Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 195» kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko —- Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SREDA, DNE 24. MARCA 1965 LETO XVIII. — ŠT. 23 — CENA 10 DIN Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Po V. kongresu ZKS "1 "1 Temeljita ocena I JvJIjKO pOteKa V. kongres ZKS je preteklo soboto zaključil delo. Čeprav bo šele praksa v celoti dokazala pomen tega delovnega dogovora slovenskih komunistov, Je prispevek kongresa za nadaljnje poglabljanje samoupravljanja že sedaj očiten. Na kongresu so soglasno potrdili samoupravljanje kot edino in nesporno osnovo našega socialističnega družbenega sistema. Ustvarjalno delo slehernega človeka lahko v polni meri pride do izraza le v pogojih, ki jih nudi razvit samoupravni sistem. Zato dosegajo najboljše gospodarske in družbene rezultate tiste delovne organizacije, v katerih so notranji odnosi urejeni in kjer se spoštuje prek samoupravnih organov In drugih oblik Izražena volja kolektiva. Največ slabosti In napak pa Je v tistih delovnih organizacijah, kjer je samoupravljanje še nerazvito. Vloga proizvajalca bo toliko večja, kolikor večja bo gospodarska moč delovne organizacije in preko nje tudi moč vsega našega gospodarstva. Pravica do samoupravljanja torej ni zgolj politična parola, marveč dolžnost, da sleherni član delovne skupnosti z vso odgovornostjo upošteva pri svojih odločitvah tudi družbeni interes kot prvi pogoj za polno uveljavljanje lastnega interesa samoupravi jalca In potrošnika. Znana resnica je, da brez materialne osnove ni samoupravljanja. Zategadelj je postala nevzdržna praksa, da določena, izredno občutljiva področja gospodarske dejavnosti še vedno ostajajo izven vpliva samoupravnih organov delovnih organizacij. To so zlasti zadeve s področja razširjene reprodukcije ln zunanjetrgovinskega ter deviznega sistema, kar vse že povzroča določene težave in stopnjuje nestabilnost v gospodarstvu. Priča smo raznim prekoračitvam investicij, napačnim investicijskim odločitvam itd. To so posledice administrativnega dodeljevanja sredstev. Zato so mnogi raje Iskali sredstva povsod drugje, le tam ne, kjer normalno so — namreč v proizvodnji. Podobno je bilo doslej z dodeljevanjem deviznih sredstev, zato so prehodne težave tudi na tem področju razumljive. Kongres je povsem jasno opredelil samoupravljanje ln krepitev njegove materialne osnove kot sredstvo za boj zoper birokratsko-centralistič-ne metode vodenja gospodarstva in družbenih zadev. V referatu ln v razpravah so delegati poudarili, da se s povečanjem sredstev, s katerimi samoupravljale! razpolagajo, povečuje tudi odgovornost za pravilno trošenje teh sredstev in za razvoj gospodarskega ln družbenega sistema sploh. Pri tem stvari ne kaže poenostavljati. Ne gre zgolj za to, ali so sredstva ceniralizirana ali de- centralizirana. Ne gre za ato-mizacijo sredstev, marveč za zavestno opredelitev proizvajalcev, ki sredstva ustvarjajo. Dilema torej ni v tem, aH je boljši prosvetljenl centralizem« ali »lokalni primitivizem«, marveč v tem: ali naj o razporeditvi sredstev za splošne, posebne ln posamične potrebe odloča tisti, ki ta sredstva usvarja ali nekdo tretji. Odgovor je na dlani, čeprav ga pogosto niti sami proizvajalci niso pripravljeni spoštovati. Samoupravljanje se namreč razvija v konkretnih pogojih, ki so pogosto silno različni v različnih delovnih organizacijah. Zato je različno tudi reagiranje samoupravljalcev, pri čemer bi vsak rad ugodnosti obdržal zase, rlzlko pa solidarno delil z drugimi. Delegati na kongresu so soglasno sklenili, da je ena prvih nalog komunistov, da se odločno borijo zoper škodljivo in protislovno miselnost, ki po eni plati obsoja administrativne posege v gospodarstvo ln centralizacijo sredstev, hkrati pa zahteva investicije, subvencije in regrese iz centralnih sredstev. Za nadaljnji razvoj gospodarstva bo nujno potrebno zagotoviti izgradnjo novih energetskih objektov ln hitrejši razvoj surovinske industrije. Za vse to bodo potrebna sredstva, ki naj bi jih prispevale zainteresirane delovne organizacije. Dokler to spoznanje ne bo prišlo v kri ln meso proizvajalcem, dotlej bo morala družba ta sredstva dobivati na drug — administrativen način. Vzgoja samoupravljalcev, da bodo razumeli resnične ekonomske potrebe, postaja čedalje pomembnejši faktor samoupravljanja. Samo splošno, strokovno in kulturno razgledan človek je lahko dejanski samoupravljalec. Tak človek zna ceniti ln razvijati humane odnose med ljudmi in razumeti ter pravilno vsklajatl osebne ln družbene Interese. Razvijajoča tehnika in tehnologija sama po sebi terja vse razgledane j šega ln strokovnej-šega proizvajalca. Samoupravljanje to zahtevo samo stopnjuje. Zategadelj družbene službe — predvsem šolstvo vseh stopenj — dobivajo v sedanji fazi tolikšen pomen in družbeni poudarek, hkrati pa odgovorno nalogo. Kongres se seveda nI omejil le na navedene probleme. V treh dneh, kolikor so trajale razprave, je bilo povedanega mnogo splošnega in konkretnega, kar vse zasluži posebno pozornost. Vendar se ml zdi, da so vse razprave vsebovale neka i, kar bi lahko strnili v naslednjo misel: boriti se je treba za človeške odnose med ljudmi ln vzgajati ljudi, da bodo sposobni s samoupravljanjem te odnose tudi materialno ln moralno «ire»n'člti. $. BEZNIK prevedba pokojnin Zavod v Kranju bo 1300 upokojencem obračunal razliko že pri nakazilu za april Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj je prevedel okoli tretjino od skupno 9600 pokojninskih spisov. Od tega je prejelo odločbe približno 2000 upokojencev, obračunanih pa je približno 1300 odločb. To pomeni, da bo 1300 upokojencev dobilo obračunano razliko v zvezi s prevedbo že pri nakazilu pokojnine za mesec april. Na zavodu so pričeli tudi s prevedbo invalidskih in družinskih pokojninskih spisov. Po dosedanjih izkušnjah predvidevajo, da bo prevedba končana do 15. maja, seveda če ne bo kakšnih posebnih težav. S prevedbo spisov za borce, udeležence NOV pred 9. septembrom 1943, bodo na zavodu pričeli takoj, ko bo objavljen republiški zakon. Kljub številnim razlagam temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, ki so jih organizirale delavske univerze, SZDL, društva Že letos do strehe Nov zdravstveni: dom na Bledu Na Bledu so začeli s prvimi , deli za gradnjo novega zdrav-1 i stvenega doma. Na ta dogodek1 , so prebivalci Bleda in okolico ] , čakali že vrsto let. Zdravstveni dom bodo zgradili na zem-1 ,Ijišču nekdanjega kmetijskega' i posestva blizu šole v središču' mesta. Pred gradnjo pa bodo J morali še podreti staro gospo (darsko poslopje nekdanje pristave, kar je že v teku. Nov zdravstveni dom na Ble-Ldu bo sodoben objekt z vsemi' pritiklinami in prostori za kurativno in preventivno službo' ln za vso ostalo zdravstveno , dejavnost. Kot predvidevajo,' , bodo stavbo dozidali do strehe1 ,že pred to zimo. Do konca prihodnjega leta pa bodo ta objekt odprli svojemu namenu,' ,kar bo vsekakor veliko prispevalo izboljšanju zdravstvene' službe v tem kraju. — J. B. upokojencev, ZB in drugi, je med upokojenci še vedno precej ne* jasnih vprašanj. Posamezniki se pismeno obračajo na referente, k* vodijo postopek o prevedbi in prosijo za pojasnila, zakaj to ali ono ni upoštevano. Gotovo je, da na taka vprašanja ni mogoče odgovarjati. Če zavarovanec meni, da ima upravičen prigovor, lahko dobi osebno informacijo (pri društvu upokojencev v Kranju vsak ponedeljek od 9.—-12. ure in 15.