem. Gre za vojake, ki so se odtegnili vojaški disciplini.
V Beogradu so bili naoadeni razna-šalci edinega opozicionalnega lisla v Jugoslaviji Grolove 'Demokracije,. Prodajalcem so lisi nasilno iztrgali iz rok in zažgali.
Republikanski vladni odbor v Združenih državah je predlagal, naj UNRRA ukine pomoč tistim državam, ki nasprotujejo svobodi tiska.
Predsednik Truman se je zavzel za zakonski osnutek, naj se vpelje obvezna vojaška služba, ki naj bi trajala eno leto. “Samo s silo,» je dejal Truman, “bomo lahko prepričali morebitne napadalce, da ne trpimo nikakega ogrožanja miru in svobode,.
Volitve v italijansko ustavodajno skupščino se bodo vršile šele prihodnjo pomlad.
V Washingtonu se je 25. 10. uradno ustanovila organizacija Združenih narodov, ki se je bila osnovala na konferenci v San Francisco.
V Zagrebu je začel izhajati prvi hrvaški opozicionalni dnevnik "Narodni glas.. Ureja ga vdova Štefana Radiča, nekdanjega hrvaškega voditelja.
Vidkun Quisling je bil uslreljen.
Jugoslovanski državljani, ki bivajo v tujini, “radi tehničnih težkoč, ne bodo mogli glasovati pri prihodnjih volitvah lf. novembra.
Odkritelj oenicilina Sir Alexander Fleming je dobil Nobelovo nagrado za medicino.
Angleški zunanji minister Bevin je govoril v zbornici o stanju v Evropi in poudaril, da grozi Evrooi dvojna lakota, fizična in duševna, ki bi utegnila biti usodnejša od fizične.
Mednarodni politični krogi pripisujejo veliko važnosl govoru, ki ga bo imel maršal Stalin 7. novembra.
Podajanja med Cangkajšekom in med kitajskimi komunisti so dosjela na mrtvo točko in obtičala.
V London je prispel srbski patriarh Gavrilo. Uradno se govori, da je prišel radi krsta jugoslovanskega prestolonaslednika. Toda jugoslovanski izseljeniški krogi pripisujejo temu obisku velik političen pomen.
Med nemško okupacijo v Poljski je bilo ubiiih 6 milijonov Poljakov.
Predsednik češkoslovaške republike dr. Baneš je podpisal odlok, s katerim se podržavijo najvažnejši industrijski in prometni obrati v republiki.
Farji so farji
Prizor iz prodajatne časopisov v Sorici. (SPriče, Ri so to sfišale, žioe v mestu)
STliado delile z delete Rupuje časopise. SProdajalRa ji vljudno ponudi SlovensRega ‘Primorca, a RupovalRa se odreže: “ J~o je faršRi tist, ga ne maram,,. Slučajno navzoči Slovenec pojasni deRletu: “J~o je RalolišRi tisi in je prav. da ga Raloličani čitamo,,. ‘M deRle se obrne z Besedami: “JI Raj, farji so farji l„ in odide.
Sam “Bog ve, RotiRo a'o6rol je to deRle prejelo od dulionniRov, Še ni mnogo tet. Ro je pri nauRu dobivalo znanje in lju6ezen do materinega jeziRa prav od RoteReta.
‘Tlaj naši 6ralcl sami iščejo vzroR, zaRaj je naša podeielsRa žensRa mladež danes laRo hvaležna. SKdo ji je vcepil taRo strupeno sovraštvo do dufiovnIRov ?
IIIIII llllllll I llll.l lili ll.lilll ■ MII! 11IIIIIIII l.lllt II
‘VsaRdo mora priznali, da je Ra-totišRa GerRev bila ona, Ri Je z malerinsRo sRrbjo vzgajata človeštvo v Evropi v njenib detinsRIfi letih, ga obvarovala pred popolno podivjanostjo tn ga privedla v srečnejše družabne razmere.
