List ljudstvu v pouk in zabavo.
ÄNWALlijunArt mArtöimw ;
HHHHI - ai« 2 0 MAI ISIS
20. števili«,.
mit Cz... Beilagen
laclbor,
dne 20. maja 1915.	XL1X. tečaj.
dnuje hcveaavatrijBfce dežele 6 iC v Maribor*. — Lin te dopoSilja de odpoved. — Udi« „KatoUikega tkkovuieggi H«ti ttaaejo 10 vin. — Umiittftvo: KoroSka ce*ta itev. 5. — Reiepfai u me vračajo. — Upravniitvo: Koroika ceata štev. 5, tprejeiM naročnino, inserate bi rek'.imadji.
X» lacerate »e plačuje od eacotopae petitratc aa eakrat li via., aH kar ie isto, 1 kvadratni centimeter pro«tor* »tone 12 vin. Za va&ratne ojjiaie primeren popust. V oddelku »Mala naznanila" Kane beseda S vin. Parte fa rifarnl« wala patf&mt* M vin., Izjave in Poalano 36 vin. — Uuerari «e »prejemajo do torka opoidse. — Neraprt» reklamacije «o poštnine proste.
fetrtek m velja t edtafatt wed fa v KU+etm a jsdtKmju* aa dom >t leto « K, poilcU m u četrt leta 1 K. Ht^isutui ca Nemčijo * K. bodi M.m po aim, pfeta m teta um» JK. - >h*a&rfn M poiilja na: UreteiJtv« ^Etoveswkega Gospodarja" dobivajo list brez
mmmt'i*, v »i»! mL „,
.s®? t-- ^	; .. , f
Avstrija in Italija.
r	~~ -j	vksm
Avstrijske čete oblega jo Przemysl.
Štajerski lini koroški Spolkllvl Bukovini.
Iteliia pred odločitvijo.
Italija se je učila od Rumunije. Med celo balkansko vojsko je prežala kakor mačka na trenutek, da popade svoj plen. Ko so bile vojskujoče se države popolnoma izmučene, tedaj je nastopila s svojimi zahtevami in s svojo armado ugrabila svoji najbližji sosedi Bolgariji kos rodovitne zemlje, imenovan Dobru-ča. Takrat so mnogi očitali Bolgariji, da si je sama kriva svoje nesreče, ker se ni hotela pravočasno in mirnim potom pobotati z Rumunijo, čeprav so ji to prijateljske države že prej nasvetovale.
Sličro ulogo kakor Rumunija igra sedaj Italija napram Avstriji In še bolj čudno je zadržanje Italije, kajti Rumunija ni bila zaveznica Bolgarije. Italija je bila naša zaveznica skozi 35 let in še je glasom pogodbe sedaj. Ko nas vid! Italija v velikanski borbi z Rusi na severu, s Srbi in Črnogorci na jugu ter z Angleži, in Francozi na morju, sedaj pristopa k nafli ter želi, da ustrežemo željam njenih iredentističnili strank. Da je temu res tako, nam dokazuje razprava v ogrski zbornici dne 17. t. m. Grof Andraši ie vpra-Sal ministrskega predsednika grofa Tiszo, koliko res-iiice je na pisava berolinskih listov, da ie Avstriia v pomirjenje Italije ponudila italijanski vladi nekoliko svojega ozemlja. Grof Tisza je na to odgovoril: Ta pisava odgovarja resnici in sicer v tem smislu, da ie naša država v resnici stavila Italiji ponudbe glede odstopa zemlje v svrho, da je za stalno zasigurana nepristranost Ttalije.
V čem obstoji ponudba naše države Ttali,ji. o tem ne smemo pisati. Tudi vsako presojanje tega dejanja v sedanjem trenutku je izključene, pač pa lahko po-vdariamo, da Avstrije tudi oni oč'tek ne bo zadel, ki se je delal Bolgariji, da se ni pravočasno pobotala z «Rumunijo, Čeprav jo je videla že na skoku.
Kljub našim ponudbam, ob katerih je vsakemu avstrijskemu domoljubu težko, v Ttaliji noče potihniti hujskanje za vo sko z Avstrijo, nasnrotno, razburka, ni valovi pluskajo vedno višje in srditejše. Italijanska vlada očividno nima več vajeti v rokah čez ulico in javnost. Nekateri mislijo, da hotp, drugi, da nehote. Kralj se boji revolucije in ne ve, kaj bi bilo boljše za njegov prestol, vojska ali ne voiska, Prijatelji miru pa so preskromni in ne moreio kvišku, da bi prodrli. Zaraditega pogled na najbližjo bodočnost ni nič kaj ponvrljiv. Le e^o tilažbo imamo:
Mi smo na vse pripravljeni!
Salandra odstopil in zopet nastopil.
Od časa, ko so naši čitatelji dobili zadnjo številko našega lista v roke, se je na Italijanskem že izvršila cela ministrska kriza. Dne 13.-t. m. je namreč ministrstvo Salandra kralju naznanilo, da odstopi. To je prišlo tako. Za 20. t. m. je sklican državni zbor. Večino v njiem ima prejšnji ministrski predsednik Gio-litti (izgovori Džoliti). Kar on reče. se zgodi. Salan-drovo ministrstvo je že popolnoma zavozilo v vojno stmjo. Tedaj pride Ginl tti v Rim ter iziavi. da ni za vojsko, posebno, ker Avstrija ponuja to mirnim potom, o čemur se ne ve, ali bi isto dobi'li v vojski. Brez Giolittija in Salandra nima večine in zato je dne 13. t. m. sklenilo vse ministrstvo, da odstopi. Kralj se je trudil dobiti drugega ministrskega predsednika. Poklical je GiolMtija, predsednika poslanske zborniice Marooro, zakladnega ministra Carcano ter jim ponudil sestavo novega kabineta. Nobeden izmed njih ni hotel sprejeti, posebno ker je po vsej Italiji naraščalo kakor ogenj hujskanje za vojsko. Voini huiskač' so zahtevali, da pride Salandra s svojim bojaželinim ministrstvom nazaj. Ako se kralj ne uda, pretili so javne z revolucijo, in kralj se je udal. V nedeljo dne 16.
t. m. je kralj poklical Salandro ter ga pozval, naj o-stane z vsemi prejšnimi ministri. Tako se je tudi zgodi i-o.
Kaj bo zdaj? Pravi se, da posebno hujskajo na vojsko zunanji in naselbinski minister in da so se med vsemi ministri samo trije ministri izrekli prot vojsk',. Vso hujskari^o vodi prostozidarska loža, katero vodi sovraštvo do katoliške Avstrije in do zaščitnika papeštva, do habsburške vladarske rodovine.
Da se je vrnilo Salandrovo ministrstvo, trotovo ne pomeni, da se je vojna nevarnost zmanjšala, S tem pa je itak dovolj povedano.
„Prav gotovo vojska "
Italijanski hujskači za vojsko in njihovo časopisje zatrjuje, da bo prišlo proij, gotovo do vojske. Navdušenje za vojsko se polasč- vodno šir^h krogov. Giol tti in njegovi pripadniki, ki so nasprotniki
vojske, so postali sedaj popolnoma brezdelni in tihi. Smatra se, da bo stranka, ki je za vojsko, imela v i-talijanski zbornici večino. Dne 16. t. m. zvečer sn igrali v Rimu na trgu Piazza Popolo in pred kraljevo palačo tudi francosko narodno pesem.
Italija se pripravlja.
Pariškim listom se poroča iz Italije: Vsi di.ia-ki-medicinci, ki so že dovršili 12 semestrov, so bili imenovani za pomožne zdravnike, toda kljub temu še ne zadostuje to število zdravnikov. Vlada je vsled tega določila, da se morejo tudi taki dijaki-medicinci, ki so dovršili samo 8 semestrov, imenovati za pomožne zdravnike.
Afričanske čete v Italiji.
„Zeit" poroča iz Berolina: V Italijo je prispelo nekaj bataljonov eritrejskih čet (askarov), ki so se odpeljale proti Benetkam.
Kako sodijo na Dunaju o položaju v Italiji.
V dunajskih političnih krogih presojajo stališče Italije sledeče: Položaj v Italiji1 je tako zamotan, da se ne more še celo v Rimu, tem manj pa tukaj le približno pravilno in sigurno presoditi, kako se bodo nadalje razvilie razmere v Italiji. Mogoče je sicer, da bo preloženo zasedanje zbornice, toda povsem ver. jetno to ni. Mogoče je, da se bo pred sestankom poslancev zgoddo nekaj, česar se ne bo dalo več preklicati; mogoče je tudi, da bo italijanska vlada predložila zborniei svoje namene in bo hotela, da se zbornica odloči. Vsekakor se je pa položaj, kakor že ozr načujeio velike rabuke po vsei Italji, zelo poostril in nič nas ne bo presenetilo, karkoli se bo zgodilo.
Dva taliora.
Italija je sedaj pred voiskn razdeliena v dva. tabora. Tabor, v katerem se zbirajo prijatelji miru inevtralisti) je sigurno večii kot tabor pristašev vo>-ske Cintervenciolisti). Razlika ie le ta, ga so v voj. sk;nem taboru večji kričači. Kdor pozna Ttnlijo. ve, kaj pomenijo v tej deželi kričači in hujskači. Posebno občutijo moč kričačev pristaši Giolittija, ki je prijatelj miru. Niti življenja si niso več varni. Pri belem dnevu jih vojni kričači napadajo s kamenjem na cesti. Kralj Viktor Emamiel je imel že več posvetovanj s pristaši obeh strni. Upati bi bilo. da se kralj ne bo dal uplivati po kriku, ki, se razlega po ulici, ampak bo v teh resnih časih imel pred vsem pred očmi kor'istt Utajfiie in svoega kraljevskega prestola. Toda na kralja upliva strah pred revolucijo in strah za prestol. V Rimu so ljudje, ki istočasno združujejo s klici „Živijo vojska" tudi klice ,.Proč s kraljem!"
Gotovo stremijo ti kričači za tem, da se njih besede prej al slej uresničijo, Kdo vodi te poulične kričače in hujskače v litaliji? O tem piše socialdemokraški nemški list „Miinchner Post": „Ko bo zopet nastopil mir. tedai bomo imeli dovolj prilike, da bomo razmot-r i vali podrobneje o zanimivih posvetovanjih italijanskih in francoskih prostozidarskih velikih družb. Po vojski bo prišel čas, ko bomo tem liudem, ki so pravzaprav glavni hujskači za vojsko, lahko strgali krinko z obraza in razkrili pred svetom tajne niti, ki so privedle Italijo do sedanjega razburkanega položaja. Svet se bo čudil, kaj se bo tedai vse razkrilo pred široko javnostjo!" Ako natančneje razmotrivamo sedanji položaj, spoznamo, da prostozidarskim hujskač čem res ni za dobrobit Italije, ampak samo za to, da bi no vojski evetela svobodomiselna pšenica. Italijanski prostozidarji hočejo, svoje tajne c$ie izpeljati s pomočjo francoskih prostozidarjev. Ali Italija zmaga v bodoči vojski, to jim je postranska stvar.
Vojska ali republika!
Švicarskim listom se poroča iz Italije: Nahuj-sKana milanska lista „Secolo" in „Popolo d'Italia" pozivata italijansko ljudstvo, da zgrabi za orožje, Objavila sta velikanski oklic, katerega so sestavili organizirani vojni hujskači. V oklicu se pozivia, da naj Italija reši Evropo pred sramoto in strahopetnostjo nemških divjakov. Oklic konča z besedami: „Milansko ljudstvo, zasedi vse mestne ulice in trge! Tvoj klic naj bo: Vojska ali republika!"
Trosporazum komandira.
Trosporazum (Anglija, Francija in Rusija) ima vodilne italijanske državnike skoro popolnoma pod svojo oblastjo. Angleški poslanik se n. pr. mudi skoro celi dan na italijanskem zunanjem ministrstvu in drži ministra Sonnino takorekoč na vrvici... Agenti, najeti od trosporazuma, obdelujejo velike italijanske liste in podkupujejo njih lastnike. Tirosporazumskv politiki dobro vedo, da je zadnje dni nastalo v Italiji tudi močno gibanje proti vojski — med katoličani in socialnimi demokrati — in da se bo v nekaterih dneh odločilo, ali bo Ttalija korakala s svojo armado proti Avstriji ali ne. Da pa Italijo spravijo v vojni metež, se trosporazum trudi na vse kriplje, da duhove v i.ta-liji tako razburi, da bi nastali v deželi veliki nemiri, izgredi in poboji. Pristaši voiske (intervencionisti) zelo pridno delujeio na to, da bi nastale v Italiji krvave razprtije, katerm bi sledila vojska z Avstrijo.
Italija vezane roke?
Splošno se sodi, da ima Italija že napram tro-sporazumu vezane roke. To je nosebno razvidno iz dogodkov, kako je zopet nrišlo Salandrovo ministrstvo nazaj. Že ko ie Salandra padel, je pisal njegov in Sonninov list. da bo moralo vsako ministrstvo, ki pride za njim, računiti s položajem, kakor sta ga u-stvarila Salandra in zunanji minister Sonnino. Naslednik ne najde več prazne mize. Na mizi leži Sa-landrova zapuščina. Ko nikdo ni hotel sprejeti te zapuščine po Salandri. niti Giolitti niti Marcora niti kdo drugi, je želel kralj, da prevzame Salandra zopet ministrstvo, a da nekatere ministre izkrca. Med niimi bi naj šel tudi Sonnino. Toda Salandra je stavil ^ogoj. da mora zunanje ministrstvo prevzeti Sonnino ali na mož, ki se popolnoma strinja s Sonnino-vim načrtom glede zuna,nie politike. Po daljšem obotavljanju se je kralj udal.
Ruski car piše italijanskemu kralju.
Dne 17. maja se je peljal skozi Rumunijo višji
ruski ''ostoi.^nsivenik. na prinese lastnoročne pisma


lijanske vlade za časa tripolitanske vojne. Upeljal je v Italiji splošno in enako volilno pravico za državni zbor.
Kaj je iredenta?
„Irredenta" je laška beseda in pomeni toliko kakor nerešena (namreč Italija).. Sedaj se rabi ta- beseda za politično strujo v Italiji, ki je nastala že 1. 1878, ker velevlasti' na berolinskem posvetovanju niso' prisodile vse zemlje, na kateri so še tudi stanovali Italijani, novoustanovljenemu kraljestvu, Italiji. U-stanovili so to politično strujo Imbriani, Menotti, Ga-ribaldi in drugi tpr jo zagovarjali v listu „Irredenta". Kot „.nerešeno Italijo" so torej imenovali laško ozemlje na Francoskem, Švicarskem ter Avstrijskem. Iredent sti so pridgali najhujše sovraštvo osobito proti Avstriji in tako se ni čuditi, da je iredentist Ober-aank 1. 1882 svojo hudodelno roko vzdignil proti n^ šemu cesarju. Toda s tem še hujskanje ni poleglo. Prispelo je celo tako visoko, da je morala vlada "sama poseči vmes, in 1. 1890 razpustiti najhujša društ-A Borsari' in Oberdank. Toda tudi pozneje se hu.sk-p je ni popolnoma poleglo., ampak se posebno ob mejah gojilo do današnjega dne,
Zjedinjena Italija.