—17. ure; v Skofji Loki vsak drugi če* trtek od 4. marca naprej od 15. do 17. ure; na podružnici v Tržiču pa vsak drugi petek od 5. marca naprej od 15. do 18. ure.) Takim pojasnilom so namenjene tudi uradne ure na zavodu v Kranju, vsako sredo od 12. do 15.30. Gospodarjenje, nagrajevanje, samouprava V prihodnjih dveh mesecih bo v Skofji Loki občni zbor občinskega sindikalnega sveta in konference strokovnih odborov sindikatov. Nedvomno bodo na občnem zboru kot na vseh konferencah v ospredju tri osnovna vprašanja, s katerimi se bodo sindikalne organizacije spopadle v naslednjih dveh letih, to so: razvoj gospodarstva ter drugih dejavnosti, nagrajevanje po delu ter nadaljnja utrjevanje samouprave in neposredne demokracije. Zlasti strokovni odbor družbenih služb bo moral posvetiti največ pozornosti prav zadnjima dvema vprašanjema, ker sta marsikdaj in v marsikateri ustanovi še dokaj nerazčiščeni in premalo upoštevani. — Z. P. Vloga delovnega človeka na vseh področjih odločanja o družbenih vprašanjih se vse bolj krepi in uveljavlja. Zato smo v obdobju med zadnjimi volitvami zabeležili dinamičen razvoj v našem notranjem življenju, zlasti v industrializaciji ln preobrazbi države. To je bilo obdobje napornih ustvarjalnosti, usnehov in hotenj. V petek, 26. marca, pa bomo volili najboljše kandidate za odbornike v zbore delovnih skupnosti, ki bodo z dosedanjo izkušnjo tudi v bodoče prispevali k nadaljnjemu razvoju naše socialistične domovine. Ce pojasnila zavarovanca ne zadovoljijo, lahko vloži pritožbo s točnimi navedbami o tem, kaj po njegovem mnenju ni pravilno. Vse nove zahtevke za pokojnino bodo obravnavali tako kot da so vloženi šele 1. maja. Zato so tudi posredovanja brezuspešna. Razen tega še niso znani količniki za valoriziranje osebnih dohodkov. V tem času ob prevedbah rešujejo le zahtevke za družinsko pokojnino, novi osebni upokojenci pa prejemajo akontacijo. — M. S. Te dni v skupščini SRS Biro za informacije SRS *ias je obvestil, da je bila 22. marca seja odbora za prosveto in kulturo republiškega zbora in seja odbora prosvetno-kulturnega zbora za proučevanje zakonskih in drugih predlogov, na kateri so obravnavali več pomembnih zakonov. Tako je bila na dnevnem redu obravnava in sklepanje predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu v SRS, o znanstvenih zavodih, o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, o poklicnih gledališčih, o varstvu kulturnih spomenikov, o muzejih in o zaključnem računu sklada SRS za šolstvo za leto 1964. in finančnem načrtu za 1965. leto Včeraj pa se je sestal odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov gospodarskega zbora in obravnaval predlog zakona o zasebnem gostinstvu, o lovu, o sladkovodnem ribištvu, dimnikarski službi ter predlog zakona o določitvi dela stanovanjskega prispevka, ki se vplačuje v sklad za zidanje stanovanjskih hiš tiste občine, na katere območju ima sedež izplačevalec delavčevega osebnega dohodka. Danes bo zasedal odbor za proračun republiškega zbora. Predvidoma bo razpravljal o prevzemu poroštva za odplačilo dolgoročnega posojila v znesku 85 milijonov dinarjev, ki ga je odobrila direkcija za prehrano pri jugoslovanski kmetijski banki Zavodu SRS za rezerve v Ljubljani za izgradnjo skladišča za krompir. Jutri pa bo na odboru za industrijo in promet republiškega zbora razprava o predlogu zakona o dimnikarski službi. D. K. ŠIPA D KRANJ prodajalna v nebotičniku VAM NUDI KAVČE, 2 predala 56.500 din SPALNICE DNEVNE SOBE KUHINJE in OSTALO POHIŠTVO. ZELO NIZKE CENE Vabimo Vas na ogled in te priporočamo Pomemben dogodek v petek Življenje v delovnih organizacijah je te dni posebno razgibano m živahno. Vse se pripravlja na predstojeće volitve, za zbore delovnih skupnosti, ki bodo v petek, 26. marca, številna volišča so že določena in bodo na dan volitev okrašena. Plodna večmesečna predvolilna dejavnost je tako končana. Proizvajalci ln samoupravljalci bodo volili odbornike In jim zaupali velike odgovornosti ter dolžnosti. V Kranju bo kar 92 volišč, volilnih enot pa 26. Prav toliko bo izvoljenih bodočih odbornikov. Za zbor delovnih skupnosti pa je 55 kandidatov In je torej Izbira bogata. S tem se pravzaprav samo uresničuje geslo o demokratičnosti volitev. Tudi v Skofji Loki so' na zborih volivcev predlagali 34 kandidatov. V petek pa bodo ljudje oddali glasove za 19 odbornikov. Volišč v tej občini bo 26. 18 volilnih enot in enako število odbornikov. Na 43 voliščih bo na seznamu 32 kandidatov. Tudi na Jesenicah velika Izbira in že sedaj praznično vzdušje. Z zadnjimi pripravami In Izvedbami hitijo tudi v Tržiču in v Radovljici. V Tržiču bo Izmed 36 kandidatov izvoljenih 15, v Radovljici pa bodo Izvolili 15 odbornikov, kandidatov pa je 33. Z udeležbo na volitvah bodo proizvajalci* še enkrat dokazali zavest ter odločnost pri nadaljnjem sodelovanju v razvoju naše domovine. — D. K. Turizem brez sob Minuli petek zvečer je bil redni letni občni zbor turističnega društva Kranj, na katerem so bili tudi predstavniki sosednjih društev: Tržiča, Jezerskega, Nakla, Preddvora in drugi. Kot so ugoto vili, se je treba zavzemati zlasti za pridobivanje novih tujskih sob in prenočišč, za organizacijo vodniške službe, primerne zabave in razvedrila, propagandnega gradiva, izboljšanje kapacitet gostinstva, prometa, ureditev okolja, parkov, nasadov in vsega kar lahko pripomore razvoju turizma. Nekaj pripomb pa je bilo izrečenih tudi na delo Hortikulturnega društva Kranj, ki v zadnjem času ne pokaže zadostne dejavnosti, čeprav bi moralo biti njegovo delo prav v tem času najbolj razgibano. — R. Tisti dan, ko so pri Pod-smrekarjevih med zataknjeno pošto pod vrati našli tudi vabilo za zbor volivcev, se ni nihče za to zmenil. Toda na večer pred zborom je prišlo v hiši do majhnega navzkrižja, da bi rada videla, kako je na takem zboru hi podobno. »Prav ti se spoznaš na take stvari! To nI za Otroka! Dovolj je, če gre eden od hiše! In končno sem jaz poglavar družine!« je dejal Podsmrekar s takim glasom, da mu idhče ni upad ugovarjati. Mati je molčala, Vanda pa se je zaklenila v svojo sobo, brž ko so za očetom zaloputnila vezna vrata. Pri vsem pa, je zanimivo to, da Podsmrekarja sploh ni bilo Poglavar družine ki je za nekaj dni skalilo sožitje. Podsmrekar sam se Je pripravljal na odhod. 2ena se za to ni zmenila. Toda devetnajst-letna Vanda (imena so spremenjena) se Je oglasila, da gre tudi ona. Oče se začudi: »Dosti Je, če grem jaz! Kaj bi zapravljala čas?« je dejal. Vanda je vztrajala, češ da bo Sla tudi njena tovarišica Mln-ka, da so v mladinski organizaciji pisali ln celo raznaiali vabila in priporočali udeležbo, na zboru (ta Je bil zaradi slabe udeležbe nesklepčen in so zato čakali celo uro, preden so začeli z razpravljanjem). Bil je, kot so povedali, ves večer v gostišču ln prišel dokaj »razpoložen« domov. Morda/ je ta njegova namera botrovala uveljavljanju »poglavarja«. Morda? Sosedje menijo da ne, ker niti žene niti že odraslih otrok ni nikdar puščal na sestanke, češ da je to neumno za tiste, ki se ne razumejo na gospodarstvo. Le sreča, da je takih vse manj in man i. — K. M. B$/+//++9$/6/+/++/++^++//+//++////++++/0^/+++//262.+:++++:.+..+.:..+.:.7:9^^9+.9+:..:.::..^::...9..+::..95+^9^^ 2 / SPTTVV 24. imroi 1909 T<> dni |»o SV f Iti POGREB PREDSEDNIKA DEJA Obisk avstrijske vladne delega- poznejši čas. Vendar tretje prelo- Beogradu je bilo že veliko pove- cije v Beogradu ima za nas, ki žitve na Dunaju niso hoteli pred- danega o razvoju avstrijsko-jugo- živlmo na meji, izreden pomen, lagati, čeprav ni običaj, da bi slovanskih državnih odnosov. Oba Naši kraji ležijo v neposredni zvezni kancler v času, ko na- najvišja državnika, na avstrijski bližini državne meje in ker ta domešča državnega poglavarja, strani kancler dr. Josef Klaus, na meja zadnja leta ni več nobena opravljal državne posle in poto- jugoslovanski pa predsednik ZIS večja prepreka, se tudi živo zani- val po tujini. S tem odmikom od Peter Stambolič, sta v tisku ob- inamo za razmere onkraj državne meje, saj je v tem obmejnem svetu še veliko ljudi, ki jih ne loči govorica, ne jezik, ne običaji ln smo si z njimi pogosto v B^Ff?