(Francolki filozof Monletquien)
lllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllililllllllllllllilllllllllllllllllllililii
Otvoritev Malega semeniSča
Nadškofijsko Malo semenišče v Gorici se bo odprlo 12. novembra. Vsi gojenci morajo biti tisti dan v semenišču. Sprejemni izpiti bodo 14. novembra.
Opozarjamo še, da se nove prošnje za sprejem v Malo semenišče ne sprejemajo več, ker so že vsa mesta zasedena in ni več prostora.
Maršal Tito . in pastirsko pismo
Maršal Tito odgovarja v listu „Borba" na pastirsko pismo jugoslovanskih škofov. Vprašuje se, zakaj niso katoliški škofje protestirali na grozodejstva, ki so se vršila na Hrvaškem pod Nemci in ustaši. Trdi, da so bili oni redki duhovniki, za katere se škofje potegujejo, prav za prav ustaši in zločinci. Grozi, da so v DFJ zakoni proti šovinistični propagandi, ki hoče sejati sovraštvo med jugoslovanskimi narodi, in da se bodo ti zakoni uporabili tudi proti duhovščini, ako ne bo prenahala izdajati podobnih pisem. Ugotavlja, da je duhovščina s tem pismom stopila nq stran domače reakcije in se tako z dobro premišljenim načrtom postavila proti novi DFJ-Končuje s trditvijo, da je najboljši dokaz, da je Cerkev v Ju-goslavijisvobolni, dcj;t/>, di nobenemu podpisniku pastirskega pisma ni zgodilo nič hudega in da nihče ni niti pom slil, da bi jih odvrnil cd njihovega raz-krajalnega dela.
Naj nam bo dovoljeno, da na kratko odgovorimo na navedene očitke.
Očita se jugoslovanskemu epi-skopatu, da ni protestiral proti krivicam, ki so se dogajale pod Nemci in ustaši. Ta očitek bodo jugoslovanski škofje z največjo lahkoto zavrniii, ako jim demokratična vlada dovoli, da objavijo kupe protestov, ki so jih naslovili na razne odgovorne či-nitelje v zadnjih letih. Nam osebno je zelo dobro znano, koliko sta se borila proti raznim krivicam in nasiljem slovenska škofa Rožman in Srebrnič; le-ta je vkljub svojemu odločnemu stališču proti italijanskemu in nemškemu nasilju moral sedeti v ječi od osvobojenja Jugoslavije pa do škofovske konference.
Da pa jugoslovanski škofje v prejšnjih časih niso objavili tako slovesnega skupnega pastirskega
Kitajsko so priznali za eno od petih velesil, ki dejansko vladajo svet. To si je Kitajska tudi zaslužila s svojo krčevito odpornostjo zoper japonskega napadalca. Vsi smo občudovali novo Kitajsko in njen boj za svobodo. Toda malokdo je pomislil, odkod ima ta država toliko odporno moč. Ima pač velikega voditelja v osebi Čangkajšeka, kar pa ni še dovolj. Čangkajšek in vsa nova Kitajska žive od dedščine, ki jim jo je zapustil dr. Sunven, ki je umrl 12. marca 1925.
Kitajci so največji narod na .vetu in imeli so vedno največjo državo. Toda ta država je bila do nedavno zelo šibka. Druga za drugo so jo napadale sosednje države: Japonska, Rusija, Anglija, Amerika-in izsiljevale od nje raznih predpravic in ugodnosti. Med vsemi je bila Japonska najbolj nasilna in je v sto
pisma, je samo dokaz, da verska svoboda v Jugoslaviji še nikdar ni bila tako hudo omejena kot prav danes. Škofje ščitijo vsako oblast do skrajnih mej možnosti, ker je v interesu Cerkve, da živi z vsako oblastjo v vsai znosnih odnošajih. Če pa pride do tega, da za sporazum ne zadostuje več nobena intervencija in prošnja, ampak jim ostane le še možnost javnega protesta proti ravnanju kake vlade, je to jasen dokaz, da je položaj Cerkve v taki državi skrajno o-grožen.