Ko se je leta 1848 po celi Evropi razširilo narodnostno gibanje, so tudi v Italiji, ki je bila razdeljena razven v rimsko papeževo državo še v več drugih državic, vstali možje, ki so zahtevali, da se naj vse italijanske državice združijo v eno veliko italijansko državo pod svetnim vladarjem v Zjedinjeno ltali. jo. Za kralja novega italijanskega kraljestva so namenili sardinskega kralja Viktor Emanuela IL 'Vodi. telji tega gibanja so bili Cavur, Macini, Lafarina in Garibaldi. Vsak čas je bilo čuti o malih vstajah in zavratnih umorih, ki so nahujskano ljudstvo še bolj razburjali. Po vojski z Avstrijo 1, 1859 je bil Viktor Emanuel dosegel svoj cilj. Že mesca novembra 1. 1800 ga je Garibaldi proglasil za kralja cele Italije, koji, naslov je prvi italijanski državni zbor 1. 1801 odobril. Papežu Piju IX, je ostal le R/im in okolica. Vso drugo zemljo mu je ugrabil kralj nove Italije, ravno tako, kakor si je prilastil toskansko, modensko, parm-sko in neapolitansko državico. L. 1860 po bitki pri SoMerinu se je tudi Avstriji iztrgala Lombardija, 1. 1866 s prusko pomočjo Benečanska. Toda nenasitljivi Viktor Emanuel še ni bil zadovoljen, poželelo se mu je tudi Rima. Zeljno je prežal na ugodno priliko. L. 1870, ko je bila vojska med Prus;> in Francozi, se vz^-digne s svojimi Četami proti Rimu, si ga kljub slovesnemu ugovoru papeža in celega katoliškega sveta šiloma polasti in ga proglasi za glavno mesto zjedin-jene Italije in svojci prestolnico. Sam si izbere za svoje stanovanje papeževo palačo Kvirinal, dočim dovoli ropar papežu milostno, da sme še nadalje ostati v palači Vatikan, L, 1878 je kralj Viktor Emanuel po kratki bolezni umrl. Naslednik mu je bil njegov sin Hum-bert, ki je bil umorjen 1. 1900. Od tega leta vlada kralj Viktor Emanuel III. Rojen je bil 1. 1869. Poročen je s črnogorsko prinoe^injo Jelico, ki je ob poroki prestopila h katoliški veri. Prestolonaslednik Hum-berto je rojen 1. 1904. Italijanska kraljeva rodbina se imenuje po svojem izvoru rodbina Savojcev, kakor se imenuje naša avstrijska rodbina Habsburžanov.
Papež v Rimu.
Že veliko se ugiba, kaj bo s papežem, ako Italija začne vojsko. Po mednarodnem pravu b(i imeli vsi poslaniki, ki jih imajo različne države pri papežu, ostati v Rimu in nihče bi jim ne smel braniti, da prosto občujejo s svojimi vladami. Tako bi bila pravica, toda saj vemo. da se v vojski mora velikokrat umakniti pravica pred silo. In za to se je bati, da bo
katoliški svet še le ob času vojske prav uvldel, da j» sv. Oče res ujetnik italijanskega kruJja, dokler se mu ne dovoli lastna, neodvisna država.
Do 1. 1870 je imel papež lastno državico s prostim izhodom na morje. Tedaj mu jo je ugrabil sar-dinski kralj Viktor Emanuel II., ustanovitelj sedanjega. italijanskega kraljestva.. Do tega leta je ščitil sv. Stohco in papeško državo francoski cesar Napoleon III. V Rimu je bilo nastavljeno francosko vojaštvo. Ko pa je v vojski s Prusi 1. 1870 potrebovala Francija slehernega vojaka, je bilo to vojaštvo odpoklicano z Rima, To priliko je uporabil zviti Viktor Emanuel II. Nahujskal je prostovoljne čete Garibaldincev, da so upadle v papeževo državo. In sedaj je nastopil Viktor Emanuel kot „rešitelj". Pisal je papežu Piju IX., da bo s svojimi četami vkorakal v njegovo državo, da ga brani pred Garibaldinci. Volk brani ovco pred Volkovi! Pij IX. je pa odgovoril: „Lepe besede, grda dejanja." Dne 20. sept. je b:l Rim v rokah kraljevih čet. Papeža so zaprli v Vatikan, kralj pa se je naselil v prej papeževi palači Kvirinal. Pravijo, da se ni nikdar čutil prav srečnega v ugrabljenem stanovanju, storjena krivica mu je grizla vest.
Od tega časa je preteklo 45 let. Papež, čeprav ujetnik v Vatikanu, je mogočen vladar in njegov up-]iv raste posebno v sedanjem času od dne do dne. Potomcem sardinskega kralja pa se močno maje prestol italijanskega kraljestva. Ce ne začne vojske, je pričakovati1 revolucije od strani hujskačev, če jo zar čne, pa od strani socialistov. Tako stoji sedanji italijanski kralj Viktor Emanuel III. med dvema stoloma in ne ve, na katerega bi se vsedel, ker pod obema gori.
Nevaren položaj nastane za papeža, ako izbruhne v Rimu revolucija. Mnogi mu nasvetujejo, naj odrine iz Rima, na primer na Špansko. Toda sedanji papež Benedikt XV. noče o tem nič vedeti, ampak o^ stane na vsak način v Rimu, naj pride, kar hoče. Bog ga bo varoval.
Nekateri podatki.
Italijansko kraljestvo meri 286.682 kvadratnih kilometrov in ima 34 in pol milijona prebivalcev. To-rej pride na 1 kvadratni kilometer 121 prebivalcev. Po narodnosti jih je 28 milijonov Italijanov, Francozov 140.000, Albancev 55.000, Slovencev 40.000 itd. V slučaju, da nastane vojska z Italijo, potem si gremo Slovenci po svoje brate, ki še nerešeni vzdihujejo v Italiji, gremo pa tudi po kraljico morja, po krasne, veličastne Benetke, ki so postavljene s trudom in tudi z ugrabljenim bogastvom avstrijskih Jugoslovan nov. Trgovinska mornarica je štela leta 1911 jadrnic 4741, parnikov 718. Italija izvaža svilo, bombaž, vino, sadje, kemikalije, lesne in slamnate izdelke, sir, olivno olje, konoplje. Železnic ima 17.420 km. Armada šteje v miru 304.614 mož, v vojski 822.747 mož, in rezerva znaša 2,610.403 mož. Potemtakem bi Italija lahko postavila polagoma okroglo 3,000.000 mož na bojišče. Vojna mornarica .,e znašala leta 1912 ladij 290 s 1696 topovi in 32.077 možmi v miru. Italijanska zastava je: zeleno-belo-rudeče. Največja mesta pa so: Rim 538,634 prebivalcev, Neapelj 723.208, Milan 599 tisoč 200, Turin 427.733 itd. Benetke imajo 160,721 prebivalcev.
Trozveza.
Zvezo Avstrije, Nemčije in Italije imenujemo trozvezo (tripelalianso\ dočim imenujemo zvezo Rusije Francije in Anglije trosporazum (tripajitanto). Ko sta se Rusija in Nemčija druga drugi precej odtujili!, je sklenila Nemčija dne 7. okt. 1879 zvezo z Avstrijo v medsebojno obrambo itn varstvo. L. 1883 se je ta dvozveza s pristopom Italije razširila v trozvezo. Besedilo zveze med Nemčijo in Avstrijo se je objavilo 1. 1888, besedilo zveze z ItaTjo je ostalo taj-
/ > Stran 2,
ruskega cesarja italijanskemu kralju. Ruski, posebni odposlanik se ni mudil v nobenem rumunskem mestu.
Nemiri se nadaljujejo.
Ko so vojni hujskači izvedeli, da je bojaželjno ministrstvo Salandra padlo, prirejali so po celi Italiji, posebno po Rimu, Milanu in Turinu, velike rabu-ke. V Rimu so gradili celo barikade, vse gibanje je polagoma dobivalo značaj revolucije. Povsod so seveda hoteli razgrajači prodreti do avstrijskih in nemških konzulatov ter si na njih izpustiti svoje sovraštvo. Policija in vojaštvo je imelo vse polno dela, da se ni poškodovala po mednarodnem pravu zavarovana posest tujih držav. Toda tudi sedaj, ko se je kralj iz strahu pred revolucijo odločil, d,a obdrži Salan-drovo ministrstvo, se rabuke niso polegle. Razgrajači razgrajajo naprej ter hujskajo po vseh mestih za vojno. Najbolj glasni so seveda taki, ki v slučaju vojske ne bodo nesli svoje kože na trg, ampak se lepo potuhnili in ostali kot „neobhodno potrebni" doma.
Salandra.
Zopetni ministrski predsednik Salandra je bil rojen leta 1853 v pokrajini Foggia v južni Italiji. Ta mož je bolj čmernega značaja, temne polti in nosi sko-ro vedno samo črno obleko. Salandra se je že kot mlad uradnik povspel do visokih služb. V Rudinije-vem prvem ministrstvu je bil državni podtajnik v finančnem ministrstvu, v drugem Crispijevem ministrstvu je bil pod tedanjim zaklaldnim ministrom in sedanjim zunanjim ministrom Sonnino podtajnik za državne zaklade, pod prvim Pellouxovim ministrstvom je bil poljedelski minister. Leta 1906 ga je Sonnino v-poklical kot finančnega ministra. Salandra opravlja v svojih prostih urah tudi službo vseučilišnega profesorja, Mož je baje izboren jurist. Njegovi govori v italijanski zbornici vedno vzbujajo izredno pozornost poslancev, toda navdušili niso nikogar, ker je govoril preveč profesorsko dolgočasno. Kot poslanec zastopa Salandra v italijanski zbornici južnoitalijansko volilno okrožje Lucera.
Sonnino.
Sonnino je prišel novembra leta 1914 po smrti prejšnjega zunanjega ministra San Giulianija v Sa-landrovo ministrstvo kot zunanji minister. Bil je že tudi dvakrat ministrski predsednik, toda vsakokrat je padel že koj ob nastopu. Posebnih sposobnosti še do danes ni pokazal. Ker morajo biti po ustavi ministri iz vrst parlamentarcev, ni bilo ob Giulianovi smrti mogoče mnogo izbirati. Salandra je poklical Sonni-na, ker je pripadal parlamentarni desnici in je bil prvotno začel cliplomatično karijero, katero je pozneje zapustil. Poznal je torej diplomatična pota, bavil se je tudi z vprašanji zunanje politike, saj se je pri razpravah o proračunu zunanjega ministrstva vsakokrat oglasil k besedi. Osebtno ni imel Sonnino v državni zbornici nikdar bogve koliko pristašev; vzrok je pač to, da je stremil vedno le za ugledom in močjo in je zato omahoval med desnico in levico, kakor mu je v trenotnem položaju pač bolj kazalo. Da poveča svoj politični ugled, je ustanovil tudi dnevnik „Gior-aale d'Italia."
Giolitti.
Največji sedaj živeči državnik v Italiji je Gio-vfanni Giolitti. On zastopa mnenje, da bi se naj Italija pobotala z Avstrijo mirnim in prijateljskim potom. Giorvanni Giolitti je danes 70 let star. Sin malega u-radnika je napravil vsled svojih izrednih sposobnosti sijajno kariero. Že v 22. letu je bil pomočnik državnega pravdnika, kmalu na to je bil poklican v službovanje v ministrstvo. Leta 1882 je bil izvoljen za poslanca, leta 1889 je postal pod Crispijem prvič minister državne zakladnice, leta 1892 je bil prvič ministrski predsednik. Zadnjič je bil Giolitti voditelj ita-
LISTEK.
Rezervist Grega.
Po resničnih virih spisal Matko Krevh.
(Konec.)
Taki in enaki pozdravi so leteli, od vseh strani na presenečenega Grego, ki se je počasi umikal razjarjenim šaržam.
Se nekaj povelj. Godba je zaigrala in med zvokom koračnic in med vriskanjem je odšel bataljon na vlak.
Sedaj so prišli na vrsto novodošli rezervisti, med katerimi je bil tudi Rogačev Grega. Velikanska množica jih je bila, skoro za celo dvorišče. Iz pisarne je prišel narednik s tremi pisarji; vsak je vlekel zavoj papirja pod pazduho. Narednik je klical imena ter delil listke poklicanim rezervistom.
„Godec Miha?"
„Tukaj!"
„Hudir Janez?"
„Tukaj!"
„Kotalo Gregor?"
Molk.
Kje je ta Kotalo?" razjezil se je narednik in mrko gledal po dvorišču; n.hče se ni oglasil, zato je klical dalje. Vsak poklicani je dobil list, na katerem je stalo zapisano, h kateri stotniji je prideljen. Hkon. ču jih je še ostalo nekaj, ki niso imeli listkov in med temi je bil tudi Rogačev Grega. Narednik je povpra-
šal vsakega po imenu, stanu, domačiji in kar je še pri takem izpraševanju potrebno. Ko je prišel do Roga-čevega Grege, se mu je ta skromno odkril in prijazno nasmejal.
„Kako se pišeš", zagodel je nad njim narednik napol ozlovoljen, napol zadovoljen, Grega ga je začudeno pogledal.
„Ali ne znaš govoriti?" Naredniku se je vzbujala jeza. Grega pa je molčal.
„Da bi te! Kako ti je ime? Kako te kličejo doma?"
„Aja, ja, Grega mi pravijo, pri Rogaču se reče pri nas."
Torej Grega Rogač. Kje imaš papirje?"
Grega je izvlekel iz žepa pozlvnico in jo izročil
naredniku.
„Buzarona, ti si tisti Kotalo Gregor? Zakaj se ne oglasiš, če te pokličem?"
Grega mu na to ni vedel odgovora. Kotalo? I-me se mu je zdelo znano, le spomniti se ni mogel, kje bi ga bil slišal. Da bi se on pisal za Kotalo, to mu še na misel ni prišlo. In sedaj ga hoče narednik prepričati, da je on Kotalo Gregor; ali je pri pameti?
Grega ni bil prijatelj dolgega razmišljanja; u. dal se je usodi, ki ga je pripeljala k peti stotniji. Sumljiv pa je vseeno postal zaradi svolega Čudnega nastopa. Začeli so ga opazovati in n! trajalo dolgo, da so prišli višji do spoznanja: Kotalo Gregor — nekoliko prismojen. Dokazov ni manjkalo. Grega se je na primer puške tako prestrašil, da se je nI hotel dotakniti, četudi so mu grozili z najhujšo kaznijo; tudi s
telečnjakom si ni vedel pomagati; ko pa je bilo treba korakati v vrstah, odpovedala je Gregi modrost svoio težavno službo; kakorkoli se je obrnil) je bilo napačno. Ali naj takega pošljejo na bojišče?
Kmalu je dospel odgovor od breškega županstva, da, je Grega Kotalo od rojstva bedast. Posledi-oa je bila, da so poslali Grego domov v Zakotje.
Pripovedoval je pač domaČim o svojem potovanju v mesto, a pristavil je vedno: „Mesa pa sem se najedel vsak dan in kofeja."
Najlepša je slovenska pesem.