*u T bUfaJem krvnem sorodstvu. To ga preaseomi^ državnega sveta krvno sorodstvo ne sega samo do r£ XTcaaneS Petega kolena, temveč še mnogo ustaljenih običajev Je obisk av- širno pojasnila izhodišča bodoče Pogrebna* £wwnfca trtnife s tUJe' Ker pa so odnosi dvch so" striJske vladne delegacije brez politike, da bi sodelovanje še Tr^ ^^Kl^J ivi!,di sedtlih P°krai'n ln ljudstev obl- dvoma pridobil na pomenu, če bolj utrdili. Na splošnem so na r^r^L WorT«? Vrt ča>n° vedno PosnemanJe državnih namreč upoštevamo, da ni nobe- obeh straneh izrazili prepričanje, JuSS^^T^S«™ lp«n5H odnosov m^ dvema državama, nega posebnega razloga, da bi z da odnosi še niso takšni, da bi S^SSt^^dS^^i^ marsikdo v teh dneh stiska pesti, izmenjavo obiskov morali hiteti, bili z njimi lahko popolnoma za-rZ v S« ~Jl c ™S da bi razgovori v Beogradu prlpo- Po dunajski odločitvi namreč že dovoljni. Res Je, da se Je v zad-w- -SZdii Jf^S^. Jt ^k-T, mogM še k večjemu razumevanju lahko ugotavljamo, kakšen pomen njih letih marsikaj spremenilo. ™2rv ™™ l, ^ v vseh ozirih- pripisujemo sedanjemu obisku na Maloobmejni promet in nagel Su^'nnJnZS^Hnfc? Sred" Avstr|Jska vladna delegacija na Dunaju. Tudi sestav avstrijske de- vzpon turističnega prometa je dal SS Jw Cl v i««tL v« čc,u 7 7VG™1™ kanclerjem dr. Jo- legacije |e izredno močan. V njo glavno obeležje zadnjemu razdob-i lni_, ZjFa*7, • sefom Klausom, ki Je po nedavni na Dunaju ndso vključili samo Ju. Toda tudi na tem področju Je ^ZJu^rJLSSSr^i ™SS smrti Ado1fa Scharfa d° n°vih običajnih članov, ki po uradni še vrsta slabosti, ki bi Jih lahko »lESriJisttV * voMtev tudi državni poglavar, pri- dolžnosti sodijo v spremstvo že ob sedanjih razgovorih premo- VKomunija za ^ minute preKiniu haja y Beograd v ,zredm> moč. kanclerja, temveč tudi deželna stili, če bo na obeh straneh dovolj t„1~.w»o v 11 a~ ^ i •• nem »estavu. Zaradi važnih poli- poglavarja Koroške in Štajerske, dobre volje. ^ESZS^^Sn^n^SfSS tičnih d«K°dk°v Je bil ta obisk v s katerimi Imamo skupne meje. V zadnjem času namreč zapa-i^ibfike Aleksander-Ran- preteWostl ** dvakrat preložen na V pripravah sedanjega obiska v žamo, da so v vedno večjem turi-kovič. " ..i i OBISK STEIVARTA V ZDA WASHINGTON - Britanski zu ITriftlati cnAfSI;n ^ nanj i minister Stewart, ki je na IVrfSfll II MJ U11 It C obisku v ZDA, Je izjavil, da ni * nobenih Izgledov za pogajanja o Južnem Vietnamu. Izrazil pa Je željo, da bi bila britanska vlada vesela, če bi uspeli najti miroljubno rešitev. Britanski zunanji minister se je ▼ New Yorku sestal tudi z generalnim sekretarjem OZN U T autom. PROTEST LABURISTOV LONDON — Večja skupina britanskih laburistov je protestirali a ob vesteh o uporabi plinov v Južnem Vietnamu. Nekatere pline so uporabili Američani v borbi zoper gibanje Vietkong. Po ameriških vesteh pa plini niso imeli smrtnega učinka. s V telegramu, ki so ga britanski laburisti poslali Michaelu Stevvar-tu, ki je na obisku v ZDA, so zahtevali od britanskega zunanjega ministra, da sporoči ameriški vladi protest. stičnem prometu vize in podobna navlaka iz preteklosti huda ovira. Zato vedno bolj pogosto slišimo glasove o odpravi vtega zadržka. Prav tako ne smemo prezreti težav, ki so nastale v trgovinski izmenjavi. Pogovori na Dunaju niso bili uspešno zaključeni in so izvedenci za trgovino nekaj časa počivali. Vendar imamo sedaj vtis, da so se težave zmanjšale. Jugoslovansko gospodarstvo namreč želi tako urediti blagovno izmenjavo z Avstrijo, da ne bi bilo več zapostavljeno. Dolga doba gospodarskih stikov dokazuje, da se jugoslovansko in avstrijsko gospodarstvo medsebojno dopolnjujeta. "Tukaj bi bilo vredno omeniti samo prometne zveze, ki pa jih avstrijsko gospodarstvo ne izkorišča v .popolni meri. Blagovni promet preko jadranskih luk bi bilo mogoče še povečati, saj ni pretirano, če trdimo, da so te luke za avstrijsko gospodarstvo prirodno zaledje. Tudi na področju turističnega gospodarstva je še veliko možnosti za enoten nastop. V pripravah sedanjega obiska je bilo velikokrat tudi povedano, kako visoko cenimo napore avstrijske vlade, da bi slovenski in hrvaški narodnostni manjšini, ki živi v Avstriji, ustvarili potrebne pogoje za enakopravno uveljavljanje. Tukaj gre končno za izvajanje sklepov in določil, ki jih Je avstrijska vlada do narodnih manjšin prevzela z državno pogodbo. Ker so v sestavu avstrijske vladne delegacije ljudje, ki imajo stike z našo manjšino, pričakujemo, tla bodo razgovori v tej smeri enako plodni kot o vseh drugih problemih. nt Kranjska atrakcija LIBIJA NE DELA PRAV KAIRO — Kairski tisk ostro kritizira libijsko vlado, ker nasprotujes »kupni akciji arabskih držav proti Zahodni Nemčiji. Listi ocenjujejo stališče libijske vlade za čudno in nerazumljivo. Ugotavljajo tudi, da sklep libijske vlade ni v skladu s sklepi; ki so jih sprejeli na prvi tn drugi konferenci šefi arabskih držav. Na nedavnem izrednem zasedanju zunanjih ministrov arabskih držav v Kairu se Libija, Tunizija in Maroko niso strinjali s sklepom večine arabskih držav o prekinitvi diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo, če bo Bonn navezal diplomatske odnose z Izraelom. Posebni odposlanec kanclerja Erharda Kurt Birrenbach se je včeraj vrnil lz Izraela nazaj v Bonn. Pred odhodom iz Tel Aviva je povedal, da je zadovoljen z razgovori. Birrenbach je izrazil prepričanje, da bosta obe vladi kmalu navezali diplomatske odnose. NOVI NAPADI Nekoč v starih časih Je bilo to in tol Tako se ponavadi začenjajo razne pripovedke ali zgodbice. Tudi mi lahko rečemo približno tako in sicer za stari »kokrškl« most v Kranju. Pred leti, ko so zgradili novi most prek reke Kokre pri hotelu Evropa so dejali: »Sedaj pa bomo starega podrli odnosno ga bomo verjetno prestavili na drugo mesto!« Pametna izjava, katere bi bili v tistem kraju verjetno vsi ljudje veseli. Vendar se to ni dogodilo. Most je ostal, kjer je bil. Prav! So pač odgovorni tako odločili. Vendar pa bi, ne samo Jaz, nekaj pripomnil. Dostop do mostu nI tako zavarovan, kot bi to zahtevala varnost. Kdorkoli se napoti iz mesta preko novega mostu v predmestje si lahko na oni strani ogleda ta »zavarovani« vhod na stari most. Toda to še ni vse! Na mostu samem manjka že lepo število desk, ki so nekoč služIle za ograjo in zavarovanje mostu samega. In zda) je večkrat prilika videti skupino zelo majhnih otrok, ki se na samem mostu igrajo razne igre. Most je za otroke vsekakor atrakcija, vprašanje pa je, če bo atrakcija tudi takrat, ko bo nekdo padel v globok kanjon reke Kokre. — JOŽE JARC O. p. — V tej rubriki smo 17. 