Dejstvo, da so škofije pastirsko pismo napisali in ukazali prebrati, ne da bi se jim kaj zgodilo, še ni dokaz, da vlada v DFJ popolna verska svoboda. Tudi za časa nacističnega režima v Nemčiji so se škofje sestajali na konferencah v Fuldi, izdajali pastirska pismo, protestirali skupno in posamič proti krivicam, ki jih je delal Hitlerjev režim Cerkvi in vernikom, Zaradi tega pa ne bo nihče trdil, da je v Nemčiji vladala popolna verska svoboda, aii da Cerkev v Nemčiji ni bila preganjana.
Vse pritožbe zoper pastirski list ne zaležejo nič pri ljudeh, ki Cerkev poznajo in ljubijo. Edina pot, ki vodi do sprave med cerkvijo in vlado v Jugoslaviji, je pošten in pravičen sporazum med obema vladama, svetno in duhovno.
Čitajte in širite naš list „SLOVENSKI PRIMOREC“
“ZAPUSTILI SMU BOGA.............
‘Bivši voditelj delavske fronte v Sflemčiji, dr. fRobert £‘ey, ki je čakat v Ziurnbergu skupaj z drugimi nacističnimi veljaki razprave in ob-sodbe, se je v ječi o6esii. Zapustit je pofilično oporoko, v kateri pravi med drugim“Zapustiti smo Boga in Bog je zapustil nas. Zla mesto milosti boije smo postavili človeško voljo. Z borbo proti Židom smo prestopiti temeljni zakon stvarstva.. . Zagrešili smo tetke napake
letih trikrat napovedala Kitajski vojno. Tudi na znotraj je bila kitajska država polna nemirov, grdih razvad, revščine predvsem zaradi tega, ker je zelo zaostala za modernim svetom. Ta notranja in zunanja šibkost Kitajske je zelo bolela mladega Sunvena, ki je v svoji veliki domovinski ljubezni sklenil, da hoče domovini pomagati.
Sunven.
Ta mož se je rodil na južnem Kitajskem 12. novembra 1866. Bil je sila ukaželjen in nemiren duh. Prišel je že kot deček v angleške protestanske šole, postal zdravnik, toda istočasno tudi politik in revolucijonar v želji, da bi pomagal domovini. Večkrat je prepotoval ves svet, bil povsod preganjan in povsod je tudi med
Slavni učenjak Einstein, ki je radi rasističnih preganjanj moral bežati v Francijo, je v „L’Ere Nouvelle“ dal zelo zanimivo izjavo o katoliški Cerkvi. Ko je v Nemčiji prišel na o* blast narodni socializem, je bil Einstein eden tistih, ki so takoj spoznali, kako zelo je ta nauk nevaren svobodi.
»Da bi si poiskal potrebnih zaveznikov", pravi Einstein, „sem se obrnil na univerze, na velike in vplivne časopise, na pisatelje. Toda nemške univerze, ki so se hvalile, da so vdane zaščitnice resnice; časopisi, ki so se proglašali, da se bore za svobodo; pisatelji, ki so se na dolgo in na široko razpisavali, kakšno mesto mora v sodobnem življenju zopet zavzeti svoboda, vsi ti so * molčali.
Samo katoliška Cerkev je protestirala proti zatiranju svobode. Do sedaj se nikoli nisem brigal za katoliško Cerkev, toda danes očitno izpovedujem svoje občudovanje in svoje spoštovanje katoliški Cerkvi, ki si je v borbi za duhovno resnico in moralno svobodo edina upala vztrajati*.
Svobodomiselni Žid torej trdi, da so odpovedale vse ustanove in vsi ljudje, ki je nanje trdno računal, da bodo organizirali odpor proti rušilcem svobode. Edino Cerkev ni zaupala narodnemu socializmu, edino Cerkev je branila svobodo človeške osebe. Prav noben nasprotnik Cerkve ne more mimo teh besed : končno mora priznati, da v boju za duhovne vrednote, ki edino dajejo človeškemu življenju pravo ceno in pravi smisel, Cerkev ni nikoli omahovala.
Pij XII. je to ponovno dokazal.