Mihael Vovk» doma na SladMgori, prej pri 87,., zdaj pri 27. pešpolku, 11. stotnija, piše s severnega bojišča:
Letošnja Velika noč bo vsakemu vojaku ostala v neizbrisljivem spominu. Med strašnim gromenjem topov smo pozdravljali vstalega Zveličarja in ga prosili za ljubi mir. Po hudi bitki je nastal za nekoliko časa odmor. Dne 23. aprila smo imeli sveto, mašo. Gospod vojni kurat so nam spregovorili tolažilne besede. Omeniti Ti še hočem, ljubi „Slovenski Gospodar", da so pri naši stotniji treh narodov vojaki, in sicer Nemci, Italijani in mi Slovenci. Zvečer si zapojemo vsaJc po svoje, pa najlepša je le slovenska pesem. Včasih nas malo moti Rus, ki nam pošlje kakšno granato ali šrapnel. Mi pa nimamo nobenega strahu več pred njimi, smo jih že čisto vajeni. Beremo tudi tukaj več slovenskih časnikov in sicer so to:i „Slovenski Gospodar", „Slovenec" in „Bogoljub."
20. maja 1015.
„SLOVENSKI GOSPODA R."
Stran S,
no do danes. Le toliko vemo, da je Italija začetkom j sedanje vojske izjavila, da po besedlu pogodbe i,i' vezana, udeležiti se sedanje ¡vojske. Kako svoje se- j danje zadržanje opravičuje z besedilom pogodbe, o j tem pa nam molči. Mnogi so mnenja, da zveza z Italijo sploh več ne obstoja.
M lanski list „Secolo" trdi, da se dva dogodka ne data več utajiti: da se je trozvezn razdrla, in da se je Italija pridružila trosporazumu. Uradno seveda o teh dogodkih nismo še niti z naše niti z italijanske strani obveščeni.
* *
Trozyeza razpadla.
Novejše poročilo. Sadaj se je doznalo za te !e dogodke, vsled katerih se je upanje mirnega razvoja italijanske razburjenosti še znatno zmanjšalo:
Dne 4. maja je ministrstvo Salandra odpovedalo zvezno pogodbo z Avstrijo in Nemč jo.
Dne 6. maja je m;nistrstvo Salandra sklenilo zvezo z Anglijo Francijo in Rusijo
To bo dne 20. t. m. ministrstvo naznanilo državnemu zboru.
Vojska neizogibna.
Novejše poročilo. Tudi Giolittijev list »Stampa« piše sedaj, da je po njegovem mnenju vojska neizogibna.
K ministrskemu svetu dne 17. maja so se baje pripeljali ministri v vozovih, ker je vojaštvo že rekviriralo njih avtomobile.
Kdaj bo vojska napovedana?
Novejše poročilo. Po mnenju italijanskih za vojsko navdušenih listov bo italijanska vlada napovedala vojsko
danes v četrtek, dne 20. mala.
Francija že pomaga Italiji.
Švicarski list „Neue Züricher Zeitung" poroča: Francija je dala Italiji železniške vozove za prevažanje vojaštva na razpolago.
Oblegovalno stanje v Italiji.
Za celo Italijo se je — da se udušijo nemiri1 — proglasilo oblegovalno stanje.
Kaj bo z Rumunijo?
Raziven vprašanja: Kaj bo z Italijo? nas danes skrbi tudi vprašanje: Kaj bo z Rumunijo? Sedaj bi bilo krivo, ako bi zapirali oči in ne hoteli videti nevarnosti. Naše ljudstvo je, hyala; Bogu, zrelo dovolj, da se mu pove polna resnica. Cisto gotovo je, da je javno mnenje v Rumuniji zal vojsko z Avstrijo. Sicer se je strast že nekoliko polegla, iste sile ni več, kakor je bila v začetku svetovne vojske. Toda kralj in vliada so se držali vedno nepristransko. Ni bilo izvedeti, kaj pravzaprav nameravajo. Tako še je tudi sedaj. Poluradni list „Jndependence rumaine" svari nepristranske države, da se ne prenaglijo. Iz vsega se sme sklepati, da ima rumunska vlada Še proste roke, da se dosedaj na nobeno stran ni vezala.
Mijslio-riislio bojišče.
Maribor, 19. maja.
Naše čete stojijo pred P r z e m y s 1 o m in ga oblegajo. Južno od Przemysla teče naša bojna črta v južnoizhodni smeri 'Sambor — Droho-bycz — S t r y j. Rusi so se na tej črti usfavili in se nam postavili v bran. Dobili so pomoči od bojne črte Kolomeja—Cernovice, kjer sedalj boj miruje.
Severno od Przemysla so naše čete prekoračile med Jaroslavom in Rudnik om reko San ter podijo Ruse pred seboj.
Na R u s VI o - P o 1 j s k e m so se postavili Rusi ob bojni črti Lagov—Ljysagora— Uza v bran in so se razvili hudi boji.
Tudi na severno-izhodnem bojišču se vršijo južno od Njemena vroči boji med Rusi in Nemci.
Razvoj vojske.
I)ne 12. m J i: Naši zasedli mesto R z e / o •• L i s k o , D y n o v "red Przjemyslom) in S a. u o k. V severno-zaiiodni. Bukovi ni smo pred rusko premočjo izpraznili mesto Z1 a 1 e š č i W i ob Dnjestru. Napad Rusov na mesto H o r o d e n k a v južno-izhodni, Galiciji. V zaliodni Galiciji ujeli 1 4 3.5 00 Rusov. Pri Užoku ujeli 4000 mož. Naši prodirajo ob reki Stryj mimo T u r k e. Večji boji med Nemci in Rusi pri mestu S č a v 1 i v severozahodni Rusiji.
Dne 13. maja: Sovražnik se umika na črti, ki
je do'ga 400 kilometrov. Od 2. do 12. maja zasedle so naše čete 130 km gališkega ozemlja, ujele 1 4 3.500 m o ž , uplenile 100 topov in 3 5. 0 stroj. n i h ]i u, š k. Cela 48. ruska, infanterijska divizija a generalom Korvilovim se je udala Avstrijcem. Seiv. od Visle so naši zasedli mesto Stopnica. Nemške če-" so na liusko-Poljskem vkorakale v okrožno mesto K i e 1 c e. Naše in nemške tete korakajo proti Pr-z e m y s 1 u, - Srditi, boji pri H o r o d e ti k i.
Dne 14. maja: Rus' so se začeli umikati tudi na srednjem Rusko-Poljskem ob reki P i 1 i c i. Od P i o -t r k o v a (južno od Varšave) do K i e 1 c so Rusi na begu. V srednji Galiciji so sle Rusi¡ umaknili čez reko S a n. Južno od Przemysla, je prodrla Boroe-vičeva armada do višin ju.žno-zahodno od Starega S a m b o r j a in Dobro m i 1 a. Makensenove in avstrijske čete stojijo že pred vrati P r z e m y-s i a. V južno-izhodni Galiciji se srdita bitka nadalju-„e. .v:ši so H o r o d e n k o prepustil Rusom. — Pri S č i v I j u in ¡ ai severni strani reke Niemen so lius zaman napadali nemške postojanke. Tudi pri P r a s n y š u (severno od Varšave) so bili Rusi krvavo odbiti.
Dne 15. maja: Naše čete v Galiciji na celi črti represta: o prodirajo. Zasedli smo važna mesta Rudnik, L e z a j s k in J' a¡ r o s j a/v (ob Sanu), in D o b r o m i 1, Stari Sambor in B o r i s T a v (južno od Przemysia). Polki, ki so sestavljeni iz moštva przemyslskega okrožja, obkoljujejo svo.¡e domače, od Rusov znsedeno mesto. V južnoizhodni Galiciji sovražnik neprestano napada. Severno od K o 1 o m e-je so koroški in štajersikji, polki! odbili srdite ruske napade. Na liusko-Poljskem zasledujemo bežeče Ruse. ^— Pri Sčavliju so dobili Rusi večja o-jačenja.
Dne 16. maja: Na črti Przemysl—Rudnik so na-
i' vrgli Ruse čez reko San. Ujeli vej) tisoč Rusov. Naši zavzeli višino M a g i e r a (med Przemyslom in Lvovom), razpršili sovražne čete, ujeli 1000 mož in u-plenili 7 topov in 11 strojnih pušk. Avstrijci so z godbo vkorakali v mesto Sambor (južnoizhodno od Przemysla). Pri K o 1 o ¡m e j i smo odbili ruske na>-pade in odvzeli sovražniku važno višino. V krita med Sanom in Vislo se sovražnik močno brani. Na, Rus-ko-Poljskem smo pregnali sovražnika s prostora med Kieloami in reko Kami)eno (pritok Visle, severno od Kielc). — V severozahodni Rusiji odbili Nemci ruske napade pri Sčavliju, Avgustovem in Omulovem. Ob Dubisi so se Nemci umaknili in izgubili 2 topa. (Reka Dubisa se južno od Sčavlija izliva v reko Njemen.)
Dne 17. maja: Današnji dan je bil na gališkem bojišču razmeroma miren.. Naši so zavzeli mesto D r o-h o b i c (južno od Lvova), ujeli 1500 Rusov ter uple-i iii 8 stroji.ih pušk, P r z e m y s 1 je o b k o 1 j e n po naših četah od treh strani. 'Severno od Jaro-slava so naše čete na več mestih prekoračile reko San. Na Rusko-Poljskem prodiramo proti Visli, — V severno-zanodni Rusiji odbija nemška armada ruske napade.
Dne 18. maja: Zavezniški armadi sta zopet na več krajih prekoračili reko San. Večji boji s« vršijo na južno-izhodni stran: Przemysla, v,- okolici meslta Strvj, pri Kolomeji ter med Pilico in Vislo. — Z današnjim dnem se je število v maju ujetih R u s' o v pomnoždo na ,1 7 4.0 0 0 m O ž; sovražniku smo odvzeli 12 8 topov in 3 6 8 strojnih pušk,.
Naše čete oblegajo Przemysl.
Avstrijska in Makensenova armada je dne 13. maja prodrla pred Przemysl. Przemysl je sedaj od treh strani obkoljen po avstrijskih in nemških četaih, samo na severo-izhoclni strani, na desnem bregu reke San, imajo Rusi pri mestecu Medyka* prost izhod iz trdnjave. Naše čete, med katerimi so pred vsem polki, ki so sestavljeni iz mož in mlaldeničev przemyslskega okrožja, pritiskajo vedno trdneje o'b trdnjavo. Prostor med oblegalci in trdnjalvskim pasom postaja vedno ožji. Naši so spravili pred Przemysl mnogo težkih topov, ki bruhajo že več dni svoj ogenj na u-trdbe, ki so jih Rusi od 22. marca naprej za silo popravili. Ker Rusi razstreljenih i przemyslsKh utrdb niso mogli popolnoma popraviti, so napravili okoli trdnjave cementne strelske jarke. Rusi so hoteli napraviti iz porušenega Przemysla svoje glavno opi- j rališče v Galiciji, a imeli so za to premalo časa. Domneva se, da Rusi niti resno ne računajo na bram-bo Przemysla, ker so že dne 5. maja, ko še trdnjava ni bila od naših obkoljena, začeli voziti iz Przemysla strelivo, ranjence in drugo prebivalstvo. Naše posto-janice pred trdnjavo so vedno močnejše. Tudi važna višina Magiera (med Przemyslom in Grodekom) je v naši posesti.	,
Južno izhodno oH Przemvsla.
•
Čete, ki so, nakor smo zadnjič poročali, prodirale od Užoka in Lup'kovia čez Baligrod, Dvernik in v dolini reke Orava proti severoizhodu, so zasedle že važna mesta Chyrov, Sambor in Drohobyc. V mesto Sambor so naši z godbo na čelu in med veselim vri-sKanjem prebivalstva vkorakali dne 15. maja skoraj brez boja. Do 16. maja so se Rusi na tej črti neprestano umikali v smeri proti Grodeku in Lvovu. Od dno 16. maja naprej pa so Rusi svoje umikanje ustavili Na črti Sambor—Drohobyc—Stryj se je razvila
zadnje dni srdita bitka. Rusi so dobili iz južnoizhod-no Galicije močnih ojačenj in , se naravnost obupno borijo za posest ozemlja med Przemyslom in Lvovom.
Ob srednjem Sanu.
Armada nadvojvode Jožef Ferdinanda, je dne 12. maja zmagoslavno vkorakala v važno srednjegk-liško mesto Rzezov. Dne 15. maja pa je že stala ob srednjem toku reke San in je vzela Rusom mesto Rudnik, Lezajsk in Jaroslav. Naslednje dni se ji je posrečilo, da je na nekaterih mestih tudi prekoračila z deli Malk'ensenove arm ajde releo San. Rusi so se namreč tako naglo umikali, da niti niso imeli časa podreti mostove za seboj. Dne 16. maja, so vrgli naši Ruse na izhodnem biregu med Rudnikom in Jarosl'ar vom iz močnih postojank. Naši torej stojijo ob srednjem Sanu že na ruskem ozemlju (v lublinskem okrožju). Rusi zbirajo le v kotu med izlivom reke San v Vislo, močne čete in se pripravljajo tukaj na protinapad.
Položaj v izhodni Galiciji in Bukovini.
Dogodki v jugoizhodni Galiciji in Bukovini i-majo le krajevni pomen in je izključeno, da bi vojni dogodki jv tem prostoru kaj uplivali na vojni položaj v srednji Galiciji in za Ruse tamošnje stališče zbolj-Šali. To je jasno posebno iz tega, ker so se morale ruske čete celo v dolini reke Opor (južno od Stryja) umakniti pred našim prodiranjem. Rusom se je z velikansko premočjo sicer posrečilo pri mestu Horoden-ka prekoračiti reko Dnjestr, a posebnega uspeha Rusi na tem bojnem torišču najbrž ne bodo dosegli. Ruska vojna sila pritiska od Horodenke v ravni črti proti Cernovicam in Kolomeji. Naše tamošnje čete so v ugodnih postojankah, poleg tega pa, je še armadno vodstvo poslalo na ta prostor novih čet, na primer: naše štajerske in koroške polke. Tako imamo upanje, da bo ruski sunek kmalu odbit. Nova bojna črta v južnoizhodni Galiciji je sedaj ob reki Prut, katero Rusi skoro gotovo ne bodo mogli prekoračiti. Izključeno je po soidbi vojnih poročevalcev tudi, da, bi Rusi s svojim prodiranjem v južnoizhodni Galiciji in Bukovini ustavili naše zmagonosne sunke v srednji Galiciji. Armadni poveljnik Pflanzer-Bal-tin, ki se je izkazal v dosedanjih bojih kot izboren vojskovodja, je gotovo vse potrebno ukrenil, da ruska armada, ne bo prodrla preko Prahu Vojaški strokovnjaki so mnenja, da je ruski sunek v južnoizhodni Galiciji Čin obupnega napora, ki ima namen v času naše srednjegališke zmage proslaviti rusko orožje s kakim delnim uspehom.
Rusi so zadnje dni svoje prodiranje v južnoizhodni Galiciji in Bukovini ustavili. Na tej bojni črti vlada razmeroma mir.
Rusko slovo od Karpatov.