3. objavili članek o vrečah, ki ležijo raztrgane ob cesti I. reda na Laborah. Naš novinar je bil mnenja, da je v njih umetno gnojilo. Kmetijsko živilski kombinat iz Kranja nam je pojasnil, da tisto ni umetno gnojilo, temveč neka druga snov. Pojasnilo nam je podal zaradi tega, ker je bila ta organizacija deležna neopravičene kritike. S tem se omenjeni organizaciji oproščamo, bralcem pa pojasnjujemo, da ne bodo mislili, da je temu krivo kmetijsko posestvo. — J. J. Obisk v Prešernovem gledališču Nezainteresiranost med gledalci Zvedeli smo •. • 2ABNICA — V klubu bo ob 19. uri predavanje: »PARIZ PRAZNUJE«. PREDDVOR — V prosvetnem DANES OREHEK — Predavanje: »PO domu ob 19. uri predavanje: »PO OLŠEVEK — Ob 19. uri preda- G0RAH EVROPE« bo v klubu ob GORAH EVROPE«, vanje v šoli: »POMLAD V AFRI- 19- uri- j NAKLO — Ob 19. uri bo v klu- KI«. TRSTENIK — V šoli bo ob 19. bu predavanje: »GORENJSKA KOKRICA — V prosvetnem do- uri predavanje: »GORENJSKA MED NOB«. — Jože Jarc SAIGON - Iz uradnih ameri- m predavanje ob 19. uri: »Z M0- MED NOB«. ških virov se je zvedelo, da so p^rjOM PO AFRIKI«. ameriška letala napravila več iz- 22"** . * KRIŽE — Ob pol osmih preda- vidmških poletov nad ozemljem gorice pri ia>lnik.u — ud . xki:. »vatbOI t POdOSTE Severnega Vietnama. Pri tem so sedmih zvečer bo v prosvetnem ^^l^^^^J^^l, ameriška letala uničila obalne domu predavanje: »GORENJSKA NESREČE DOMA IN NA CESTI« radarske naprave. V primerjavi s MED NOB«. ter »KAKO NUDIMO PRVO Po- prejšnjimi letalskimi napadi to- podNART — V kulturnem do- M0C«. TELCE ^SS^L^Im?,mu bo bo 19. uri predavanje: tr^c m v nekdanji šoli ob ampak so letala napadala cilje, ki -atjcchVVITZ« ..v _, . so se jta zdeli primerni za zračni »AU^Wmosmih zvečer predavanje: »NAJ-napad. TRŽIČ — V Cankarjevem domu BOLJ POGOSTE NESREČE D0- ZAHTEVA SOVJETSKE ZVEZE bo 0,0 P°' osmih predavanje: »LE- MA IN NA CESTI ter KAKO NU- NEW YORK - Stalni sovjetski PA SI ZEMLJA SLOVENSKA«. DIM0 PRV0 POMOČ«. zastopnik v OZN Fodorenko Je KRANJSKA GORA — V osnovni obiskal generalnega sekretarja U žoli bo ob 19. uri predavanje: »O Tanta in mu izročil pismo sovjet- JUŽNI AMERIKI«. ske vlade, v katerem se zavzema Ca obnovitev dela OZN. _ _ ^ _ _ _ „ ČETRTEK OBISK GERHARDSENA S100^"? aw nZGTT " V ^»ia^t^a^Ž7 NAS? BONN —• Predsednik norveške »Bizjak« bo ob 19. uri predavanj vlade Einar Gerhardsen je prispel »PARIZ PRAZNUJE«. na uradni obisk v Zahodno Nem- LESCE — V družbenem centru bo ob sedmih zvečer predavanje: »O LIKOVNI UMETNOSTI«. GOZD MARTULJEK — Ob pol osmih zvečer bo v domu poleg MI SMUČARJI V LAHTIJU NA FINSKEM«. I čajo. Sestal se je s kanclerjem Erhardom in z njim vodil razgovore o evropskih vprašanjih. Med enotedenskim obiskom v Zahodni Nemčiji bo Gerhardisen obiskal tudi Zahodni Berlin, kjer ga bo sprejel župan Willy Brandt. To je prvi obisk norveškega predsednika v Zahodni Nemčiji. Med vojno je bil Gerhardsen zaprt v nemškem taborišču. KONFERENCA OSVOBODILNEGA GIBANJA V KAIRU UR 6 m 6 ZGORNJA BESNICA — Ob pol osmih zvečer bo v šoli predavanje: »O KRVODAJALSTVU«. Predavanje bo spremljano z zvočnim filmom. Niti sedanji čas tik pred spomladansko setvijo ni povzročil v servisu za kmetijske stroje v Cerkljah — edini delavnici te vrste na Gorenjskem — nobene zagate. Delo so sistematično organizirali čez vso zimo. Lani je ta servis, ki posluje kot obrat III sedaj na novo imenovanega podjetja Avtopro-met Gorenjska, opravil dela v vrednosti 25 milijonov dinarjev. Letos pa predvidevajo teh uslug za 42 milijonov dinarjev. S sposobnimi in opremljenimi ekipami bodo obiskovali vse kmetijske zadruge in takoj popravljali stroje, v delavnici v Cerkljah pa bodo pripravljeni dan in noč Prav v tem času potekajo v nekaterih krogih burne razprave o novem kranjskem poklicnem gledališču. Namenili smo se, da po-izvemo, kakšen je obisk v kranjskem amaterskem gledališču. Prav zato smo obiskali direktorja tega gledališča Marjana Lomlbarja, da nam je odgovoril na nekaj vprašanj, i Seznanjen sem, da je balo za eno izmed nedeljskih predstav v vašem gledališču, (V EMAVS) prodanih le 17 vstopnic. Ali mi lahko poveste, kje je vzrok za tako slab obisk? Prav zato, ker je bila ta predstava vključena v proslavo Prešernovega dne in ker je bil na tej proslavi obisk neobičajen, dvorana je bala nabito polna, smo se odločili, da prirediimo reprizo. Zgodilo pa se je ravno nasprotno, kar smo pričakovali. Verjemite mi, da tudi sami ne vemo, kje je vzrok za tako slab obisk. Ali ste potem predstavo priredili tudi za šole? Enako kot ostali, tudi šole niso bile zainteresirane za ogled to predstave, kljub temu, da lahko trdim, da je ta predstava podala določen vpogled v življenje Prešerna v Kranju ter njegovo ustvarjanje v tem obdobju. Tako so odbile obisk naslednje šole: Simon Jenko, Gimnazija ter Šolski center. Kakšen pa- je potem obisk dijaškega abonmaja? Tudi ta abonma je precej nezaseden. V tem abonmaju imajo svoje sedeže le dijaki TTS, osnovna šola »France Prešeren, Šolski center trgovske stroke, ter osnovna šola »Stane Žagar«. Iz tega lahko sklepamo, da pravzaprav vodstva kranjskih šol svojim dijakom ne nudijo kdovc kako veliko gledaliških predstav na leto. Bo to držalo? Vsekakor ne! Kranjske srednje ter prav tako osnovne šole imajo svoje abonmaje v ljubljanskih poklicnih gledališčih. Zgodi se, da si nekatere šole ogledajo predstavo v operi, namesto, da bi prišle na predstavo v kranjsko gledališče, kjer gostuje MGL s predstavo, od- katere bi imeli dijaki na vsak način več kot pa od operne predstave. Prav tako imajo kranjske srednje šole svoje abonmaje v Drami. Je potem obisk predstav, ki Jih daje MGL večji? Za ta gostovanja je bdio lani ter še leto prej, precej veliko zanimanje. Toda lotos imamo vsega skupaj za te predstave le 267 abo-nentov. Ce primerjamo obisk predstav oziroma gostovanj tega gledališča, pridemo do precej nelogične ugotovitve. Po vseh manjših krajih, kjer to gledališče gostuje je obisk približno tak: Medr-vode — 400 abonentov; Tržič preko 800; Novo mesto 1000. Pri nas pa že tako majhen obisk še pada. Kakšno pa je zanimanje med tovarnami ter ostalimi ustanovami za te predstave? Te imajo le malo aboniiranih sedežev. Največ jih ima tovarna »SAVA«, ki ima odkupljenih letno 100 kart. N Torej kakor vidimo obisk v PG pada. Kje so vzroki? Na to vprašanje bi bilo izredno težko odgovoriti. Je morda vmes avtomobilizem, ali pa je vzrok nezainteresiranost, ter če lahko tako rečemo mlačnost Kranjčanov do gleda-ližkiih predstav. Vsekakor je to problem, nad katerim se lahko zamislimo! Nihče verjetno tudi ne bo oporekal, da so predstave ljubljanskega mestnega gledališča nekvalitetne. Ali pa je morda to le negiranj}« gostovanj ter predstav amaterske skupine ter želja po novem poklicnem gledališču v Kranju. Dvomim pa, da bi zadnje kaj veljalo? B.S. Avto mot# društvo Kranj nudi v svoji mehanični delav-' . niči v Kranju — Gasilski trg vse vrste mehaničnih uslug ČLANI IMAJO 20% POPUST! Pristopajte v članstvo AMD ln se poslužujte vseh ugodnosti, ki vam jih hudi društvo. Vremenska napoved za danes in prihodnje dni: BREZNICA pri ŽIROVNICI — V kulturnem domu ob sedmih Zjutraj padavine, nato ponovno zvečer predavanje: »O JUŽNI prehodno izboljšanje do spremen- AMERIKI«, ljive oblačnosti. Najnižje nočne temperature okoli 5 stopinj, najvišje dnevne okoli 8 stopinj. V PETEK naslednjih dneh bo prevladovalo , ti . KAIRO - Konferenca osvobo- ^Jno vreme, vmes večkrat pa- RATEČE - V kulturnem domu dilnega gibanja Adena, ki se je lavine °b sedmih zvečer predavanje: »O pred dnevi začel v Kairu pod po- JU2NI AMERIKI«, krovlteljstvom arabske lige, je Vr«m«n«ka slika« bila začasno prekinjena. vremensKa siuca. KAMNA GORICA - Ob 18. uri Menijo, da bo konferenca na- Zahodne Alpe so dosegle nove v prosvetnem domu: »DUBROV-daljevala delo čez nekaj dni. Na frontalne motnje, ki bodo pono- NIK BIsER JADRANA«, konferenci sodelujejo predstavni- či prešle naše kraje. Ob jttgoza-ki različnih strank. hodnih vetrovih je pričel v visi- POHOD ČRNCEV t<>PleJŠi Zrak" NEW YORK — Nad 3000 pripadnikov črno-belega sprevoda je krenilo ob zaščiti ameriške zvez- Brniki — oblačno, temperatura ne vojske proti Montgomervju. 