S 3. novembrom začne vozili vlak Gorica - Videm.
Kitajci iskal pristašev, da bi doma vrgli cesarja, ki ni nič skrbel za narod, ter vpeljali republiko in izvedli potrebne reforme, da bi bilo tudi kitajskemu narodu dobro. Leta 1911. so res vrgli cesarja atodaza dr. Sunvena ni bilo še mesta v domovini. Šele 1916. se je smel za stalno vrniti domov. Bil je izvoljen za predsednika kitajske republike in začel med ljudstvom širiti svoje ideje, ki so v glavnem izražene v knjigi: „Tri načela o narodu" Na Kitajskem pa so bili še vedno veliki nemiri. Razni generali so si delili oblast. Končno so se sestali v Pekingu na konferenci z namenom, da zagotove Kitajski mir. Tudi dr. Sunven je prišel. Toda bil je že bolan. Za rakom na jetrih je umrl kmalu na to
Maršal Moltke
in njegov sluga
Bilo je tik pred francosko-nemško vojno 1. 1870. Slavni nemški general Moltke je bil še v Berlinu, a je pričakoval vsak dan poklič na fronto. Zato si je vsak večer pripravil potni kov-čeg. Njegovemu strežniku se je to čudno zdelo in ga je vprašal, zakaj to vsak večer dela. Maršal mu je odgovoril: »Vsak čas me lahko cesar pokliče, pa moram biti pripravljen!"
Nekega večera pa je maršal opazil, kako njegov sluga marljivo prebira knjižico .Izpraševanje vesti". Postal je na to pozoren in ga vprašal, zakaj tako pridno vsak večer bere to knjižico. Pametni službnik pa mu je odvrnil: »Ekscelenca, tudi jaz si pripravljam vsak večer svoj potni kovčeg. Gospodar življenja me lahko pokliče, kadar hoče, pa moram biti pripravljen."
Požrtvovalnost
Pred leti je slovenski jezuit v Lyonu vodil sekcijo žosistk. Nekoč ga dekleta nagovore: .Pomislite, gospod pater, kaj dela naša voditeljica 1 Oče je komunist, mati je bolna, ona pa dela ves dan v tovarni. Ko pride zvečer domov, mora pospravljati, kuhati, prati, šivati. A vendar ob enajstih ponoči še eno uro premišljuje in zjutraj že ob petih vstane, da more iti pred delom še k sv. maši in obhajilu. Dajte, ne pustite ji vendar, da bi tako delala! Poglejte, kakšna je! Saj je komaj še živa!"
Pater ni mogel vsega verjeti, vendar vpraša voditeljico, če je to res, kar pripovedujejo tovarišice. Ta mu pa odgovori: »Kako naj vendar prinašam v svoje okolje, v tovarno, med tovarišice delavke Jezusa? Najprej ga moram sama spoznati in vzljubiti in v sebi imeti, potem ga bom mogla dati tudi drugim."
1. 1925. Pokopali so ga v Nankingu v posebnem svetišču. Nad vhodom so napisali besede: »Njegov duh ne bo umrl nikdar. ^To so Kitajci v boju zoper Japonce tudi pokazali:	svobodoljubeni
duh Sunvenov v njih ni umrl.
Sunvenov nauk.
Dr. Sunven ni bil katoličan, bil je protestant. O njegovem nauku pa moramo reči, da je v glavnem zdrav, in da razen nekaj njegovih napak v splošnem lahko odobrimo tudi njegovo življenje. V nesoglasju s katoliškimi načeli je njegova ločitev od prve žene in »poroka z drugo", ter njegovo nasilno prevratno delovanje in sodelovanje s komunizmom.
Glede njegovega nauka pa velja, da se Sunvenova načela dajo z malimi izjemami spraviti v sklad s katoliškim naukom o ureditvi človeške družbe. Njegov nauk se sme poučevati na kato-
Glasnik nove Kitajske
Kristus in delavec
Tako radi nekateri ljudje trdijo, da je bil Kristus prvi komunist. Mislim, da tega resno ne mislijo, ker bi bilo bogokletje. Vendar je tudi v tej trdivi nekaj resnice. Resnica pa je ta, da je Kristus sam bil delavec, da je povzdignil delo na častno mesto kakor nihče ne pred njim in ne za njim in. da je proglasil delo za dolžnost vseh ljudi.