Na črti Du ki a,—Lupkov so naši vojaki, kakor piše „Pester Lloyd", našli v izpraznjenih sovražnih strelskih jarkih in na zidovih v raznih vaseh zanimive napise. V teh napisih so jemali Rusi slovo od Karpatov in tovarišev, ki so pokopani na karpaltskem o-zemijii. Neki tak napis se glasi: „Bog vas živi, Karpati! Mi se bomo z žalostnim srcem na vas spominjali. kajti mnogo tisOč naših tovarišev počiva v vaši zemlji!" V strelskem jarku pri Cisni so našli naši vojaki kos papirja, na katerega je Rus napisal sledeče besede: „Ljubi tovariši! Sedaj gremo tukaj proč in se nikoli več ne vrnemo! Cele Karpate vam damo danés nazaj!"
Med Pilico in Vislo.
Združene avstrijske in nemšlke čete so že tudi na Rusko-Poljskem prodrle daleč na sever. Nemške čete so dne 13. maja vkorakale v poljsko okrožno mesto Kielce, Avstrijska Danklova armada je istočasno prodirala na levem bregu Visle in stoji sedaj na črti Sandomirc, Lagov, Lysagorai, liza. Važna gorska skupina Lysa|gora. (izhodno od Kielc) je menda že popolnoma v naši lasti. Od mesta liza (sev|eroizhodno od Kielc) gre bojna Črtfaj v severozahodni smeri čez Pilico in severno od Piotrkova proti Ivodzu. Na tem prostoru, to je od Visle do Piotrkova se je zadnje dni razvila na več krajih srdita bitka. Rusi so dobili novih ojačenj v smeri iz trdnjave Ivangorod.
V severozahodni Rusiji.
Središče bojev med Rusi in Nemci na severu je sedaj na ruskem ozemlju pri mestu Sčavli. Nemška črta gre tam od ruskega mesta Mariampol (izhodno od pruskega mesta Gumbinen) čez reko Njemen ob zahodnem bregu reke Dubisa do mesta ¡Ščafvli in od tam v polkrogu na Libavo. Ob Dubisi se vršijo srditi boji. Rusi so vrgli na to črto mnogo novih čet. Južno od Sčavlija so bili Nemci zadnje dni preteklega tednai poraženi. Rusi so razpršili en nemški ba-tia.ljon ter odvzeli Nemcem dva topa. Tudi južno od Njemena v pokrajini Suvalki je v teku večja bitka.
Vojska bo nenadoma nehal»?
Tarnovski škof dr. Leon Walenga se je o ruskem gospodarstvu v Tarnovu izrazil napram poročevalcu madžarskega lista Nap" sledeče: Ko so u-drli Rusi v Tarnov, nisem vsled tega sam osebno še nič trpel. Sovražnik je po kratkem prerekanju pripustil, da se je v cerkvah naše škofije molilo za našega cesarja in za mir, a prepovedano je bilo moliti za srečo avstrijskega orožja. Tudi nisem opazil, dai bi Rusi agitirali za pravoslavno vero. Odklonil sem pa
/
služiti sv. maše za ruskega carja. Trije duhovniki moje škofije so še v ruskem ujetništvu. Ruski častniki so upali, da bodo koncem mesca aprila vkorakali v Budimpešto. Začetkom mesca maja pa mi je rekel ruski general: „Prevzvišenost! Videli boste, da se bo ta vojska nehala tako nenado-m a, kakor se je pričela,"
Artilerijski boji s Srbi pri
Turn-Severinu.
Iz iTurn-Severina poročajo: V ponedeljek, 17. maja opoldne, se je vršil med avstrijskimi in srbsiki-mi baterijami hud artilerijski dvoboj, Z obstreljevanjem so pričeli Srbi, ko so opazili gibanje avstrijskih čet na sosednjem gorovju, toda bili so prisiljeni ustaviti svoj ogenj in se umakniti» kakor hitro so dobili prvi odgovor od naše izvrstne artilerije.
B^j za Belgijo.
Severno od Yperna so Nemci pred kratkim časom prodrli med krajema Steenstraate in Het Sas že tudi na zapadno stran ypernskega kanala., Vsled močnega artilerijskega ognja so sedaj Nemci te postojanke zapustili in se umaknili zopet na izhodno stran kanala,.
Tudi na Francoskem med Lillom in Arrasom so Angleži v izmeri dobrih treh kilometrov pri Neuve Chapelle potisnili nemško fronto za dva strelska jarka na^zaj.
O pomorski ^o^ki.
Ameriški general Parson, ki se je vrnil iz Nemčije v Ameriko, je iz.,avil listu „Newyorker Zeitung": Pomorsko vojsko bodo odločili nemški podmorski čolni. Prava vojska podmorskih čolnov se bo pričela še Je jeseni» 110 nemških podmorskih čolnov bo položilo okoli Angleške obroč 30.000 min. lOb začetku prave vojske podmorskih čolnov bo doživela Angleška razočaranja, proti katerim 42-cm top nič ne pomeni. 40 tisoč nemških delavcev neprestano clela podmorske čolne,
Boj za Dardanele in Carigrad.
Zelo težko je dobiti jasno sliko o vojnih dogodkih pred Dardanelami. Turška poročila slikajo položaj zelo ugodno in pravijo, da so Angleži in Francozi dosedaj od svoje izkrcev&lne armade izgubili nad 30.000 mrtvih in mnogo tisoč ranjenih in ujetih. — Turki pravijo, da so v ^a^dnjem tednu izkrcanje sovražnih čet Zabranili, nasprotna! poročila pa. zopet pravijo, da se izkrcatvanje v redu vjrši. — Turška torpedovka je dne 14. t. m. potopila angleško vojno križarko „Goliath." Potopilo se je do 600 mož. Poškodovani sta še dve drugi sovražni lajdji in en torped-ni čoln.
Upor na Portugalske ni.
Na Portugalskem so v vseh večjih mestih in tudi na deželi izbruhnili veliki nemiri, ki so se razširili v splošno prekucijo. 'Ministrstvo generala de Ca-stro je moralo odstopiti. Uftoru se je pridružila tudi armada in mornarica. Več odstopivših ministrov so uporniki zaprli na vojne ladje. Predsednik Ijudovla-de de Arria\ga je sestavo novega ministrstva poveril državniku Chagasu. Ko se je novi ministrski predsednik peljal dne 16. maja v Lizbono, je na neki postaji poslanec Ivan Freitas streljal nanj in ga težko ranil. Žandarji so na to napadalca ubili. Nemiri se nadaljujejo. Nekateri listi pišejo, da trosporazum — hujska in podkupuje portugalske prekucuhe, ker vlada generala de Castro ni hotela pomagati tro.sporaz-umu v sedanji vojski._
Uradne odredbe.
Žetvene komisije. Glasom naredbe c. kr. na-mestništva so poslati seznami udov žetvenih komisij, ki se morajo sestaviti v vsaki občini, c. kr. žetvenemu Komisarju, ki je nastavljen za dotični okraj. C. kr. vinarski nadzornik gospod Franc Matjalšič v Gradcu še ni sprejel od vseh občin takih seznamov. Z ozirom na ministrsko naredbo z dne 5. avg. 1911 drž. zak. br. 200 in na oklice dne 26. marca t. 1., ki smo ga objavili pred kratkim v našem listu, se pozivajo občinski uradi, da seanam kmalu upošljejo. Ak i bi se želelo v predstoječi zadevi še kje natančnejših pojasnil, naj se to zgoraj imenovanemu takoj naznanb
Popis letošnje žetve. C. kr. poljedelsko ministrstvo je z odlokom z dne 20. aprila 1915 odredilo, da morajo občinska, predstojništvia, sporazumno z občinskimi žetvenimi komisijami sestaviti zanesljive podatke o obdelanih zemljiščih, na katerih so se nasadili, oziroma posejali važnejši poljski pridelki. Ob e-nem morajo županstva, oziroma žetvene komisije, podati politični oblasti poleg podatkov o obdelanih zemljiščih tudi sezname o domnevanem uspehu letošnje žetve. V ta namen so dobila županstva te dni od c. kr. okrajnih glavarstev potrebna navodila in izkazne pregledne tiskovine. Te tiskovine morajo župani no določenega rokh, pravilno izpolnjene vposlati okirajne-mu glavarstvu. Pregledne tiskovine so tako riizdelje ne, da so mora vsaka vrsta poljskih pridelkov pose-
bej vpisaiti. Na primer: zimska in jara pšenica, zim-skja in jara rž, ječmen, oves, koruza* krompir, pesa in repa. Župani ali člani žetvenih komisij, ki sestavljajo pregledne tiskovine, morajo v posamezne raz-predelke vpisati le številke in sicer se mora navesti velikost nasajenega prostora (njive) le v hektarjih. (En hetar je približno 1% orala.) ,Ta številka se vpiše v razpredelek I. Pričakovani uspeh žetve (razprede-lek II) se označi v kilogramih in ne v hektolitrih ali mernikih. Povprečno se navadno računi mernik žita 40 do 50 kig. Uspeh žetve se mora natanko presoditi in domnevana množina posameznih pridelkov vpisati. Zupani ali žetvene komisije si naj napravijo same za-se seznam za vsakega posestnika. Okrajnemu glavarstvu pa se mora poslati le eden pregledni izkaz o stanju obdelanih zemljišč in o domnevanem uspehu letošnje žetve. Ce bi županu ali članom žetvene komisije kaka stvar ne bil'a jasna, naj se obrne za nasvet clo pristojnega c. kr. žetvenega komisarja ali do okrajnega glavarstva. — Na uradnem mestu se nam zatrjuje, da se je ta popis le za to odredil, da ima vlada sliko, kako daleč bomo izhajali z živili, ki jdi v naših krajih pridelamo. Nihče se naj ne boji, da bi oblast kak pridelek na njivi posestniku s silo odvzela ali rekvirirala.
Spravljanje sena in skrb za pašnike. Poljedelsko ministrstvo je izdalo dne 6, maja odredbo, Kariera določa, da se morajo letos travniki in pašniki (v niža,vah in planinah) popolnoma izrabiti, da se tako zasigura napredek in vzdrževanje naše živinoreje. Žetvene komisije morajo skrbeti, da se za posestva, kojih posestniki so bili mobilizirani in kjer primanjkuje delavcev za spravljanje sena in otave, vse potrebno ukrene, da se pridelki ob pravem času spravijo. Žetvene komisije morajo do dne 1. junija poročati, ali se bodo vsi travniki, pašniki in planine izrabile za krmo, oziroma pašo, ali ne. Politične okrajne oblasti lahko posestnika travnikov ali pašnikov, ki niso izrabljeni, pozovejo, ako do Konca junija ni spravil sena ali ni piasel živine na pašniku, da doti-čna zemljišča prepusti drugim, da ali travo pokosijo za suho krmo, ali pa pašnik izrabijo z!a pašo. Ako v določenem roku posestnik ne izvrši uradnega navodila, sme politična oblast dotične travnike in pašnike brezplačno odstopiti občini, v kateri leži dotično posestvo. Ce pa kaka sosedna objčina bolj nujno potrebuje travnike ali pašnike, se lanko isti odstopijo. Občina sme seno samo spraviti ali oddati posameznim občanom in sicer zastonj ali pa za nizko odškodnino. Isto velja glede pašnikov v nižavah in planinah Občina sme na dotičnih travnikih in pašnikih uporabiti vse ceste, ki so potrebne, ali pa nove napraviti, in sploh vse ukreniti, kar je nujno potrebno za izrabljanje zemljišča. Dohodek travnikov in pašnikov pripada popolnoma občini ali pa dotičniku, kateremu je občina uporabo travnika ali pašnika prepustila. Lastnik zemljišča nima niEake pravice, zahtevati kako plačilo ali odškodnino. Ugovor proti tej odločbi je ne-dopustljiv. Kdor se ne ra/vna po teh določilih, se lahko kaznuje z denarno globo do 1000 K, ali pa z zaporom do enega mesca, Vrti, gaji in gozdovi so pri tej odredbi izvzeti. — Navodila, ki jih daje vlada 7. raznimi odloki, so res vsega uvaževanja vredna, a omeniti moramo, da so na primer sktoro vsa izdana zelo pozno, ko se ne dajo več natančno izvesti. V tem oziru je želeti spremembe!
*	Nakupovanje in izvoz sena. Štajersko c. kr. namestništvo je izdalo dne 26. aprila odredbo, ki določa, da smejo seno nakupovati pri pridelovalcih edino osebe, katere imajo potrebne poverilnice od političnih oblasti. Istotako smejo pridelovalci prodajati seno samo osebam, ki imajo uradne izkaznice z/a nakupovanje sena. Take izkaznice izdajajo c„ kr. okrajna glavarstva. Kdor kupi sJeno za svojo lastno živinorejo, temu ni treba uradne poverilnice. Izključeno je torej le trgovsko nakupovanje sena, Prestopki zoper :to odredbo se kaznujejo z 2—200 K globe, oziroma 6 ur do 14 dni zapora.
*	Ob Telovih procesijah. C. kr. namestni§tvo razglaša, da se pri procesijah na Telovo ne sme trositi trava i.n seno po oestah, potih in trgih, kakor je bilo ponekod običajno v prejšnjih letih.
*	Popis ovsa. C, k|r. štajersko namestnišitvo je odredilo, da se bo vršilo ponovno popisovanje zalog ovsa, in sicer velja stanje ovsenih zalog dne 21. maja Popisovanje se bo vršilo po občinah. Vsak, ki ima kaj ovsa. čeprav v majhni množini, ima dolžnost, da naznani svojo zalogo županstvu in sicer le samo pismeno po nalašč za to izdani uradni tiskovini. Tiskovina se mora natančno izpolniti v vseh predalcih, in sicer po stanju dne 21. maja. Vsak odbitek za lastno uporabo je nedovoljen. Prepovedano je zamolčali1 tudi najmanjšo množino ovsa. Pripomni se, da bi dotični-ka, ki pri prvem izpisovanju ni natančno napovedal množine svojega ovsa, sedaj naknadno ne zadela nobena kazen, ako bi sedaj pri novem popisovanju ovsa vse svoje zaloge ovsa, natančno napovedal. Napačne napovedbe in zamolčanje zalog ovsa bi imelo za posledico stroge kazni, vrhutega bi pa vsa zamolčana zaloga ovsa zapadla v prid države. — C. kr. namest-ni'štvo nas prosi, naj opozorimo posestnike ovsa, dn morajo tudi, ovsene zdrobi, ali z drugimi poljskimi pri delki z ovsem zmešane zmesi posebej na že dobljenem popisnem listu oblasti naznaniti.
*	Samo 1 kg ovsa na dan. Ministrstvo je izdalo naredbo, s katero določa, da se od dne 17. maja naprej sme uporabljati za krmljenje konj na dan sa-
mo 1 kg ovsa za enega konja. Prestopke zoj>er to naredbo bi kaznovale politične oblasti z denarno globo do 5000 K, oziroma z zaporom do 6 mescev. — Opomba uredništva: Kdor s to množino i.e bi mogel iziia^ jhti aili kdor potrebuje oves tudi za druge neobhodne I otrebe, recimo za kruh, za otrobe, za perutnino i. t. d., naj vloži prošnjo na c. kr. okrajno glavarstvo. Prošnjo lahko vloži tudi več posestnikov skupaj ali pa cela občina potom občinskega predstojnika.