8 stopinj, zračni pritisk 1011 mi7 Povorka črncev v črnskem pasu libarov - pada. Jezersko - ob- »^vMim Soli predavanje. Alabamc, ki so jo lokalne oblasti lačno, 6 stopinj. Planica — oblač- >AUSCHWITZ«. dvakrat s silo preprečile, je napo- no, 4 stopinje in Triglav-Kredari- WI, npUTKI OK iq • sled krenila po deželi, kjer je ca - zmerno oblačno, minus STOD*" BR™*1 ~^JZ\Z. rasno zatiranje še najbolj ukore- 4 stopinje, piha slab jugovzhod- v ga^Jskem domu predavanje. Činjeno. &Hc. »POMLAD V AFRIKI« Vreme včeraj ob 13. uri: SPODNJE GORJE — V domu Svobode ob 19. uri predavanje: »JUGOSLOVANSKA EKSPEDICIJA NA KAVKAZ«. BOHINJSKA BISTRICA Ob 555555555455555555555555555555555555555555555555555V5555555555555555555555555555 ^^+++:/6+/+604+^^/++///4+//++++/+64+/+2.+/+/.+/+2.+/+:.^C SREDA, 24. marca 1963 Novo nagradno žrebanje v času od 1. oktobra 1964 do 31. marca 1965 1 Vsak vlagatelj, ki v tem času vloži na hranilno knjižico najmanj 10.000 din, je lahko že na koncu istega meseca izžreban za manjšo nagrado ali pa ga lp upoštevamo pri končnem žrebanju večjih nagrad v aprilu 1965. — Kdor pa bo v tem času vložil na hranilno knjižico vsaj za dobo enega leta najmanj §ff| 50.000 din, bo lahko izžreban še pri posebnem žrebanju vezanih hranilnih vlog. 1 VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI MEDOBČINSKI KOMUNALNI BANKI KRANJ IN NJENIH POSLOVNIH ENOTAH: p NA JESENICAH. V RADOVLJICI. SKOFJI LOKI IN TR2IČU ■ Prodam 7 tednov stare prašičke. Tupaliče 21, Preddvor 1195 Prodam 700 kg repe. Dvor je 56, Cerklje 1235 Prodam kurnlke za rejo piščancev pohan cev. Bidovec, Sr. vas 7, Golnik 1236 Prodam otroški Športni voziček in 100 kom cementne opeke ter kozolec. Naklo 102 1237 Prodam seme črne detelje in grahore. Orehovlje 13, Kranj 1238 Prodam dva plemenska vola, repo in peso. Naslov v oglasnem oddelku 1239 Prodam 500 kom. žlindrine opeke 25 X 25 X 40. Naslov v oglasnem oddelku 1240 Prodam 2 m suhih smrekovih desk in 2 m suhih hrastovih plohov. Zalog 38, Cerklje 1241 Prodam dva prašiča, po 40 kg težka. Praše 22, Kranj 1242 Prodam fiat 750. Naklo 54. 1243 Prodam lepega plemenskega merjasca, težkega 40 kg. Zupin, Sidraš 5, Cerklje 1244 Prodam moped »Colibri« na tri , hitrosti. Marjan Dcžman, Brezje 30, pri Tržiču 1245 Ugodno prodam fiat 600. Ogled od 17. do 18. ure. Kranj, Kidričeva 46, pri vodovodnem stolpu 1246 Avtomat ic Slnger nov šivalni stroj prodam. Kranj, Titov trg 24 1247 Prodam mladega Čistokrvnega ovčjaka. Naslov v oglasnem oddelku 1248 Poceni prodam dobro ohranjen polkavč. Pavlin Kranj, Valjavče-va 8 1249 Prodam čajne in cambohe. Naglic, Tupaliče 13, Preddvor 1250 Prodam 500 kg sena. Predos-ljc 55, Kranj 1251 Prodam dve novi italijanski punčki (lutki). Milje 24, šančur 1252 Gostinsko podjetje s Dom na Jezerskem oddaja sobe za razne seminarje, konference in druge aranžmaje. Vas postreže z domačimi specialltetami. V okolici Doma prijetni smučarski tereni z vlečnico. Cena pensiona od 1900 do 2200 din. Za informacije se obračajte razen Doma tudi na Turistično društvo Jezersko. ZELENICA vabi na prijeten izlet. Od 26. do 28. marca bo na ZELENCI državno prvenstvo v alpskih disciplinah za člane in članice. KOMPASOVA 2ICNICA obratuje vsak dan — Izposojevalnica smuči in sank! KOMPAS V KRANJU organizira vsak torek,, četrtek in soboto popoldanske izlete, vsako neueljo pa celodnevne Izlete na ZELENICO. Prijave sprejema KOMPAS v KRANJU, Koroška cesta 2, telefon 24-31. Prodam 500 kg krmilne repe. Kranj — Jezerska cesta 86 1253 AVTO — gume 560 X 15 prodam. Savnik, Kranj, Gregorčičeva 12 1254 Ugodno prodam konja, vajenega kmečkih del. Anton Avsenek, Gorica H, Radovljica 1255 Prodam moped na tri prestave. Ludvik Zavec, Kidričeva 47, Kranj 1256 Prodam ovco. Kokrica 56, Kranj 1257 Prodam novo stoječo krušno peč. Britof 82, Kranj 1258 Prodam konja po izbiri, starega 5 ali 6 let Naslov v oglasnem oddelku 1259 Prodamo razni inventar iz gostilne »Majč« v Preddvoru. Interesenti naj si ogledajo predmete na licu mesta v gostilni 1165 Motorja Gllera, 125 cem, letnik 1952, ter Ziindap, 200 cem, letnik 1953, brezhibna, ugodno prodam. Caipudcr, Gradnikova 7, Kranj 1275 Komisija za delovna razmerja pri SAMOPOSTREŽNI RESTAVRACIJI KRANJ razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: vič j a strokovna izobrazba s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih ali srednja izobrazba z 8-1 etno prakso na vodilnih delovnih mestih. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prijave pošljite pismeno do 31. marca 1965. PLEMENSKE KRAVE d kaste pasme ln križance bomo prodajali dne 24. 3. 1965 na Javni dražbi na delovišču v Lahovčah, ln sicer za družbenii sektor od 7. do 9. ure, od 9. ure dalje pa za ostale kupce. Na prodaj bo tudi 1 težji konj. PLETENINE, PRESITE ODEJE, RJUHE, ZAVESE PREGRINJALA, TISKANO BLAGO, NOGAVICE, PERILO, VOLNA ZA ROČNO PLETENJE, PLENICE ODOBRAVAMO POTROŠNIŠKA POSOJILA odprto od 7. do 19. ure prodajalna VOLNA, Cankarjeva 6 govsko podjetje KRANJ Kupim Kupim stara kompletna kolesa za moped. Megušar, Dražgoše 53, Železniki 1211 Kupim dvosedežni moped ali Puch 175 cem. Ponudbe poslali pod »Kokra« 1260 Kupim dobrega in mirnega konja, starega 10 do 14 let. Vinko Pivk, Virmaše 47, škofja Loka 1261 Kupim suhe smrekove deske 25 mm. II in ko Još t, mizar, Naklo 51 1262 Kupim betonsko železo, profil 6—12. Plačam dobro. Vaše 18. Medvode 1263 Kombiniran otroški voziček kupim. Oddati ponudbe pod »Takoj voziček« 1264 Kupim nekaj betonskega železa. Remic, Rupa 9, Kranj 1265 Nudim hrano in stanovanje fantu za pomoč na kmetiji. Voglje 86, Šenčur 1273 Nudim stanovanje dekletu za malo pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 1274 i* Um tt j4 f»tt' h i v tu l si r o V KRANJU Poročili so se: Nikola Mad/.are-vič, gozdni delavec in Marija Za-plotnik, perica; Jože Babnik, gumar in Ana štele, trg. pomočnica; Andrej Pcnček, tkalski podmojster in Rozalija Jurtcla, tkalka. Umrli so: Vinko Pogačnik, osebni upokojenec, star 59 let; Janez Iskra, osebni upokojenec, star 81 let; Frančiška Grad, gospodinja, stara 63 let; Jože Kuštrin, invalidski upokojenec, star 67 let; Ivan Keber, prevžitkar, star 67 let; Janez štular, preužitkar, star 73 let; Marija Močnik, stara 36 let, kmečka delavka. Rodile so: Agnez Šmid — deklico, Marija Mclinc — dečka, Ana Veble — dečka, Hasiba Arzič — deklico, Danica Sitar — deklico, Alojzija Bolka — dečka, Julijana Hafner — dečka, Ana Peter — deklico, Justina Bodlaj — dečka, Gabrijela Gorjanc — dečka, Nikolaja Mrgole — dečka, Pavla Dolinar — deklico, Jožefa Legat — dečka, Cecilija Arsovski — dečka, Rozalija Uršič — deklico, Jožefa Kralj — dečka, Helena Kramer — deklico, Vojislava Reven — dektico, Pavla štefe — dečka, Veronika Urh — dečka, Marija Hlebing — dečka, Ana štular — deklico, Francka Zadnikar — deklico, Terezija šif-rar _ deklico, Viktorija Gosar — dečka. Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: odgovorni urednik, uredništvo in Uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 10 din. Mali oglasi za naročnike 30, za nenaročnike 40 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Zamenjam konja, temnega Pra-ma, težkega, starega 27 mesecev, za starejšega, sposobnega za gozdna dela. Franc Pokkikar, Poljši-ca 13, Gorje —Bled 1170 Turistično društvo Smlednik odda v najem za leto 1965 okrepčevalnico na kampingu v Dragoj-čani. Sezona maj-september. Ponudbe poslati na Turistično društvo Smlednik. 