Ko govorimo o Kristusu, ne smemo nikdar izgubiti izpred oči, da je bil Bog, Tudi ko govorimo, da je bil Kristus delavec, ne smemo tega pozabiti. Tedaj šele bomo prav razumeli, kaj se to pravi, da je bil delavec. Nobeden stan se ne more ponašati, da bi bil kak njegov član Bog. Delavci pa se lahko. Pravi namreč evangelist sv. Matej, da so se Nazarečani z začudenjem spraševali o Jezusu, ko so videli njegove čudeže in slišali njegove modre odgovore: „Ali ni to tesarjev sin ? " Če je bil oče tesar, je bil pač sin tudi. Sv. Pavel trdi še več, bil je hlapec, suženj. »Daši je bil namreč
v božji podobi  je podobo
hlapca vzel nase.." Kot delavec je božji Učenik živel, kot delavec je tudi umrl, saj je bila smrt na križu odmerjena samo delavcem, oziroma sužnjem. Noben svoboden človek ni smel biti križan.
S svojim živim zgledom je Kristus povzdignil delavski stan v očeh vseh poznejših rodov in vrnil čast delu ter mu odvzel žig sramote in kazni.
To so znova potrdili apostoli in njihovi prvi učenci. Prvak med vsemi je pač sv. Pavel, ki je bil delavec kakor njegov Učitelj satn. Vemo namreč, da je prišel v Korint in se tam nastanil pri dveh zakoncih zato, ker „je znal isto rokodelstvo in delal." Znal je izdelovati šotore. To tudi sam potrjuje v pismu
liških šolah, le učitelji morajo nakatere zmote izločiti in nejasnosti razložiti. Prvo njegovo načelo je nacionalizem, označeno z geslom:	„Kitajska Kitajcem!"
Kitajski narod mora biti enakopraven z drugimi narodi. Odpraviti je treba vse prednosti drugih narodov na kitajskih tleh. Drugo njegovo načelo je nova demokracija, ki je v tem, da se narod sam vlada pa svojih zastopnikih. Po njegovem izreku je »republika avtomobil, ljudstvo njegov lastnik, uradniki pa šoferji". Ljudstvo je sicer lastnik avtomobila, a brez šoferja ga ne more spraviti v tek, V tej demokraciji naj bi vladala resnična enakost v tem smislu, da vsak po svojih močeh služi skupnosti ■in zavzema tisti položaj, ki ga po svojih zmožnostih zasluži. Tretje Sunvenovo načelo pa je gospodarska in družabna obnova.
do Korinčanov, ko piše: “Trudimo se z delom lastnih rok." Z ročnim delom je torej apostol Pavel skrbel za vzdrževanje sebe in učencev, zato, da bi bil drugim v zgled.
Kar je sam delal, je zahteval tudi od vseh kristjanov, namreč da se morajo z lastnim delom preživljati. Takole piše vernikom v Solunu :	„Sami	veste, kako
nas je treba posnemati... saj nismo pri nikomer jedli kruha zastonj, ampak smo s trudom in naporom noč in dan delali, da bi komu izmed vas ne bili v nadlego... Zakaj, tudi ko smo bili pri vas, smo vam to naročali, da kdor noče delati, naj tudi ne je. Kajti slišimo, da žive nekateri med vami neredno in nič pravega ne delajo, ampak se ukvarjajo s praznimi rečmi. Takim ukazujemo in jih opominjamo v Gospodu Jezusu Kristusu, naj mirno delajo in jedo svoj kruh." Besede so dovolj jasne. Delo je dolžnost vseh ljudi.