*	Prepoved, konje z razvidnicami odstraniti iz njihovih n a b o r, n i h k r a j ey. Z ukazom c, kr, ministrstva za deželno brambo z dne 30. julija 1914 drž., zak. št. 179 se je izdala prepoved, konje z razvidnicami odstraniti iz njihovih nabornih krajev. Na to se opozarja občinstvo, osobito posestniške konj, s pristavkom, da se prestopki te prepovedi kaznujejo z globo do 600 K, s katero globo se pa lahko združi zapor do enega mesca.
*	Prodaja živine. V zadnji številki smo omenili uradno odredbo glede prodaje živine. Poljedelsko ministrstvo je naknadno odredilo, da morajo županstva natanko zapisovati, kam in komu se proda živina. — Ker so nekatera okrajna glavarstva in dežele določile, da se ne sme živina izvažati iz njih področja, je poljedelsko ministrstvo vse take in enake določbe proglasilo kot nedopustne. Živina se torej sme izvažati i'n uvažatii v Avstriji iz vseh in v vse okraje, o-ziroma dežele, — Glede klanja, telet in goveje živi'ne je izšla, dne 8, maja odredba, ki prinaša zopet nekaj strogih določil. Krave mlekariee in krave za pleme, telice in voli, stari do 2% leta se ne smejo brez uradnega dovoljenja prodati mesarjem in zaklati* Pri bikih velja starostna meja dve leti. Teleta pod šestimi mesci se sploh ne smejo prodati mesarjem. Dovoljenje za klanje telet se čta le tedaj, 1. ako je posestnik v zadnjih šestih mescih najmanj dve tretjini telet odločil za pleme, 2. če se dokaže, da je tele tako betežno, da je za pleme nesposobno, 3. če ima posestnik premalo prostora za vzrejo, 4. ako se posestnik nahaja v tako slabem gospodarskem položaju, da je nujno potrebno tele prodati. Dovoljenje za prodajo izdajajo v občini posebni zaupniki, ki so uradno določeni od politične oblasti. Zaupniki morajo dati kupcu posebno uradno potrdilo. — Za plemensko živino, ki ni namenjena za mesarja, mora župan vpisati- v potni bst: „Živinče se ne sme zaklali." Take živine seveda mesar potem ne sme kup ti, ampak se sme prodati samo za nadaljno plemensko vzrejo.
*	Izkaznice za nakup živine. Poljedelsko ministrstvo je izdalo dne 8. maja odredbo, ki določa, cla, smejo živino nakupovati edino osebe, ki se izkažejo s posebnimi izkaznicami ali legitimacijami, katere izda, c. kr. okrajno glavarstvo. Osebe, ki kupujejo, živino za vojaštvo, morajo imeti izkaznice od vojaške oblasti in ob enem še izkaznico od okrajnega, glavarstva. Izkaznice dobijo le zanesljive osebe. Živinski prekup-Ci morajo voditi natančne sezname o nakupu in prou daji živine in morajo navesti tudi cene. Te sezname morajo prekupci na. zahtevo vsak čas predložiti okrajnemu glavarstvu. Ako bi se zgodile pri nakupovanju živine kake nerednosti, ima okrajno glavarstvo pravico ustaviti izdajo živinskih potnih listov. V tem slučaju se smejo potni listi izdajat' edino le z izreen:m dovoljenjem polit čne oblasti. Brez uradnega dovoljenja se smejo v tem slučaju izdati potni listi, ako kupi živinorejec živinče za vzrejo. Na živinski potni list pa se mora tedaj zapisati: „Živinče se ne sme zaklati." — Ljudstvo se opozarja, da naj vsakega prekupca, ki bi brez izkaznice nakupoval živino, naznani politični oblasti. Predno se začneš pogovarjati s kupcem, ga pozovi, da ti pokaže ;zkaznico.
*	Cepljenje zoper svinjsko rudečico. Dokazano je, da varnostno cepljenje zoper svinjsko rudečico za-brani nastop te kužne bolezni, ki v vročih poletnih mescih napravi v naših krajih svinjerejcem ogromno škodo,. Mariborsko okrajno glavarstvo je dne 9. maja izdalo na vse župane razglas, ki naznanja, da se ho tudi letos, kakor prejšnja leta vršilo po celem okrajnem glavarstvu cepljenje svinj zoper rudečico. Župani morajo občane o tej odredbi obvestiti in ugotoviti, kateri posestniki hočejo svoje svinje dati cepiti zoper rudečico. — Ce je mogolče, da bi bil kateri župan prezrl ta gfaivarstveni odlok — kar pri letošnjem ogromnem delu ni izključeno — naj jga posestniki sami na to opozorijo.
Žrebanje velike loterije »Slovenske Straže* v korist nbogim otrokom, vdovam in sirotam padlih junakov in invalidom že dne 31. maja. Takoj knpite srečke!
Murne? novice.
*	Cesar pri sv. obhajilu. Na praznik Kristusovega Vnebohoda je cesar v šenbirunski dvorni k}a-peli prejel sv. obhajilo. Obhajal ga je dvorni župnik dr. Seydl.
Osebna vest. Zdravnik g. dr. Ivan Turšič zopet ordinira ob svojih navadnih urah v Mariboru, Stolna ulica Št. 5.
*	Novi vojni kurat. C. g. Jožef Kuk, kaplan pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, je imenovan vojnim kuratom v rezervi.

20, maja 1915.
.s l o v e x s i¡ i d s i* o n v h.
Stran 5.
* Podpisovanje drugega vojnega posojila. Ob
priliki podpisovanja prvega vojnega posojila se je izkazalo kot zelo neprilično, da so vlagatelji hranilnic, posojilnic in drugih denarnih zavodov podpisovali vojno posojdo s tem, da so za poravnavo podpisanega zneska izročili svojo vliožno knjižico. Kdor se misli udeležiti podpisovanja pri drugem vojnem posojilu, stori najboljše, če ga podpiše pri tistem zavodu, kjer ima naložen svoj denar. S 'tiem se prihrani zamudno pošiljanje viložnih knjižic od zavoda do zavoda, kar povzroči obilo nepotrebnega dela, podpisovatelju pa prizadene precejšnje stroške. Tudi pride vlagatelj potem vel,ko poprej v posest svoje vložne knjižice.
Osebni promet na južni železnici omejen. Od dne 15. t. m. naprej odpadejo na južni železnici sledeči) vlaki, ki so dosedaj redno vozili, in sicer: Vlak štev. 41 Gradec—Maribor (glavni kolodvor) iz Gradca ob 8. uri, 0 minut predpoldne, prihod v Maribor ob 9, uri 59 minut predpoldne; vlak štev. 40 Maribor —Gradec, iz Maribora ob G. uri 38 minut zvečer, prihod v Gradec ob 8. uri 25 minut zvečer; vlak; št. 73 Maribor—Ljubljana, odhod iz Maribora ob 5. uri 40 minut zjutraj, prihod v Ljubljano ob 10, uri 20 minut predpoldne in vlak štev. 76 Ljubljana—Maribor, odhod iz Ljubljane ob 0, uri1 12 minut zvečer, prihod v Maribor ob 10. uri 48 m nut zvečer. .
*	Binkoštni promet na iužnl železnici. Vodstvo južne železnice naznanja, da, bodo vozili o binko-štnih praznikih sledeči vlaki: Dne 22. maja: G r ar dec — Maribor: vlak Štev. 53, odhod iz Gradca ob 7. uri 40 minut zvečer, prihod v Maribor ob 9. u-ri 23 minut zvečer, Vlak štev, 39, odhod iz Gradca ob 2. uri 42 minut popoldne, prihod v (Maribor ob 4. uri 24 minut popoldne. M a r i b o r-G r a d e c: Vlak štev. 38, odhod iz Maribora ob 7. uri 2 minut zjutraj, prihod v Gradec ob 8. uri 54 minut dopoldne. Dne 23, in 24. maja: Gradec — Maribor: Vlak štev. 39, odhod iz Gradca ob 2. uri 42 minut popoldne, prihod v Maribor ob 4, uri 24 minut popoldne. Vlak štev. 53, odhod iz Gradca ob 7. uri 40 min. zvečer, prihod v Maribor ob 9. uri 23 minut zvečer. Maribor—Gradec: Vlak štey„ 38, odhod iz Maribora ob 7. uri 2 minut zjutraj, prihod v Gradec ob 8. uri 54 minut predpoldne. Maribor — Ru Še: Vlak štev. 419a, odhod iz Maribora ob 2. uri 18 min. popoldne, prihod v Ruše ob 2, uri 48 minut popoldne. Ruš e-M a r i b o r: Vlak štev. 414b, odhod iz Ruši ob 7. uri 8 minut zvečer, prihod v 'Maribor ob 7. uri 39 minut zvečer. Dne 25. maja bo vozil med Mariborom in Gradcem še tudi vlak Štev. 38. (OdhOd in prihod kakor v prejšnjih dneh.)
*	Vprašanje: Oglašajo se že žene s prošnjami za dopust mož za košnjo. Aljj se že lahko te prošnje vlagajo? Na koga je jih treba nasloviti? Ali je -ista pot kot prej za pomladanski dopust? Ali na glavarstvo? Ali gre skozi žetveno komisijo? Prosimo odgovora. Odgovor: Prošnje se že lahko vla,gajo, ker je že skoro zadnji čas. Nasloviti jih je treba na glavarstvo, a vprošnji omeniti, naj jih odpošlje na poveljstvo vojaka, za katerega pros;,te. Torej je to ista pot kakor za spomladanske dopuste. Skozi žetveno komisijo ni potreba pošiljati prošenj, pač pa žetvena komisija lahko prošnje potrdi, potem pa se pošlje naravnost na glavarstvo.
*	Zajčja zalega. Od vseh strani prihajajo pritožbe, da delajo letos zajci na polju velikansko škodo. O tem se nam poroča iz Slov. goric: Zajci se pasejo po njivah kot črede ovac po planinah. Fižol in koruza sta na mnogih krajih že do polovice uničena. Tudi v vinogradih, posebno v mladih nasadih, je mladičje močno poškodovano. Na vseh koncih in krajih grozi pomanjkanje, a zajec nam sme svobodno delati škodo. Za to je pa nujno potrebi^ da naš deželni odbor spremeni svoj sklep in ne čaka s pokonča-vanjem do jeseni.
*	Košnja se bliža, pozor! Pomanjkanje delavskih moči se posebno hudo občuti v kmetijstvu; do sedaj se je hvala Bogu vse delo lahko izvršilo, kler so žensfee pri vsakem delu lahko pomagale in ker je vojaška oblast dovolila vojakom, ki niso v fronti, dopuste za setev. Nekaj drugega pa je košnja, pri kateri ne morejo ženske sodelovati in se mora z ozirom na vremenske razmere hitro izvršiti. Radi tega se že kmetje opravičeno boje, da ne bo mogoče košnje o pravem Času izvršiti in mislijo na sredstva, s katerim bi si pomagali. V prvi vrsti se pričakuje, da zopet ilovoli Vojlaška oblast dopuste za košnjo, v drugi vrsti pa se misli na dobavo kosilnih strojev. Kosil-nih strojev si ne more posameznik nabaviti, nabavijo pa lahko iste kmetijske podružnice, ali kmečke posojilnice. Kjer nabavijo kmetijslke podružnice kosilne stroje, bodo naše posojilnice rade dale v ta namen primerno podporo. Če se bode od posestnikov za uporabo zahteval primeren prispevek, se bo stroj hitro poplačal in bo delo tudi izgotovljeno. Dobre stroje kosilnike se lahko naroči pri Gospodarski Zvezi v
j Ljubljani. Kmetijske podružnice in kmečke posojilnice ' na noge, dokler je še čajs! .Naj bi ne bilo nobene la-re', oziroma večje občine v ravnini, v kateri bi ne bilo kosilnih stro.,ev na razpolago. Stroji se seveda tudi za košnjo žita pozneje lahko uporabijo.
o soiučiuci p>e ¡strokovlijan. \ nemškem I sta: V Avstriji in v Nemčiji so bili opustili popolnoma gojenje oljnatih rastlin in so uvažali vse oljnate sadeže. Zdaj je čas, da pridelujemo zopet sami kar nam daje olje in druge koristi. Solnčničino seme smo uvažali iz Rusije in iz indi'je, kakor da bi. ne bi mogli pridelovati te s vsako prstjo iln z vsakim krajem zadovoljne rože, ki ne potrebuje nikakega obdelovanja. Sadite jih ob mejah in poteh. Listje in deblo bo dobra krma živini, seme je dobra krma perutnini, ki leže rada jajca po njem. Olje je mastno in sladko. Koristi sajenja solnčni;ce so tako mnogostranske, da se ne more pisati dovolj o tem. Gospodarska društva naj bi se zavzela za pridelovanje solnčnice v velikem, potem ne bi plačevali tako drago inozemsko olje.
Pozor pri naročbi „perocida"! Tržaška „Edinost- piše: Tvornica je pravi perocid sploh ves razprodala. (Ta vsebuje 45% ceritovih okisov.) Na bi pa slučajni odjemalci ne zapazili diference, daja tvornica pri ponudbi temu perocidu enako ime kot pravemu ler stavlja primerno manjšim odstotkom niž^o ceno. Da b¡ ni kdo ne zabredel v lako nepriliko, opozarjamo, da je doslej praktično preizkušen le 45% perocid kot nadomestilo modre galice proti peronospori. Naj torej nikrto ne zaupa blagu do novih prakt čnih pre. izkušenj, ki se pa izvrše še le v bližjih mescih. Da ie 30-32 % surovi perocid dvomljiv, ie vzrok temu, da vsebuje tudi nekatere druge elemente, nego pravi1 perocid, ki bi po kemični preiskavi škodoval trdnim organom.
*	Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 213 do 2.12 K. srednje debeli 192 do 208 K, suhi 180 do 190 K; debele krave 1<2 do 212 K, srednje debele 132 do 170 K, suhe 100 do 130 K; biki 180 do 228 K, mlada živina 100 do 216 K; teleta 270 do 280 K, izjemoma 290 do 300 K; mlade svinje 360 do 370 K, debele svinje do K, srednje debele do K, mesne svinje 354 do 300 K; ovce 100 do 180 K. (Pri; goveji živini > H a jo ene za 100 kg žive teže, pri teletih, svtn,«. i, ovcah 100 ki? mrtve teže.' Ke>io 100 kv -¡K"-
9 do 11 K, kislo 7.50 do 10.50, slama 7.50 do 0.— K; pšenica 41,50, rž 33.50, ječmen 30,80, koruza 35.-p.-osn 50 K. oves 27.30 K, ajda 60 K, fižol 6S do r K. ¡¿rašb-a 11.20 do 11.40 K. leča i«.20 K pro-.-, "^e o 72 do 9« K, pšeničui zdrob 92 K. koruzni zd.-74 do, 06 K, ržena, moka 60 K, pšenična mokai št. 0 92 do 108 K. št. 4 72 do 80 K. št. 0 (črna) 68 do .z K (100 kg). Jajca komad 12 do 14 v, krompir 22 do 24 v 1 kg, mleko 30 do 34 v liter.