1266 Leseno staro hišo ali kmečki pod z ostenki kupimo. Ponudbe na Turistično društvo Smlednik 1267 Lopo sobo in hrano dam upokojenki za varstvo dveh otrok. Naslov V oglasnem oddelku 1268 Iščem inštruktorja matematike za 7. in 8. razred osnovne šole. Naslov v oglasnem oddelku 126') Nudim hrano ln stanovanje fantu ali dekletu, ki bi pomakni na kmetiji. Šenčur 113 1270 V vso oskrbo (do smrti) vzamem starejšo osebo. Pogoj: stanovanje. Ponudbe poslati pod »Kjerkoli« 1271 PLESNI VENčEK v Podnartu bo v nedeljo, 28. marca ob 15. uri. I™ra 6 mladih iz Naklega. Vabljeni! 1272 V KRANJU Krompir 40 do 45 din, kislo zelje 100 do 120 din, zelje v glavah 80 do 90 din, kisla repa 80 do 90 din, redkvica 60 do 70 din, rdeča pesa 70 do 80 din, solata 450 din, radič 700 din. čebula 80 do 90 din, česen 280 do 300 din, med 700 din, surovo maslo 1200 do 1200 din, skuta 260 do 280 din, suhe slive 350 din, jabolka 120 do 200 din, zaklana perutnina 900 din, živa perutnina 550 do 600 din za kg; ješprenj 160 do 170 din, kaša 200 do 220 din, proso 80 do 90 din, oves 45 de avl^tv, k; H*» podaj še niso pristajali na Brniku. Omembe vreoni so preuvs«..a ».o-vo veliko angleško reaktivno letalo BAC 111, ruski reaktivce TU-104 in ruski turbo-reaktivni avion IL-18. Uveljavljanje letališča Brnik v svetu jc zelo pomembno za razvoj turizma na področju Slovcni-nljc in Kvarnerja, saj je danes skoraj da že nemogoče sklepati pogodbe za letovanje zahodnih turistov, če niso zagotovljene kvalitetne letalske zveze, posebno še čarterske, ki so veliko cenejše in zato dostopnejše za povprečnega turista. Z novimi investicijami in povcčj> njem pristajalne steze jc letališčo praktično uporabno za vse tipe potniških avionov, ki jih trenutno po svetu uporabljajo. Ozko grlo pa bo še vedno zgradba za sprejem potnikov, ki je občutno premajhna, posebno v lepih nedeljah, ko motijo normalno delo tudi številni obiskovalci, pa popolnoma neprimerna. Vsega skupaj pričakujejo, da bo pristalo na letališču letos več kot 600 letal in okrog 50.000 potnikov. M. J. GLAS v vsako hišo Zanimivo predavanje Klub kulturnih delavcev v Kranju bo priredil v petek zvečer ob pol osmih zanimivo predavanje dr. Marjana ' ZAD-NIKARJA pod naslovom »ZNAMENJA NA SLOVENSKEM«. Predavanje bo v Galeriji mestne hiše na Titovem trgu 4 v Kranju. — J. J. Naznanjamo Žalostno vest, da nas jc za vedno zapustil v 85. letu starosti nas dragi oče, mož, stari oče, stric, brat FRANC A2MAN štanglnov France Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, 24. marca ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Kropi. Kropa, Zg. Dobrava, Jesenice, Kranj, Trst Žalujoči: žena Marija, hčeri Pavlina in Albina, sin Franci, vnuki: Francka, Slavko in Hermica, brat Konrad ln sestra Joscphina MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Pa je ni hotela plačati, marveč je šla k advokatu dr. Vilfanu im tožila občino in tožbo tudi dobiila. Otrok in ona sta oistaila vpisana kot Slovenca. In že mnogo drugih Slovencev se je pritožilo, tako da so prišle na dan skoro v«e goljufije, s katerimi so nacionalistični italijanski občinski svetovalci skušali dokazati številčni upad slovenske manjšine v občini. Goljufij je biilo toliko, da so morali kljub večjim simpatijam avstrijskega sodišča do Italijanov kakor do Slovencev, prvi popis razveljaviti. Zaradi tega jd italijanski vrtec ni bil po godu in bi otroka raje poslala v slovenskega. A kaj ko je bil slovenski vrtec daleč, popolnoma na drugem koncu mesta, Ni se bala, da bi lahko italijanski vrtec otroka odtujil. Da bo Slovenec in človek, predvsem človek, bo poskrbela že 6ama. Tako je mislila vse do dne, ko so v tržaškem mestnem svetu izglasovali 15.000 kron podpore Legii na/.ionalc, ki jc upravljala vrtec, v katerega sta hodila Slavko in Ivančok, a zaprašeno podporo v trikrat manjšem znesku, ki je zanjo zaprosila slovenska Ciril-Me-todova družba, so zavrnili. Socialisti so sicer imeli obe družbi za nacionalistični in so zastopali stališče, da občine ne smejo podpirati ne Legie nazionale ne Ciril-Metodove družbe, marveč da morajo povsod tam, kjer je pomembna narodna manjšina, ustanoviti manjšinsko šole in jih vzdrževati z občinskimi sredstvi. Ko bi se tega socialistični občinski svetovalci držali (vsega skupaj jih je bilo v občinskem mestnem svetu 9 polog 12 slovenskih nacionalnih in 59 italijanskih nacionalno-liberalnih svetovalcev), bi se zaradi tega noben slovenski socialist ne razburjal. Legla nacionale bi zaradi Nacionalistične večine dobila podporo in Ciril-Metodova druž.ba ne, zato bi bc res ne bilo treba umazatd trem socialističnim svetnikom, da so potegnili z italijanskimi nacionalisti in glasovali za podporo Legii, a proti podpori Ciril-Metodovi družbi. Prav sedaj, ko je Bajbcrlova odeta po Ivaneka in Slavka v vrtec, je brala v socialistični Zarji članek, ki ga je o tem nerazumljivem stališču treh socialističnih svetovalcev v mastnem svetu napisal Ivan Regent (vedela je, da je on, ker je bil podpisan i. r.) in jih obsojal. V tržaškem mestnem svetu, tako je pisalo v članku, se jc zgodilo nekaj, kar bi se ne smelo in bi se tudi ne zgodilo, ko bi se nekateri socialistični mostni svetovalci potrudili glodati in misliti bolj socialistično in mednarodno. Članek je obsojal socialista dr Puecherja, ki se je izrekel za podporo italijanski Legii nazjcnalc in celo izjavil, da Legla opravlja plemenito delo in da v odnosu do Slovencev nikakor ni raznarodovalma, iin da bo glasoval zanjo, a za podporo Ciril-Metodovi družbi-samo tedaj, kadar bodo slovenske občine izven Trsta dale podporo Legii za ustanavljanje italijanskih šol v slovenskih krajih. »A zakaj naj bi bile v slovenskih krajih potrebne?« jo jc med branjem ta izjava Začudila. »Ali hoče dr. Peucher s svojo zahtevo v popolnoma slovenskih krajih spreminjati Slovence v Italijane s pomočjo Italijanske Legie nazionale, podobno kakor se nemški nacionalistični Schuhlverein prizadeva, da bi jih ponemčil. Ne, kaj takega! In Peucher je socialist! In ta socialist ščuva Logio k razmarodoval-nemu delu, a obenem trdli, da Legia v odnosu do Slovencev ni raznarodovalna. Ko bi bila v slovenskih občinah kaka pomembna italijanska manjšina, kakor je slovenska v Trstu, kjer je skoro tretjina prebivalstva slovenska, bi še razumela. A on te pomembne manjšine, ki potrebuje slovenskih šol, najbrž no vidi. Hvali Leglo kot organizacijo s plemenitimi nameni, a Ciril-Metodovi družbi odreka to plemenitost, ker njene prošnje za podporo, ki jo je zahteval mestni svetovalec dr. Viifan v imenu slovenskih narodnjakov, ni podprl, marveč je skupaj z italijansko nacionalistično stranko glasoval proti skupaj s sodrugom dr. Senigaglio in Cerniutzem« Se nikoli ni zaradi narodnostnih trenj, ki so jih podžigali nacio-naliisti vseh narodnosti, občutila jeze kakor danes. Ko bi ne poznala socialističnega stališča do narodnostnih trenj, ki ga je na nekem zborovanju izrekel dr. Turni in trdil, da bodo z zmago socialističnih načel ta trenja odpadla, ker je boj za osvoboditev delavstva tudi boj za osvoboditev vseh zatiranih in neenakopravnih, torej tudi narodov, ki so zdaj ne glede na narodnost ni ■svobodni in zasužnjeni od nemške in svoje buržoazije ali pa celo od fevdalcev. Ko bi ne verjela, da bo .socializem dal popolno svobodo vsem narodom in tudi slovenskemu (Ali ni dr. Turna rekel že januarja 1910 na balkanski socialistični konferenci, da slovenski narod, .slovensko ljudstvo, ki je zdaj berač na svoji zorniji in po načinu življenja zaostaja celo za sosedinimi narodi, kot izkoriščam prelet unski narod lahko upa na svojo rešitev in obstoj samo v socializmu.), ko bi ne verjela tega, bi morda tudi sama zapadla nacionalističnim geslom in hujskanju, saj je živo občutila, da je ljudstvo, ki mu prii>ada, ogroženo in razkosano kar