S takim gledanjem na delo in delavca Ua Kristus in krščanstvo začela in izvedla brez nasilja najsilnejšo socialno revolucijo vseh časov, s tem da sta delu vrnila prvotno čast in delavcu enakovrednost z ostalimi sloji naroda. Zato ni večje zgodovinske laži od te, da je krščanstvo sovražno nižjim slojem.
LISTNICA UPRAVE
Ker vkljub vsej veliki naši varčnosti in velikodušni darežljivosti naših dobrotnikov ni mogoče uravnovesili izdatkov z dohodki, smo bili prisiljeni dvignili ceno listu od S na 4 lire. Zaostale številke 6. lir. Drugi listi so že pred nami to storili.
DAROVI ZA LIST
Iz Vrtojbe 50.—; iz mesta 4000. —; zavedna Slovenka 200. -; N. N. 3450.—; iz Libušenj: i. K. 100.	; R R. 50.— ;
M. S. 50.—; F. F. 50. -; N. N. )00. - ; Vida 100.-; N. N. 1000.-; K. 1000.— ; L. 50.	; razni 341.— Livek 50-—: ob
obletnici + g. Piska njegovi častilci iz Morskega 1600. ; E. B. namesto cvetja na grobove 200.— ;
DAROVI za cerkev Srca Marijinega:
V. V. 200.— Bog plačaj!
Kitajska naj bi se gospodarsko in družabno tako preuredila, da bi se položaj vseh državljanov zboljšal, zlasti pa revežev. V dosego tega se ne naslanja na komunizem, ampak na zdrava naravna načela Konfucija, kitajskega filozofa. Zasebiie lastnine ne odpravlja, ampak hoče odpraviti le nje zlorabo. Gospodarske težnje vseh slojev hoče spraviti v soglasje. Modro je znal zavrniti zmotne nazore sodobnega sveta: pretirani racionalizem, nebrzdano svobodo in brezbožni komunizem.
Toka so načela, ki vodijo danes novo Kitajsko. Načela, kot smo videli, so zdrava in moremo le želeti, da bi se jih nova Kitajska res držala, da bi ostala kitajski narodni program. S tem bo tudi rnisijonstvu postavljen trden naraven temelj, na katerem bo moglo graditi kraljestvo božje.
Vprašanja in odgovori
1. IKaj pomeni Kratica SIKOU?
Pomeni: Savez kamunističke
omladine Jugoslavije ali po naše Zveza kom. mladine Jugoslavije. To je mladinska organizacija komunistične partije, ki ima namen pripraviti in vzgojiti mlade ljudi, da postanejo nekoč pristni komunisti, to pomeni pristni materialisti in brezbožni-ki. Razumljivo je, da se mladi skojevci ne vpeljejo naenkrat v vse skrivnosti in obveznosti komunizma. To se izvrši počasi, na zelo previden način, tako da se mlad človek skoraj niti ne zave, kdaj je postal popoln komunist.
2. JfaRšna raztiRa je med odtočnim in fanatičnim čtoveKom ?
Odločen ali značajen človek je tisti, ki se neustrašno bori za svoje prepričanje in je pripravljen pretrpeti tudi mučeniš-tvo, rajši kot bi popustil in izdal resnico in poštenje. Pri tem pa je obziren do drugih, upošteva razloge drugih, je vedno pripravljen priznati, da se lahko moti in zato pripravljen popraviti svoje mnenje. - Fanatik pa je človek, ki je slepo zaverovan sam vase in v svoje ideje in je tudi pripravljen pretrpeti celo smrt, rajši kot bi popustil, toda ne iz neke zna-čajnosti in trdnosti prepričanja, ne iz ljubezni do resnice, temveč iz neke divje zaslepljenosti in strasti, ki mu jemlje vsako razsodnost in ga dela nedovzetnega za vsak razlog. Z odločnim človekom se da govoriti in razpravljati, s fanatikom je to nemogoče : prinesi mu še tako tehtnih dokazov, ne boš ga prepričal, ker te sploh ne bo poslušal. Značajnost je lepa krepost, Fanatičnost je zelo odurna napaka.