*	Prijavljenje črnovojnikov, ki so služili, a so bili odposlani na dopust. Po, odloku ministrstva deželne hrambe z dne 16. aprila 1915 se morajo ne glede na, vrsto orožja vSi tisti črnovojniki, ki so služili in ki so bili radi kake bolezni (kake hibe; do super-arbitracije ali radi nadštevilnega stanja odposlani na dopust (v neaktivno razmerje) in bi radi tega ali radi kakega drugega razloga še niso odšli pod orožje takoj in tudi takrat priglasiti, če so se že svoj,čas priglasil'. Oproščeni od te prijave so le taki črnovojniš-ki obvezanci, ki so bili že superarbitrirani med svo jo Črnovojniško dolžnostjo aji ki so bili oproščeni od črnovojniške službe.
*Zopetno prebiranje čraovojniških zavezancev. Zopetno prebiranje črnovojniških zavezancev letnikov 1878 do 1890 in 1892 do 1894 se bo vršilo: V Celju dne 25. maja, v celjski okolici od 25. maja do 31. maja, v Mozirju dne 2. in 3. junija, v Trbovljah dne 5. in 0. junija, v Brežicah od 7. do 10. junija, v Konjicah od 12, do 14. junija, v Slovenjgradcu od 25. do 29. juni ja, v Velenju dne 30. maja, na Ptuju dne 1. junija, \ ptujski okolici od 1. do 9. junija, v Ljutomeru dne 11. in 12. junija. V mariborskem mestu od 28. maja do 1. junija, v mariborski okolici od 2, do 11. junija, v Radgoni od 25. do 26. maja in v Lipnici od 9. do 15. junija.
*	Slovenec zbežal iz srbskega ujetništva. Vele posestnikov sin Ivan Petek iz V rtič pri Gornji Sv. Ivungoti se je udeležil kot kolesar bojev zoper Srbe Blizu Belgrada, se je bojeval, a je bil z 20 drugimi kolesarji vred dne 16. februarja ujet. Do dne 6. aprila je bil v srbskem ujetništvu. Kopal je jame za mrtvece. Golilo se mu je zelo slabo. Jesti je dobil sam enkrat na dan. Imel je k sreči med ujetniki tri dobre prijatelje. O svojem begu piše Petek svojim domačim: „Dne 6. aprila po noči smo srbskega paznika, ki nas je stražil, nenadoma prijeli in ga, zadušili, Vsi štirje smo takoj zbežali proti bojni črti in smo mrtvim Srbom odvzeli njih obleko. Kmalu smo izgledali kot pravcati Srbi. V bojni črti smo tudi streljali na avstrijsko stran, seveda visoko v zrak. Dva dni smo ležali v strelskem jarku in Srbi nas niso spoznali. Tretji flan je izdal srbski poveljnik povelje za bajonetni „ju-riš". Mi štirje smo prvi in najhitreje zbežali proti Avstrijcem, pometali puške proč in držali roke v zrak. Dali smo se od naših ujeti in jim povedali, da smo Avstrijci — Sest dni že nismo skoraj ničesar zavžili. Kar tresli smo se od gladu. Naši tovariši, ki so nam krepko stisnili roke, so nas peljali k vojni, kuhinji, kjer smo se potem nasitili). Sam Rog in Marija st nas rešila gladu in srbskega, ujetništva. Sedaj sem v Gorici pri kolesarjih za kuharja. Upam, da bomo tudi rovega sovražnika, ki nam grozi, hrabro premagali."
Ostale so v strelskih Jarkih . . . Češki listi poročajo: Nekoliko domobrancev iz brnske okolice se
je nahajalo že dolgo časa v strelskih jarkih pri mestu K. Tožiti se jim je začelo po ženah in nekega lepega dne je pisal eden izmed njih svoji ženi, da naj ga obišče. Mamca so res prišli natovorjeni z buhta-mi in drugimi dobrimi rečmi, prepričali so se o vernosti svojega starega in se zadovoljni vrnili.. Tako so dobile tudi druge korajžo in nekega lepega dne se jih je odpravjilo osem na fronto. ITja so srečno prišle — toda nazaj niso mogle več. Vojaško poveljstvo je bilo namreč med tem suspendiralo civilni promet na železnif^v K. in uboge ženice so morale ostati tam v strelski™ jarkih, oziroma vsaj pratv blizu njih. Pošiljale se domov obupne vojnopoštne dopisnice ter rotilo domačega župana in pa orožniitkega stražmojstra, in gospoda župnika, naj se zavzamejo za nje. Seveda so bile vse te prošnje popolnoma napačno adresi-rane. Toda trpljenje ni trajalo večno. Naša armada je pričela s svojimi velikimi operacijami v zapadni Galiciji, mesto K. je skoraj ostalo d&leč za fronto in prvi civilni vlak je kmalu zdrdral proti zapafdu. V njem so sedele tudi naše miajmce, ki prisegajo, da ne gredo več nadzorovat svojih častitih soprogov — vsaj dokler se bodo nahlajali na bojišču,
Maribor. V tukajšnji deželni bolnišnici se nahaja vojak J,. Weber, doma iz Srednjega Stajerja, kateri je na severnem bojišču dobil kroglo v levo nogo pod kolenom. Rana je čez mesec dni zacelila, a je kmalu nato začela zopet močno otekat'. Moža so iz bolnišnice prepeljali v Götzovo pivovarno, kjer je dežela dala napraviti veliko zdravniško pripravo z Röot-genovimi žarki. Ko so zdravniki s temi žarki nogo preiskali, so našli, da se še nehaj a ruska kro*la v nogi, in sicer je tako močno zapičena, v kost, da je popolnoma zakrita in se ne da na drugi način dobiti ven, kakor če se noga odreže. Tega pa si vojak ne pusti in pravi, da hodi raje celo življenje s kroglo v l.ogi, nego da bi hodil z leseno.
Maribor. Mestni svet je nakupil toliko krompir, ja, da ga po sodbi poznavalcev razmer nikakor ne bo mogel vsega prodati. Riža pa že iv mestnih prodajalnah močno primanjkuje,
Maribor. Na tukajšnjem južnem kolodvoru je železniški stroj dne 11. maja povozil črnovojniškega delavca Štefana Mihaleka iz Selnice ob Dravi. Miha-lek je pri železniškem založišču kotalil prazen sod in ni opazil, da vozi po istem tiru železniška lokomotiva. Reveža je ta'ko silno pritisnilo ob zidc da je obležal pozneje v mlaki krvi in je ha)to kmalu v bolnišnici izdihnil. Ponesrečenec je bil neoženjen in in je bil 29 let star.
* Ruška koča se otvori binkoštni teden. Qskrbovanje je prevzela zopet turistom znana gospa Ivana Sernčeva. Na Binkoštni ponedeljek je pri Sv. Arehu prvi ,cerkveni shod. Pridite, prijatelji božje narave, v višave, da nekoliko pozabite gorje sedanjih časov!
Tezno pri Mariboru. Umrl je dne 10. maja g. Franc Zorko, posestnik na Tezni1, star 64 let. Pogreb je bil v sredo dne 12. maja popoldne. Rajni je bil spoštovan mož. Svetila mu večna luč,
*	Račje. Na Binkoštni pondeljek, ob 2. uri popoldne, ima naša Kmetijsiva zadruga občni zbor, na katerem bodete slišali, kako izvrstno je ista cleloviala lani in kako bode v bodoče v korist kmečkega stanu delovala. Pride tudi kot govornik g. nadreivizor Vlar dimir Pušenjak iz Maribora. Pridite, razpravljalo se bo o marsikaterem važnem vprašanju!
*	Svečina. Naša kmečka posojilnica, ki že več lel izborno deluje v prid posestnikom župnij ISvečina, Gornja Sv, Kungota in Sv. Jurij ob Pesnici, je imela dne 2. maja svoj občni zbor. Posojilnica iina svoje uradne prostore pri kmetu g. Jožefu Serbinek, v Sveči nib kateri tudi predseduje našemu zavodu. V načel-stvo se je na novo izvolil č. g. Fr. Spindler, župnik pri Sv, Jurju ob Pesnici. — Domačini, poslužujmo se našega domačega zavoda!
*	Jarenina. Na severnem bojišču je dne 28. januarja padel, kakor se je še le isedaj izvedelo, posestnikov sin Franc Kocbek. Njegovi poveljnikll ga opisujejo kot izredno hrabrega junaka. Dal je v cvetju svoje mladosti kri za cesarja in domovino.
Spielfeld. V Miirzzuschlagu na Gornjem Štajerskem je stekel i es ugriznil 381etnega delavca Lovrenca Kipfel, tukajšnjega rojaka. Rana, ki jo je dobil Kipfel, je bila tako nevarna, da je revež tekom nekaj ur izdihnil.
Sv. Andraž v Slov. goricah. Veleposestniški slin in vnet član naše organizacije, Franc Ilešič, je prišel kot vojak 26, domobranskega pe spol k a dne 22. marca v rusko ujetništvo. Dne 29. aprila piše svojemu prijatelju, da se zdrav nahaja v mestu Sisran ob Volgi blizu azijske meje.
*	Negova. Umrl je dne 29. aprila v Railvencih imovit kmet Anton Ferenc v 88. letu svoje starosti. Bil je dolgoleten zvest naročnik „'Slov. Gospodarja". Zapustil je žalujočega sina in hčer Marijo, omoženo Ket;š. ki pa je umrla že 22. aprila t. 1., zapustivši moža in tri nepreskrbljene otroke. Rajna je bila pridna m vzorna mati in žena, povsod spoštovana in priljubljena, kar je pričal njen sijajen pogreb. Bila ;e tudi posestnica lepe kapelice „Matere dobrega sve.
a", za katere kinč je vedno vneto skrbela. In Marija ji je to poplačala, da j|e še malo pred smrtjo zadnjič prejela sv. obhajilo. Priporočamo blago ženo ka->or tudi njenega očeta v molitev. Naj jim bo Bog plačnik. žalujoč/m ostalim pa tolažnik.
*	Kapela. Lovro Diviak, posestnik v Račkem vr-iu pri Kapeli, črnovojniški korporal, je bil odlikovan v Galiciji s srebrno svetinjo I, vrste. Divjak je sedaj

ruskii, ujetirljc v mestu Kiara-kaLo Zakagpija v Aaiji. Poslal je dopisnico, ki je prlromala dne 10. maja v Kapelo. Divjak piše: Karakala, 17, marca 1915, Draga žena in otroci. Naznanjam Ti, da sem zdrav, le noge me bolijo vsled protina. Ne žaluj preveč, živi in gospodari za najine male. Ce Bog da, se še bova videla, ako bomo zdravi. Prisrčno pozdravljam in poljubljam Tebe in mojo ljubo dečico, Bog vas ohrani zdrave! Molite za me in za mir! Vaš oče.
*	lianovci na Murskem polju. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Matija Novak. Ujet je bil o§vno na Svet. večer dne 24. decembra 1914 in še le l«x majni-ka se je oglasil. Pisal je že 18. marca in še le seda^ je pismio clošlo domaČim v roke. Novak piše, ila je zdrav. Nahaja se v mestu Kaalika v Srednji Aziji.
*	Sv. Marko niže Ptuja. Mesca septembra je padel na severnem bojišču eden najboljših naših vrlih mladeniče^, Janez CvetKo iz Novevasi. Bil je naročnik našeg!aj „Slovenskega Gospodarja", delaven ud domačega Bralnega društva in godbe, priljubljen od vseh zaraJfld njegove vesele in dobre narave. Da je res mrtev, o tem so njegovi domači kmalu izvedeli na svojo veliko žalost, pa o smrti so krožile različne vesti, med drugim, da ga je šrapnel raztrgal na kosce. Končno pa je resnico o njegovi smrti poročal če-tovodja Jože! Žnidarič in Stojne, odlikovan z veliko in malo srebrno hrabrostno kolajno. Bil je pred par dnevi doma na dopustu. Cvetko Janez je bil zrSvien njega v strelskem jarku. Opoldne je bil dotični oddelek določen, dai prinese menažo. Cetovodjai Žnidarič vstane, pokliče: „No, Hanza, gremo po menažo", p,a Hanza se ni ganil, je že spal večno spanje. Kratko poprej gak je šrapnel res močno smrtno ranil, pa ne razkosal. Pri tem pa ni zavpil, ne vzdihoval, ajm-pak takoj zaspal za zmiraj. Zdaj že uživa plačilo za svoje uzorno življenje. Pogreb je bil sicer priprost, a ginljiv. Njegov četovodja Žnidarič mu je sam izkopal grob in ga obložil s praznimi patronami. Poveljnik stotnije, nek blagi nadporočnik, p;a mu je lastnoročno postavil spominsko ploščo: lesen pokrov od zaboja za pairone, v kateregla je vpisal njegovo ime, število polka, dfa/n njegove junajške smrti. To priprosto spominsko ploščo so tovariši pritrdili nad grob, na drevo, nad ploščo pa lesen križ. In vse to kaže daljni grob enega najboljših mladeničev markovfcke župnije. Gotovo ga bodo vsi. ki so ga poznali, ohranili v najboljšem spominu in se ga spominjali v molitvi. Teh par vrstic pa bodi tudi njegovim potrtim stari-šem malo v tolažbo!
*	Sv. Lovrenc na Drav. polju. Iz srbskega u-jetništva se je oglasil Rogač Anton iz Pleter. Z dne 13. aprila, (po našem koledarju 26,aprila) piše materi: Ker sem mislil, da bomo obhajali Velikonoč skupaj, Vam nisem pisal. Ker pa slabo kaže, da. bi se še videli tako .kmalu, Vam naznanjam s t|em, da se nahajam tukaj kot ujetnik. Ako dobite to karto, mi odgovorite, kako je kaj doma. Sie 1? še kateremu tako godi kot meni? Vaš R. A,, fabrika sečera (sladkorja), Cuprija, Srbija. Kakor je poročali srbski, Rudeči križ, je bil ujet 13. ali 14. septembra v bitki pri Krupani. Dozdnj ni bilo nobenega glasu .o njem.
*	Sterntal. Električna luč je že upeljana v ujet. niškem taboru. Te dni namerava priti iz Feldbaha 500 Rusov, večinoma rokodelcev, ki jih bodo porabili, pri gradbi barak. Zdaj se uravnala vodovod in kopališče. Gradi se tudi veliko rezervnih studencev, ki se bodo uporabili, ako bi vodovod odpovedal, ali se ustavil električni stroj, ki bo sesail vodo za vodovod iz studencev, ki jih bodo izkopali v bližnjih gozdovih. Voda je zelo dobra,, studenci globoki 8 do 10 metrov.
*	Devica Marija v Puščavi. Tam v daljavi so zapeli zvonovi tako milo in otožno, kot bi hoteli, priklicati zopet v življenje nadepolnega mladeniča dijaka Davida Burja, ki mu je neozdravljiva jetika dne 3. maja pretrgala nit življenja. Trpel je veliko, toda u-dano v voljo božjo. Kako je bil priljubljen, pokazal je njegov pogreb. Dasiravno je večina njegovih tovarišev na bojnem polju, ga je vendar mnogo spremljalo na zadnji poti. Kaj bi #m pač naš David povedal v slovo? Gotovo: „Umreti, bratje, težko ni, pustiti na-de, to boli!" Toda on počiva. Blagor mu! Saj je njegova lepa, sanjajoča duša se prebudila v slavi večno krasnega maja, kjer bo užiivala, svoje plačilo. Mir njegovi duši!