na štiri deželne vlade, ki so mu vladale iz Graza, Celovca, Ljubljane in Gorice. Na Koroškem, Štajerskem in v obrobnih severnih predelih Kranjske, ga je drobilo nemštvo, a v Gorici in Trstu italijanska večina, da o Beneški. Sloveniji, ki so jo Avstrijci žrtvovali Italiji po izgubljeni vojni v prejšnjem stoletju, im ki je mejila na Borjano in Breginjski kot, niti ne razmišlja. Nacionalizem velikih narodov hoče izbrisati podložne manjše narode s sveta in nacionalizem majhnih narodov, četudi bi se iskreno prizadeval prebuditi v malih narodih narodnostno zavest, jih ne bo mogel rešiti. Nacionalisti večinskih narodov smatrajo državo kot nacionalno enoto in, ker taka ni nobena evropski! velesila, si prizadevajo, da bi jo ustvarili z nasiljem. Človeštvo pa se ne deli samo na narode. Deli te tudi na »sloje, ki jih socialisti imenujejo racerede. V glavnem sta samo dva sloja, izkoriščevalski, ki vlada in živi v bogastvu in udobju na račun podložnlškoga sloja, ki dela in trpi. Iz boja med obema slojema se poraja razvoj človeške družbe. Vsako novo obdobje se poraja z zahtevami po svobodi in človeški enakosti zatiranih. Svoboda vladajočih je nesvoboda podložnih. Nesvoboda podložnih z upori poraja novo svobodnejšo družbo. A kaj ko se je doslej tudi nova družba tako naglo spremenila v nov sloj vladajočih, ki si jo zagotovil samo svojo svobodo, a svobodo množic, ki so uresničevala zgodovinske premike napredka, zopet zasužnjil in jo spremenil v nesvobodo. In to bo trajalo vse dotlej, dokler ise bo svet delil na vladajoče in podložne. Tudi meščanske revolucij« niso mogle rešiti vprašanja svobode, enakosti itn bratstva, čeprav so v imenu If* gesel zmagovale. glas SREDA, 24. marca 1965 1ŽL Po prvem lovu jc bdi krajši odmor za kosilo. Medtem so gonjači v preriji izsledili novo čredo; tokrat je bilo več krav in teli cev. Iz te črede je Bili ustrelil 18, a Comstock 14 živali. »Po malem me dohitevate,« je rekel Bili in se nasmehnil svojemu tekmecu. »Ne verjamem, da vas bom dohitel,« je žalostno rekel Comstock, »v prvem lovu ste dosegli preveč prednosti.« »Veste kaj,« je dejal BiH, »Brigbam se na lov bolje razume kot jaz — jahal bom brez sedla.« Ko je Louiisa to opazila, je za vpila: »O, BU1, ne bodi nespameten! Čreda te bo zmečkala.« »Ne boj se, Brigham me bo že rešil, odgovoril. je 122. Pri naslednjem lovu so biM gledalci zelo nemirni. Krenili so za Bil lom, da M videli, kako strelja na bizone, jahajoč na neosedla-nem konju. Zdaj je vodil konja samo s pritiskom nog in vzkliki. Ze je dvanajst bizonov padlo pod njegovimi streli. Da bi bilo razburjenje še večje, je zadnjo žival pognal proti gledalcem. Žival se je divje zapodila proti množici. Zaslišali so se kriki žena in nastal je popi ah. Vsi 6o zbežali proti vozovom in kočijam, nekateri so obstali kakor vkopani. Podivjana žival se je vedno bolj bližala. Naenkrat je počil strel. Žival je zastala in se nato zgrudila tik pred vozovi. 123. Biliova žena se je razjezila: »Kako si mogel to storiti?« »Prepričan sem bil, da ne bom zgrešil,« se je nasmehnil BiH. Dvoboj med Buffalom Bil lom in Billom Comstockom je bil končan. Gledalci so bili zadovoljni, manj pa vojaki iz trdnjave VVallace, ko so zgubili stavo — njihov BiH Comstock je bil premagan. Končno število ubitih živali je pokazalo, da je Buffalo BiH nesporno zmagal, saj je bil njegov plen 60, Comstockov pa 46 bizonov. Nihče Billu nd mogel odvzeti naziva »Buffalo BiH«, naziva prvaka med lovci na bizone. Glave ubitih bizonov je železnica namestila na vseh postajah ob progi. Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Šport O Šport • Sport • Sport • Spo Naš komentar Slab začetek V. mednarodni teden poletov v Kulmu Poraz (1:3) v igri z Aluminijem je za kranjski nogomet nič kaj razveseljivo za uvod v spomladansko nogometno sezono. Gledalci so v nedeljo nezadovoljni odhajali iz Športnega parka v Kranju. Domača majstorica je razočarala in je morala zaradi raztrgane igre oddati povsem upravičeno obe točki gostom iz Kidričevega. Napadalni kvintet domačih ni vigran, pa tudi fizično je preslaboten za takega nasprotnika, kot Je bil Aluminij. Po izjavah tehničnega vodstva Triglava, so bile priprave za sezono dobre, vendar smo mnenja, da moštvo vsaj tehnično ni solidno pripravljeno za težke tekme. Zaradi nedeljskega poraza jc Triglav na prvenstveni lestvici zdrknil na slabše mesto, škoda pa je tudi domačih točk, saj jih bo na tujem travniku vsekakor težje priigrati kot doma. S|cer pa po prvem spodrsljaju še ne »mejo obupati, saj je šele začetek dolgega boja za točke ln v prihodnjih kolih od Triglava lahko pričakujemo boljšo igro — in seveda tudi točke, zlasti še, ko bosta vskočila v moštvo obe okrepitvi' (Januš in šlmunac). Fantom ■ kranjskega nogometnega travnika pa bi v prihodnjih kolih priporočali tudi več borbenosti, kot je Je bilo minulo nedeljo. Brez tega tudi točk ne bo. J. J. Nov rekorej -145 m Blizu 40.000 gledalcev Je v nede- Skupno je nastopalo 40 tekmo-Ijo ob vznožju trenutno največje valcev — »letalcev« iz 11 držav, skakalnice na svetu z velikim ve- Snežne razmere so bile dokaj seljem pozdravilo novega rekor- ugodne, skakalnica pa tako odlič-derja na smučeh v Kulmu, Vzh. no pripravljena, da skoraj ni bilo Nemca Petra LESSERJA. Ta lovec na daljave je s skokom 145 m postavil nov svetovni rekord,; ki bo veljal najmanj dve leti. Teden smučarskih poletov je bil pravi praznik za Avstrijo, hkrati pa tudi za ostale ljubitelje tega športa po svetu. Kdorkoli je prisostvoval tej veliki športni prireditvi, je bil izredno navdušen, saj doslej ni imel prilike videti toliko poletov preko 100 m kot prav v Kulmu. Naj navedemo samo primer iz nedelje, ko samo enemu tekmovalcu ni uspelo preskočiti 100 m znamke. Tudi drugič zmaga Triglav : Slavija 66:54 Kranjski pionirji so v povratnem plavalnem srečanju ponovno premagali Slavijo iz Vevč. Kot v prvem dvoboju so tudi sedaj k zmagi največ pripomogle pionirke, ki so zmagale v vseh disciplinah. REZULTATI — pionirji — 50 m prosto: 1. Robida (S) 33,8, 3. Go- glav vič, Čadeževa prvakinja Kranjčanka Cvetka Cadež je v nedeljo osvojila naslov slovenske prvakinje v kegljanju. Nastopilo je 50 tekmovalk. Zmagovalka je v obeh dnevih igrala odlično in povsem zasluženo osvojila ta najvišji naslov v kegljanju v Sloveniji. — Dosegla je tudi odlični rezultat 866 (445, 421) podrtih kegljev. Druga najbolje uvrščena Kranjčanka na prvenstvu v Ljubljani je bila Ktmžnikova in zasedla zelo dobro ©smo mesto. Triglav šele sedmi Na Bledu je bilo letošnje ekipno državno prvenstvo v namiznem tenisu in nekaka generalka gorenjskih sodnikov za SPENT. Olimpi-ja je letos spet osvojila najvišji naslov in to že tretjič zapored. — Tekmovanje je zaključilla kar s štirimi točkami naskoka ali z drugimi besedarni: brez poraza. Kandidati za jug. reprezentanco se tudi na Bledu niso izkazali in so igrali pod povprečjem njihovega znanja. Kranjvski Triglav je pristal na sedmem mestu s 6 točkami. Prijateljsko srečanje gimnazijcev V prijateljskem košarkarskem srečanju med kranjsko gimnazijo in gimnazijo Poljane iz Ljubljane se je končalo z zasluženo zmago Ljubljančanov s 102:83.