3. Kili sta angleščina in ameri-Ranščina isti jeziR ?
Angleščina in amerikanščina sta v glavnem isti jezik: ista slovnica, več ali manj ista izgovarjava, isti besedni zaklad. So pa tudi razlike med njima : zlasti razlike v izgovarjavi in v besednem zakladu. Amerikanska angleščina se je v tem oziru razvijala precej samostojno in je v zadnjih desetletjih obogatela na mnogih besedah, izrazih, reklih, ki jih angleščina ne pozna. Ta razlika je šla že tako daleč, da ako Amerikanec govori svojo domačo amerikanščino (slang), ga pristni Anglež težko razume. V zadnjem času sta se obe govorici spet približali, tako da imamo že čisto amerikanske izraze, ki so jih sprejeli tudi Angleži, in obratno. To zbliževanje med Angleži in Ameri-kanci je pospešila skupna borba v obeh svetovnih vojnah, časopisje, radio in zlasti filmi.
Odgovorni urednik Msgr. ALOJZU NOVAK Tiskano z dovoljenjem fl. I. S.
DOPISI
Pretekli teden je na Konservatoriju v Trstu polcžil zadnji izpit iz klavirja č. g. Mirko Filej, župnik v Devinu, ter s tem dovršil svoj klavirski študij in postal »mojster klavirja". Tudi mi se radi pridružimo širokemu krogu njegovih prijateljev ter mu prav iskreno čestitamo. Obenem pa ga želimo videti čimprej kot neutrudljivega delavca na njivi slovenske glasbe na Primorskem.
Gorica. Dne 26 t. m. so se v "Šolskem domu„ zbrale učne moči slovenske ljudske šole za Gorico. Bili so navzoči vsi. V otvoritveni govoru je g. ravnatelj Močnik navzoče lepo pozdravil. Povedal je, da bo dan 26. X. 45. ostal zapisan z zlatimi črkami v zgodovini slovenskega šolstva. “Zbrali smo se„, je rekel, “da uradno začnemo prvo redno slovensko ljudsko šolo v našem mestu„. Na koncu je bil soglasno sprejet predlog, da se pošlje ZVU, županstvu ter občinskemu tehničnemu uradu zahvala, ker so nam šli resnično na roko pri popravi poslopja, s prošnjo, da bi se čimprej odprla paralelka za nižje razrede v južnem delu mesta.
Nasledni dan se je pričela šola s šolsko mašo na Travniku. Navzočih je bilo veliko število učencev in staršev. Maše se je udeležil tudi učiteljski zbor z g. ravnateljem na čelu. Po evangeliju je katehet č. g. Mazora imel kratek in lep nagovor na učitelje, učence in starše.
Bog daj, da bi tako lepo ne-daljevali, kakor so začeli.
Važna obvestila
Sprejemni izpili v prvi razred slovenske nižje srednje šole bodo od 29. okt. do 8. nov. v Šolskem domu po abecednem redu. Vsak dijak naj prinese s seboj vse potrebno za izpit in potrdilo o plačani laksi.
Za popravo poškodovanih poslopij • je bil sestavljen v Gorici poseben odbor. Za vso pomoč in pojasnila se je treba obrniti nanj. ki ima svoj urad pri mestnem tehničnem oddelku (tik za cerkvijo na Travniku).
Domači zdravnik.
Nekaj iz več rastlin sestavljenih čajev za različne bolezni.
Splošen čaj za razne bolezni:
Žgoče koprive 20 gr. bezgov cvet 20 gr. beli Irn cvet 20 gr. brezovi listi 40 gr.
Kuhaj 1/4 ure in užij 1-2 skodelici zjutraj (gorko), lahko za zajtrk. ,
ali;
brinjevi vršički 5 gr.
žgoče koprive 10 gr.
jagodovih listov 10 gr.
omele	10	gr.
pelina	10	gr.
belega trna cvet 10 gr.	r(t
habat. korenin 15 gr.
krhljike	15	tfr-
bezgovega cvetja 15 grč*
Kuhaj 1/4 ure	julroj eno
skodelico in ve, ... *ro skodelico gorkega • 'la. z,iravko_