*	Celje. V pisarno g. dr. Benkoviča, odvetnika v Celju,, vstopi kot namestnik g. dr. Ivan Ma-zek, bivši predsednik slov. klat. dijaškega društva „Danica."
1 Celje. „Diana", kopališka registrirala zadruga z o. z. na Bregu pri Celju ima svoj letni redni občni zbor v ponedeljek, dne 7. junija 1915, v Celju v 'Narodnem domu, v dvorani za seje ob 6. uri zvečer. Dnevni red: 1. Letni račun čez leto 1914. 2. Sprememba pravil. 3. Slučajnosti.
*	Sv. Rupert nad Laškim. Dne 3, aprila t. 1. na veliko soboto je padel v Karpatih junaške smrti mladenič Jakob Hrastnik, Hrastelov, 87. pešpolka. Dne 19. decembra pa je umrl v Miškoleu ra Ogrskem kmet Matija Videč na ozeblinah, ki jih je dobil'v Karpatih, Mnogo naš li vojakov je ujetih, o mnogih se ne ve več ali so živi ali mrtvi, ker že dolgo časa niso nič pisali. Dne 15. maja pa jih .ie na novo odšlo k vojakom od nas 29 samih gospodarjev in g. nadučitelj Fr. Zupančič. Iz naše župnije je sedaj 247 mladeničev in mož v voiski.
*	Luče. Že zopet nam je kruta vojska ugrabila iz naših mladeniških vrst vrlega mladeniča Kristina Pustoslemšek. Udeležil se je prvih bilk v Galiciji ter bil težko ranjen. Nato je prišel domov na dopust, koder se je vzgledno obnašal. Udeležil so je vsake sv. maše, bodisi ob nedeljah a.li delavnikih. Odšel .¡e zo-
pet na bojišče in dne 14. aprila je priletela ruskla, — granata in ga zadela naravnost v srce. Bil je takoj mrtev. Pokopan je na blagoslovljenem pokopališču. — Nemila smrt mam je ugrabila tudi posestnika Antona Moličnik, ki je že od začetka vojske ležal bolan v bolnišnici v Poli. Bodi mu lahka tuja žemljica!! To je že peta žrtev, ki jo je vojska zahtevala iz naše Par re. — Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Anton Jezernik, Ferdinand Zavratnik in Gregor Krumpač-nik. ki so je že pogrešal že od decembra sem.
* Razbor pri Slovenjgradeu. Dne 9. t. m. so v naši farni cerkvi kinčali Marijin altar. Med' drugimi sta bila. pri tem nabožnem opravilu tiidi navzoča, tukajšnji župan in njegov, brat Jurij Pačnik, kateri je prideljen kot Irajtar 151. nvarš,bataljonu. Bil je n|a 14dnevinem setvenem dopustu. Naenkrat pride neko dekle pravit, da sta dva tuja čudna moža bežala proti bližnjemu gozdu. Domačina, vojak in župan, hitro stečeta za njima. Kmaju se jima. je posrečilo, dobiti omenjena tujca v gozdu. Bila sta dva ruska ujeta vojaka. Pobegnila .sta pri Fali blizu Majribora. Naša sta jih aretirala in peljala seboj. Bila, sta jako utrujena in lačna. Milosrčni ljudje so ju v bližnji krčmi pogostili. Od tam so šli na. žu^iainov dom, kjer sta o-ba Rusa tudi pošteno prenočila. Dobro okrepčana so ju drugi Man odpeljali na slovenjgražko orožniško postajo. odkoder so ju poslali nazaj.
Zadnja poročila došta v četrtek« 20. mala.
Kdaj «e začne vojska?
List „Popolo d'Italia" poroča, da mora Italija vjsled pogodbe s trosporazumom napasti Avstrijo vsaj do 24. maja.
Vojska je pravzaprav že napovedana.
Načelnik italijanskega generalnega štabia Ca-dorna je z grožnjo, da odstopi, ako se vojska ne napove, premagal zadnje kraljevo obotavljanje. Sonni-nov list „Giornale" piše vsled tega: „Položaj je zdaj tak, da je vojska že pravzaprav napovedana, vsled skupne volje kralja, vlade In ljudstvta,"
Italija pred mobilizacijo.
Severoitalijanski listi pišejo, da Italija čaka še edino na znamenje javne mobilizacije svoje armade.
Zadnja beseda Avstrije in Nemčije
Rimstki list „Messaiggero" piše, da je pričakovati, da bosta Avstrija in Nemčija v|šak čas stavile Italiji ultimat (zadnjo besedo). List poziva prebivalstvo, naj ne žali odnotujoče poslanike, ampak jim izkazuje spoštovanje, da s tem pokaže italijanski narod, da stoji nlai višji (!) stopnji omike. Tudi listi, ki stojijo pod uplivom vlade, pišejo, da se že nekaj dni pričakuje, cia bosta Avstrija in Nemčija stavili Ita.-liji ultimat.
Pogodba prelomljena.
Italijansko časopisje razglaša, da je Italija odpovedala pogodbo z Avstrijo in Nemčijo, Toda od naše strani se zatrjuje, ila to ni res. Pogodba velja do leta 1919, prej je Italija ne more odpovedati, ampak samo prelomiti.
Rusija snuM Italijo.
Iz Curiha se poroča: Novi ruski poslanik v Rimu pl. Giers dela na, v|se kriplje, da bi si Italija še v zadnjem trenotku ne premislila. Uredniku lista „Giornafle dTt^lia:" je izjavil, da Rusija popolnoma priznava italijanske zahteve ob Adriji in da ne bo delala nobenih ovir, da se uresničijo.
Sv. oče pred vojsko.
Nizozemski list „Zyd" izve od visokega cerkvenega dostojanstvenika: Sv. Oče se ne vmešajva v i-falijanske strankarske prepire, vendar vlada v njegovi okolici prepričanje, da so povzročitelji vojske framasoni in da bo vojska veliko škodovala katoliški cerkvi. Da bi se še napetost polegla mirnim potom, tega ne upa v! Vatikanu nihče več. Italija stoji sedaj ali pred vojsko ali pred revolucijo, ali pred obojim. Sv. Oče upa n'a božjo previdnost in ne neha moliti in delati, da se kmalu vrne mir.
Rumunija ostane mirna.
Rumunski list ,„Moldava" piše: Osebe, ki pridejo v najbližjo dotiko z vlado, so trdno prepričane, da Rumunija pod nobenim pogojem ne bo uskočila iz sedanje oborožene nepristranosti in se tudi ne bo o-zirala na početje Italije._
"Listnica uredništva.
Pošiljateljem pisem S bojišč: Radi dogodkov v Italiji in nai bojišču, katere smo morali obširneje popisati, smo vojaška nisma tokrat opustili. Kar ne bo zastarelo, bomo uporabili. — L j u b n i c a pri Vitanju: ^ojna poita ne more tako re-
dno delovati, kot bi želeli pošiljatelji in prejemniki. Bojna fronta, se je tako naprej pomaknila, da jo pošta ne more rec!fio dohajati. Pritožbe ¿i tukaj ze o malo pomagale.
*	Slovenska županstva so v prvi vrsti poklicana, da namene Slovenske Straže, ki jih ima s svojo veliko loterijo, pod-pro v kolikor mogoče največji meri. Upamo, da vsak slovenski župan, vsak slovenski občinski svetovalec, ki bo te vrstice bral, takoj v svoji občini vse potrebno ukrene, da bo njegova občina se v prvi vrsti zabliščala med onimi, ki razumejo sedanji por ložaj.
*	Prihodnja petkova „Straža" bo zopet prinesla obširen seznam padlih, ranjenih in ujetih vojakov naših domačih polkov. „Straža" stane celo leto 10 K, pol leta 5 K, četrt leta K. 2.50. — Naslov: Upravništvo lista „Straža", Maribor.
*	Za Dijaško kuhinjo v Mariboru so nadalje darovali: odvetnik dr. Pran Rosina 100 K;| župnik Jože Panič 5 K; profesor dr. Franc Lukman, mesto venca ila grob svojega brata-ju-naka, 10 K; neimenovan č. g. ob Savi 50 K; kaplan Josip Lon-čarič, mesto venca na grob č. g. Vincenca 2olgarja, 10 K; dr. Radoslav Pipuš, odvetnik (poravnava Kopriva—Kolbegen) 10 K; volilo po f č. g. župniku J. Kunce 88.92 K; Hranilnica in posojilnica v Št. Juriju ob Ščavnici 20 K; mesto venca na grob t č. g. duhovnega svetovalca Alojzija ilaubenreich: dekan Josip Čižek, prefiesor dr. Prane Lukman, profesor Ivan Vreže, profes. If/an Kociper, profesor dr. Anfon Medved, vsak po 10 K; Posojilnica v Konjicah 25 K; volilo po f č. g. župniku F. Leber 89.17 K; posestnika Ašič in Pribožič iz Rajhenburga sta poslala dve vreči krompirja in dve vreči fižola,. — Bog povrni vsem tisočkrat!| Se toplo priporočamo še v nadalje!
*	Mrtvi se oglašajo. Iz Lahonec pri Sv. Tomažu se nam poroča: Vekoslava Grašič, vojaka našega domačega polka, smo že smatrali za trvttvega. Ze od mesca okltobra ni bilo glasu več o njem. Te dni pa so dobili njegovi domači pismo, da se že od jeseni nahaja v ruskem ujetništvu. — Iz Ormoža se nam piše: Ivan Petek, veleposestnik na Ilardeku pri Ormožu, odbornik Ormoške posojilnice in vnet naš somišljenik, je bil že od začetka vojske pod orožjem. Najprvo se je bojeval pri Lvovu, potem pa v Przemyslu, kjer so ga ujeli z drugimi vred. Več mescev ni d'al glasu od sebe. Pretekli teden je Petek brzojavil i/, ruskega ujetništva, d p, je zdrav.
*	Pogrešajo se: K e č e k Jožef* c. in kr. vodja 3-3 saper-bataljona, iz Loperčic pri Ormožu. Dne 15. januarja 1915 je poslal pozdrave iz trdnjave Przemysl. Po raznem prizadevanju ne more se njegovo bivališče izvedeti, zato se prosijo njegovi tovariši ali znanci, da poročajo njegovi družini kaj o njem. Družina Keček, Loperčice 1, pošta Ormož. — Plaveč Ivan, ki je bil pri oskrbovalni pekariji štev. 6 blizu Przemysla. Od mesca novembra ni več glasu o njem. Poročila na: Družina Plaveč, Loperčice 7, pošta Ormož. — Zadrave« Matija, pešec pri c. i. kr. 87. pešpolkju, 6. stotnija, iz severnega bojišča, ki že od mesca avgusta zastonj čaka poročila družina Zadravec, ŠaLovci pošta Središče.
*	Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, r. z.
z. n,. z., vabi na svoj 7. redni' občni zbor v ponedeljek, dne 6. junija 19)'o, ob 11. uri dopoldne, v posojilniških prostorih Stolna ulica štev. 6. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka iza leto 1914. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev treh članov .načelstva, katerim je potekla poslovna doba v smislu § 17 zadružnih pravil. 6. Volite,v nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ob zgorej določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši v smislu § 33 zadružnih pravil eno uro pozneje v istih prostorih drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno ne glede na gtevilo navzočih članov. — V Mariboru, dne 15. maja 1915. — Načelstvo.
*	P. n. gg. voditeljem Mariljinili družb in sploh čč. gg. dušnim pastirjem uljudno naznanjamo, da «vetinjic za Marijine
družbe iz aluminija sploh ni vefi dobiti, ker se aluminij rabi v
vojne namene in je izdelovanje svetinjic iz te kovine prepovedano. — Tiskarna sv. Cirila.
*	Mariborska vinarska šola. Na mariborski vinarski in sadjarski šoli se bo za gojence ,tega zavoda oddalo (več prostih
f mest. Natančneje v današnjem inseratu.
*	Opozarjamo na današnji inserat „Serravalla železnato kino vino" za okrevance.
Enaindvajsetletni mladenič ieli
službe pisarniškega pomočnika.
Naslov v upravništvu. 345
Sprejmem fanta
siromašnih starifiev ali takega, ki mu je oče pade' na bojišču. Bo se mu dobro godilo. Pomagal bo pri živini in lahkih kmečkih delih. Simon Doško, Kamnica pri Mariboru.	844
Kupujem
ovčjo volno, kožo ovac in jagnjet, kakor tudi vsakovrstne druge kože po najboljših cenah. K. G rini ti. Maribor, Gosposka ul. 7. 2it
284
in
Takoj se sprejmeta
2 cirkularista
2 Žagarja.
Lesna trgovina Viktor Glaser ja v Smoltiku, pišta Ruše.
Svetovna vojska
dokazuje jasno, da samo oni za-more prenašati skoraj nečloveške mpore, ki ostane trezen. Zato zahtevajte v vsaki gostilni kot pijačo izvrstne ljutomerske pokallce. Fedor Kukovec, tvornica pokalic in sodavice, Ljutomer.	311
Kmečko posestvo
se pod roko proda, ki meri okoli 16 oralov goidov, 10 oralov travnikov, 1 in pol orala novega vinograda, drugo pa njive in pašnike. Vprašati je v župuišču v Ločah pri Konjicah.	318
Trgovski učenec
priden in iz poštene hiše se takoj sprejme v trgovino J. Tušak, 8v. Anton v Slov. gor.	319
Prodajalka Službe
v kako trgovino na deželi. Nastopi lahko takoj Naslov se izve pri upratništvu tega l:sta. 306
Majhno posestvo na prodaj pe^^ista*
ali za kaj drugega, v župniji 8v. Petra pri Mariboru, občina Sv. Peter, kraj Nebova Obstoji iz dveh zidanih hiš, kritih z opeko, pri vsaki hiši velika klet in nova prfša. Vincgrad okoli l*/< orala, ves zasajen z aacerikanskimi trtami, potem lepa njiva in sado-nosmk, da se lahko redi skozi celo leto dve kravi. Kupci se naj oglasijo pri po>rstniku pri 8v. Marjeti ob Pesnici pri M>ribom. Cena se izve pri g. Jožefu Grajše-niku, posestniku v Loženah št. 1. ____________822
Kupi se posestvo
v vrednosti 15.000 K. Pogoji: prijazna lega, blizu večjega kraja, železnice in cerkve, nekaj gozda, polja in travnikov, vsaj za 2 d» 8 glave živine. Ponudbe s orno in opisom Bprejema pisarna „Slovenske Straže" v Ljubljani. 807
ZIDARJI
za betonska dela in za obmetavo zidovja pri Šterntalu se takoj sprejmejo Vpraša se naj pri stavbenem mojstru Julija Glaser, Mellinghof, Maribor.
Prodajalka
izurjena v trgovini mešane stroke, želi službe v kako majhno trgovino na deželi. Nastopi lahko takoj. Naslov se iive v uprav-ništvu tega lista.	286
Mlinarski učenec
in zaneslj'v
Vil«r»Pi> 86	pri I.