(60:31). Gostje so bili predvsem boljši v prvem polčasu, medtem ko so v drugem nekoliko popustili tako, da je kranjskim gimnazijcem uspelo znižati razliko v koših. — P. S. stiša (T) 34,3, 4. Močnik (T) 35,2, 50 m prsno: 1. Bulovec (T) 41,8, 4. Kristan (T) 54,6, 50m hrbtno: 1. Cvetkovič (S) 42,4, 2. Slavec (T) 43,2, 4. Gostisa (T) 44,4, 50 m metuljček: 1. Robida (S) 37,2, 2. Kle-menčič (T) 39,1, 3. Milovanovič (T) 39,8, 4 x 50 m mešano: 1. Tri-(Slavec, Bulovec, Mllovano-Močnik) 2:41,1, 2. Slavija 2:48,0. PIONIRKE — 50 m prosto: 1. Virnik (T) 39,6, 3. Juvan (T) 43,7, 50 m*prsno: 1. Markovič (T) 45,8, 3. Pavlin (T) 49,7, 50 m hrbtno: 1. šller (T) 41,4, 2. Pečjak (T) 49,00, 50 m metuljček: Virnik (T) 48,4, 2. šmid (T) 56,8, 3 \ 50 m mešano: 1. Triglav (Pečjak, Pavlin, šiler) 2:18,5, 2. Slavija 2:26.0. Pred štafetami so člani obeh klubov plavali vmesne točke. Boljši rezultati: 100m hrbtno mladinci: 1. Drnovšek (T) 1:19,9, 50 m prsno pionirke: 1. Slevec (T) 50,2 Strniša (T) 54,5, švarc (T) 56,8. Peter Čolnar padcev. 2e prvi dan je bil Zanda-nellov rekord v nevarnosti, ko je Norvežan Wirkola skočil 144 m, vendar je žal podrsal z rokami in zato ta skok ni bil priznan. V soboto je P. Lesser poletel celo na 147 m, vendar ni zdržal pritiska in se je moral usesti na smuči. Tako so morali čakati na nov svetovni rekord prav na zaključni dan letošnjih poletov v Kulmu. Točno ob 13.56 uri so sodniki uradno registrirali nov svetovni dosežek na smučeh. Kljub temu, da je Peter Lesser novi rekorder sveta, pa ni bil zmagovalec te velike športne prireditve. Za h. Nemec Ohlmaver je bil vse tri dni najbolj zanesljiv skakalec in je tako povsem zasluženo letošnji zmagovalec, doslej najbolj uspele prireditve v Kulmu. Jugoslovani so bili solidni, v nedeljo pa so celo presenetili. Zaje je imel najdaljši skok 130 m, Eržen pa 126. Oman pa je moral žal v soboto prenehati tekmovati zaradi že skoraj mesec dni stare poškodbe. V nedeljo je bil Zaje deveti, Eržen pa dvanajsti. V generalni razvrstitvi pa je bil Zaje 18., Eržen pa 29, kar pa je v splošnem dokaj dobra uvrstitev. PETER ERŽEN 140 pionirjev na Krvavcu LUDVIK ZAJC Za naslove državnih prvakov Od petka 26. marca d^> nedelje 28. marca bo Zelenica prizorišče letošnjega državnega prvenstva v alpskih disciplinah za člane in članice. Letošnje prvenstvo bo jubilejno in sicer dvajseto zapored. V petek je na sporedu smuk, v soboto slalom, v nedeljo pa veleslalom in popoldne zaključek letošnjega prvenstva. Naslove prvakov branijo: MOŠKI: smuk: A. Kllnar, slalom: Sokllč, veleslalom: Lakota, kombinacija: A. KHnar, ŽENSKE: smuk Fanedel, slalom: Ankele, veleslalom: Ankete in kombinacija: Ankele. Organizatorji letošnjega državnega prvenstva TVD Partizan Tržič pričakujejo na Zelenici močno udeležbo, saj bodo nastopili vsi tekmovalci a kategorijami in 15 najboljših s slovenskega prvenstva, ki jih je določila komisija za alpske discipline pri SZS. J.Javornlk Na smučiščih Krvavca jc bilo v nedeljo mcddrušlveno tekmovanje pionirjev in pionirk, na katerem je ob lepem vremenu nastopilo blizu 140 tekmovalcev. To je vsekakor zelo pohvalno. Od tega števila je bilo tudi kar 33 pionirk, kar že dolgo časa nismo videli na smučarski prireditvi toliko tekmovalk. Tekmovanje je bilo v veleslalomu ter so starejši pionirji in pionirke vozili na isti progi, mlajši pionirji in pionirke pa na nekoliko krajši tekmovalni stezi. REZULTATI: Star. ponirke: 1. Kalan (Transturist) 85,4, 2. Medja (Triglav) 86,2, 3. Kolman (Radovljica) 89 2, 4. Križaj (Triglav) 89.5, 5. Kcmporlc (Selca) 99,9; mlajše pionirke: 1. Jocif (T) 56A 2. Podgoršek (Enotnost) 72,5, 3. Kolman (Begunje) 75,0; Starejši plonirti: 1. Gorzetl (Be-gunfe) 64,4, 2. Ravnik (Radovlll-ca) 68,8, 3. Ceme (R) 63,8, 4. Ra-kovec (Selca) 73,5, 5. šemrov (Jez.) 73,5; mlajši pionirji: 1. Bla-žič (Triglav) 55,0, 2. Sunkov (Kamnik) 55,9, 3. Studen (Triglav) 56,2, 4. Parte (Jez.) 56,9, 5. Dolin-šek (Jez.) 57,2 itd. J. J. 50 skakalcev v Begunjah Na 35-m skakalnici je bilo v nedeljo meddruštveno tekmovanje v skokih, na katerem je nastopilo blizu 50 skakalcev, predvsem mladincev iz Gorenjske in Ljubljane. Med vsemi jc bil najboljši Peter Štefančič, ki je skakal najdlje in najlepše. Organizacija je bila zelo dobra, najboljši pa.so prijeli smučarske izdelke, darilo tovarne Elan. Vrstni red najboljših: ČLANI: 1. Dovžan (Mojstrana), 2. Rozman (Jesenice), 3. šmld (Mojstrana); ST. MLADINCI: 1. štefančič, 2. Mesec, 3. Prime, 4. Konc (vsi Triglav) 5. Kokali (P. Javornlk); ML. MLADINCI: 1. Dolhar (Enotnost), 2. Finžgar (Radovljica) 3. Razincer (Jesenice) itd. Šahisti za dan mladosti Tudi letos je Šahovsko društvo razpisalo moštveno cup tekmovanje za pokal maršala Tita v proslavo dneva mladosti za občino Kranj, ki se bo začelo v ponedeljek 22. marca ob 16. uri v prostorih hotela Jelen v Kranju. Finalni del tega tekmovanja pa bo v prostorih Šahovskega društva Kranj, na katerem pa ima pravico nastopa brez predhodnjega tekmovanja prvo moštvo ŠD Kranj, ki ga sestavljajo: Bavdek, Bukovec, Brani.sclj, Murovec, Bertoncolj, Kavčič in Simič. Na zaključnem republiškem tekmovanju bosta a področja Gorenjske nastopili dve moštvi. Zato bodo podobna tekmovanja v prihodnjih dneh tudi v ostalih gorenjskih občinah. Državno prvenstvo za cup maršala Uta pa bo od 23.-26. maja v Puli. Dvoboj Kranj : Zagreb v tekih Na terenih Zagrebačke gore je bil v nedeljo medmestni dvoboj pionirskih tekaških reprezentanc Zagreba in Kranja. Ekipno so zmagali Kranjčani, med posamezniki pa je bil najboljši Zagrebčan Fijuček. Pionirji so tekmovali na 3 km dolgi progi. To tekmovanje bo postalo tradicionalno in bodo prihodnje leto Kranjčani gostitelji, Rezultati: 1. Branko Fijuček (Zagreb) 13:23,05, 2. Franc šparovec (Kranj) 13:33,00, 3. Maks Jelene' (Kranj) 14:03,05, 4. Rudo Crnic (Zagreb) 14:42,05, 5. Jože Mohorič (Kranj) 15:03,00, 6. Janez Mohorič (Kranj) l$:O9,05 itd. F. Korbar Tudi atleti na prostem z ed ■; - Kranjski atletski klub je v nedeljo uradno otvoril novo atletsko sezono s spomladanskim krosom. Na dobro pripravljenem tekmovanju je nastopilo 31 tekmovalcev in 10 tekmovalk domačega Triglava in »ki Soboti atletske sekcije iz Škofje Loke ter Partizana iz Železnikov. V najzanimivejši preizkušnji dol-goprogašev na 3000 m, je zanesljivo zmagal starejši mladinec, lanskoletni mladinski reprezentant Franci Hafner. REZULTATI: dolgoprogaši (člani in starejši mladinci 3000 m: 1. Franci Hafner, 12:08,7; 2. Cvim 12:15,2; 3. Hanžič 12:30,2 (vsi Tr.); mlajši mladinci 2000 m: 1. Sraj 5:48,6; 2. Hafner 6:05,2; 3. Frelih 6:13,3 (vsi Tr.); tehnične discipline 1000 m: 1. Pangerc 3:36,2; 2. Stro-jan 3:41,8; 3. Milek 3:42,4 (vsi Tr.); ženske 600 m: 1. Prevodnik 2:36,7; 2. Bernik 2:37,0; 3. Giacomelli 2:41,8. Najuspešnejši dolgoprogaši ae bodo udeležili prvenstva Slovenije v kresu, ki bo 4. aprila v Mur-M. KURALT Izbirno tekmovanje Na kegljišču Triglava i e bilo pred dnevi izbirno kcgljaško tekmovanje »Borca« iz Kranja v disciplini. 100 lučajev mešano. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Stare 414 podrtih kegljev, 2. Zukovič 406, 3. Boncclj 390 itd. Drugo kolo je na sporedu v soboto, 27. marca. da bo v teh dneh odšel v JLA znani kranjski atlet in član slovenske mladinske reprezentance FRANCI HAFNER, i da bo v nedeljo 4. aprila na kranjskem stadionu otvoritveni atletski miting, da bo začetek spomladanskega dela prvenstva v vseh republiških odbojkarskih ligah v neilcljo 18... aprila. da se je pred dnevi vrnil iz JLA Znani rokometaš Milan Juvan in bo odslej nastopal za rokometni klub KRANJ, da bosla okrepila vrste rokometne ekipe Kranja tudi Franci Ce-bulj in Janez Sotelšek, ki sta se tudi te dni vrnila iz JLA, da se na Bledu od nedelje dalje pripravljajo naši namiznoteniški reprezentanli za SPENT in upamo, da bodo čez 20 dni v boljši formi, kot so trenutno, 0001004848482353485323024848535323485348232348539023482353535353484853484853532353482348530102235300020001 5353232353534853485330534853535348535353485323535353485323532348235323532348020202532353484823482353