Ulilrl 81ovenjgoriškem pa-romlina v Kan ži pri Pesnioi. 820
Kdor hoče
trsje saditi
ga dobi sdaj po 8 vin. komad pri Francu Trobentar v Brestermci št. 28, (Kamnicai p. Maribor. Cepljeno na Rip. Portalis. Oglasiti se je v 14 dneh	304
hrt vinarjev'
stane dopiMiea,
• kateroi akfce naročite moj glarai e ak k 4000 podobami. Obeeg* »ogato ijsber ko-riitiiih, pouebaih m za djuila prilik predmetov. Ceaik n zsurtoaj m '»-¿um». 1. tovarna ar, Hanl i^aucj, e. kr. dvorni iJob»»»-t monte (Brili) it «h Prite	*ej>-
•«. «a« K 4 *1, 5 K, »rebrno t> W, uiklasta b»dilk<i g »-«0, ar» 9 knksvi«» 6 40 jg^	9 K. Poiilja m
otmri ¡>a> tet; a. Noben riaiko.
s-m
Škropilnico
najboljšo vinogradno od Jesserniga si lahko vsakdo naroči tndi n» obrok« pri Zinauer & Co , Sv. Jakob v Slov, gor Posebno v letošnjem ietn bode vsled pomanjkanja vitri-jola in delavn'h moči jako priporočljivo da ima vsak svojo škro pilnico. Ceniki zastonj.	297
Želim v najem vzeti ali kupiti v Lombahu, Hočah. Slivnici pri Maribora ali blizn Ptuja	343
majhno hišo
z dvema sobama, kletjo, gospodarskim poslopjem vrtom, sado-nosaikom in majhno njivo. Ponudbe z naznanilom letne na jemšiinedo 31. maja pod naslovom: Ivan Vračko v Pobrežju pri Mariboru.
Zanesljiv
331
konjski hlapec
in obenem voznik za kruh se takoj sprejme pri Ivanu Bohm-u, umetni in valjčni mlin v Framu.
Ženitbena
ponudba.
Dekle iz boljše kmečke hiše, iz-vežbana vsega gospodinjstva, stara 40 let ter ima premoženja nad 3000 kron, se želi v svrho poroke seznaniti z muškim od 40 do 50 let stsrim, treznega miroljubnega značaja, s kakim malim posestvom če mogoče v bližini cerkve, oziroma stalnim zaslužkom z nekaj gotovine. Le resne prijave se naj pošljejo na upravništvo „Slov. Gospodarja" pod, Majnik št. 330".
Tajnost zajamčena.
Mlinarski učenec
se takoj sprejme v Valčnem mlinu g. Anton Jurza na Bregu pri Ptuju proti mesečni plači, stanovanju in hrani. Vpraša se pri Alojz Zorčič, nadmlinar na Bregu pri Ptuju.	314
Vabilo na
redni obini zbor
Kmetijske zadruge v Jarecuni,
ki se vrši v nedeljo, dne 30 »a|a 1915 pjpoldan v Čitalnici. Dnevni red:
1.	čitauje zapisnik«.
2.	Poročilo načelstv» in nadzorstva.
3.	Potrjenje rač. zaključka za 1.1914.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.	339
Vabi odbor.
Orsranist
•-..v
obenem cerkovnik dobi takoj službo na Stranicah, p. Konjice.	^340
Ljutomer. Edino pri trgovcu Vršič dobite „Perocid". &er je
Perocid zelo po ceni in nadomešča galico, Vam ga najtopleje priporočamo. Mnogo poskusov je dokazalo, da je ravno tako dober kot bakrena g&lica. Navodila, kako se dela s PeroJdom in lakmus-papir dob te brezplačno pri trgovcu Vršiču.	300
Trgovec Vršič prodaja tudi „Slovenskega Gospodarja".
"Tfcatei in tka!&e
ki izdelujejo platno za jadra in cevi, najdejo stalno in dobro pla čano službo v tovarni Thondorf, p. Liebenau pri Gradcu, Štaj 888
}/iU7JjX mojster, pošten mož, IVvi V dv, dobro izurjen v svoji stroki, s spričevalom za podko-vanje vozne živine, se sprejme v kovačnici, ki bo v par tednih zgrajena v Rušaii. Prosilci se naj zglasij i osebno pri g. Dragotinu Lingeijnu, veleposestniku v Rušah.
Kupite! 3 aovesti 224 shrani
337 66 vin. Dr. Koser, Jnr&nci pri Ptuju.
Izjava.
Jaz Urša Špes, posestnica na Polal&h, izjavljam prostovoljno, da so vse govorice o gdč. Angeli Feldin, ki krožijo po naši okolici in ki bi utegnile njenemu dobremu imenu kakorkoli škodovati, popolnoma neutemeljene, ker je kakor ona in hiša, ki jo je gostoljubno sprejela, tako tudi vsa njena rodbina skoz in skoz po štena.	336
Polnle, dne 14. maja 1915.
_Urša Špes.
Kolarski učenec
se sprejme pri g. Klinar Franc, kolarski mojster, Slivnica pri Mariboru.	512
Loterilsfce številke,
Gradec, dne 12. maja 1915: 57, 61, 83, 38, 14. Line, dne 15. maja 1915: 43, 59, 25, 61, 87.
Prakrfcite ri pravabuKa«, pesekm» tetoj v vojefaj«s« ¿asu, j*ac£ei&*., **uoe!jin in kadiva «uan»*., k. j*.: feauveo, Kemik« (Lacera»), fanari« (fotelje, «ew ihm m nM«, ifM vw poljska, ■aadi vrta« in «Mtliiaa sen«aa Ml zaase ia wu** trrdk« Maat».ner, ki ■« dok i vaje gad daraači trrdki
JL, RAVNIKAR :-: CELJB
Tp«*v«m • špecerijski« blago«, z barvami ia MM-aW prtfeifci tw ralofa v teh vrrt BtlMriM
Solidna tet loina p«str«£bo. -ipg

ZAHVALA.
Ker nam je po predragem našem rajnem
ki je bil od začetka vojske na severnem bo jišču m postal oje žrtev, došlo mnogo sožaloih pisem, se tem ^otom iskreno zahvaljujemo vsem, ki ob hudem udarca in v dnevih žalosti čutijo z nami. Vsem lepa hvala in Bog plačaj !
R&db&na MeSko.
V Trgoviščn, dne 13. maja 1915.
Edino »stopita ti glsvm otoga n	ti irigtKtHa
armadnih iti žBlezničarshih Hoshopf-orSU
Po 14 dnevni poskušnfl
se lahko vsaka ura proti popolai sveti zopet zamenja, torej ni nobene rizike, ampak m lahko vsak sam prepriča o teli izboraih urah. Prednosti teh ur: Prava železniiareka Roekopf-
ura se je, ne dolgo tega, nalašč za železnica« in štrapacue službe z novo koaitrukcijo šala, dobila precizijski tek, posebej mo&M osi, kolesje se vso vrti v kamenih. Ur» teče 32 ur in ide točno na pol minut«, če tudi ura leži, visi ali se nosi v žepu. Ura je zavarovana proti preveliki napetosti peresa, ob-ločje je iz čistega nikla ter je zavarovano i* z enim plaščem za varstvo zoper prah ter so vsi pokrovi strogo in natančno zapirajo. Po dobri preizkušnji so se te ure radi nizke cene in vendar dobrega, teka uradno upeljale pri armadi in različnih železnicah. Prosim Vas torej, da te ure ne zamenjate z drugimi sličnimi urami, ki se dobijo v trgovinah. — Vsak si naj brez nevarnosti, da bi trpel kako škodo, naroči mojo ceno uro. - Velik canik popolnoma zastonj.
A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi št. 8,
največja tovarniška zaloga ar, srebrnine in zlatnine, razpošilja v vse dežele. Specialist za boljše ure.
Pmti
ALEZ
«s moramo sedaj varovati tem bolj, ker sedaj nalezljiv« bol«srd, •-* primer: Skrlatinka, ošpice, koze, kolera, tihis aactiopaja » iriSano močjo, zato
rabite
povsod, kjer se pojavijo take bolezni, najprimernejše desiniekcij-sko sredstvo, H ga morajo imeti pri vsaki hiši. Najprdljublje-nejše razkužilo sedanjosti je nesporno
LyS9F9RM
d «e brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni ta dr<v geriji po 90 vin. Učinek Lysoforma je točen in zanesljiv, zatorej zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški potiUsIji, na izmivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irig&ciio,
Lys@formovo milo
je voljno toaletno milo, ki obsega Lysoform in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela koa« mehko in voljno. Rabili boste zato zanaprej to izvrstne milo, sto navideK drago, v rabi pa Jako varčno, ker milo dolgo trs^a,
Komad stane 1 K 20 vin.
Lysoform s poprovo meto
;« močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstr*a! ivh iz ust ter zobe beli lit konservira. Tudi pri katarih y. vr» kašlju in nahodu ga po zdraviliški odredbi lahko rabite a» grganje. Nekaj kapljic eadostrijje na kozarcu vode. Original»» «teklenlca stane 1 krono 80 vinarjev.
Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in desinlakcij»" po& tj» na željo Kratiš In franko kemik HTTBMANN, Dunaj, XX* ^•trasohgasM it
Velika svota denarja
88 zamore nakljačiti vsakomur, ki postane naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo št. 15, Ljubljana. 154
KAVA kg K 2-50
fina K 3'20, 5 kg franko, izborna mešanica, dober aroma, Handithbüro XIV, Jos. Strecker, Wolfsberg, Koroško.	269
Štev. 12167
Naznanilo. w
Na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se s šolskim letom 1915 1916 odda vež prostih deželnih mest.
Ponudniki za ta mesta morajo biti pristojni na Štajersko in biti najmanj 16 let stari. Svoje nekolko-vane, na štajerski deželni odbor v Gradcu naslovljene prošnje, ki so opremljene s krstnim listom, domov-nico, izkazom o cepljenju koz in zdravniškim spričevalom, spričevalom nravnosti in šolsko odpnstnico ljudske šole, kakor tudi z dokazilom o uboštjvu, morajo najpozneje do dne 15. julija 1915 osebno vložiti pri ravnateljstvu deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru.
Tisti, ki dobijo ta deželna prosta mesta, se morajo s pravoveljavnim reverzom zavezati, da bodo po dokončani šoli in zadostitvi vojaške službe najmanj skozi tri leta delovali na Štajerskem v službi poljedelstva. ali pa morajo plačati za vsatko leto 200 K v deželno blagajno pri ravnateljstvu omenjene šole.
Plačujoči učenci, to so gojenci, ki učni in oskrbovalni znesek letnih 448 K sami plačujejo, prošnjiki za okrajne štipendijo in štipendije drugih korporacij in mest, kakior tudi praktikanti, morajo za sprejem v zavod istotako predložiti zgoraj omenjena spričevala in papirje do omenjenega roEa in se do tega časa pri ravnateljstvu zavoda osebno predstaviti, da dobijo o vsem potrebnem nadaljna navodila in pojasnila. Plačujoči učenci ne rabijo spričevala o uboštvu.
Gradec, dne 7. maja 1915.	325
Od štajerskega deželnega odbora.
IjtxV:
'•¡v.*
Povcdotn smrti draggi brata, strica, svak», g>s^da
Andreja Zdolšek
župnika f/ri Sv. Štefana ¡,ri Žusmu
se zah.aljnjeao vsem č. gg. duhovnikom, sorodniki m in znaj cnm za mnogoštevilno sprera-btvo pri pogrebu. Zlasti se pa zahvalimo preč. g. dekai;n Iv. Bohanec ia pretresljiv nagrobni govor :n za cb.pk pokojnika na bo niški postelji, slavnemu pevskemu drnštvu tn uikvi za gan jivo žalon nko, sploh v^osu, ki so spremili pok^in ka k večnemu počitku.
Sv. Stefaa, 9. mas ¡915.
v
Zaiujoči tstali.
Miearngi, »metstitoe In muiikiiije.
Ooričar & Leskovsek
= Celje =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in diobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX p° raznih cenah. XX
Za gostilničar!®:
Papirnate servšjeie vsled novih predpi&ov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Hranilnica in posojilnica v Slovenjem Gradcu
i ima v nedeljo, dne 30. maja 1.1. ob pol 4. uri popoldne svoj
redili obciti zbor
z navadnim dnevnim redom v dvorani Narodnega doma. Pridite člani in vsi prijatelji iz Slovenje-graškega okraja.	343
Vabilo na
občni zbor
Čevljarske zadruge na Ljubnem ob
Savinji« vpisace zadruge z omejeno zavezo
kateri se vrši v nedeljo, dne 2 3. maja 1915, ob 2. uri poi poldne, v prostorih zadruge.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo naCelstva.
2.	Porodilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1914.
4.	Slučajnosti.	334
ABILO na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Ljubnem
Id se bo vršil v soboto, dne 2 2. maja 1915, ob t. urj popoldne v društveni pisarni.
SPORED:
1.	Poročilo ravnateljstva in nadzorstva.
2.	Pregled ,in odobrenje računskega zaključka za leto 1914 tac
razdelitev čistega dobička.
3.	Raznoterosti.	<
.' Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vršS eno uro kasneje na istem mestu in po istem vsporedu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepa' ne glede na Stavilo do« Slih zadružnikov.	335
Blajvnatelj: F. Jeraj.
svoj mlinar.
S poleg stoječim ročnim mlinom lahko zameije vsakdo doma svoje zrnje, kakor koruzo, ječmen, žito. oves. Mlin je jako trpežen in stane samo 20 K; plača se lahko tudi v 4 enakih mesečnih obrokih
Naročila sprejema Teodor Zdarski v Mariboru ali Z<nauer & Co. Sv, Jakob v Slov. gor. 296
Prva slovenska razpošiljalna svetovno-znaaih srebrno jeklenih
kos
znamka dvojni »Orel« z mečem,
katere so iz najboljšega in najvlačnejšega jekla, iahke, na las tanko izdelane, najlepše izpeljane in a vsak kraj rabljive
Za vsak komad se garantira. Pri naročilu 10 k«in. se doda 1 komad Kastoaj.	2&1
KMETOVALCI! ogibajte se manjvrednega židovskega blaga	Zahtevajte cenik. Edina zaloga: Ad. Geiss-a nasl. Viktor Pilili, Žalec v Sa^inski dolini.

Cifi^nt trg if. 10, tik f&rae mtkm>

Narodna trgovina Alojz Breneič v PTUJU
priporoča za spomlad in leto lepo izbiro što fov in volne z« moške in ženske obleke kakor tadi vsakovrstnega platna z* životno in posteljno perilo. Nadalje nudi gotovo perilo, potem hlaie, predpasnike, kravate, ovratnike, zavratnice, odeje, dežnike, preproge, različne rute ter vobče vse, kar spada v to stroko. Priporoča se Alojzij Brenčič v Ptuju.
Nazoanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljive ialjiva semena za polje in vrte po solidni ceni
Posebno priporočam od predenča očiščeno:
D@m«če alt konjsko defeljno seme, potem Lueerne? ati nemška, iBkarnaf za enkrat koviti, Esparset, takozvana večna detelja, Travlno seme za mokre in suhe travnike, Korenjev® seme,
¡RtJRkeiniO»© rep», rndeec dolgovalo, rameru doigo in okro^lovato,
SvSr.JSH® saliis.
Vseh vrst semena za vrte, kakor tadi rafjje in žve^h za vinograde.
Obilnega obiska pričakujoč biležim z velespoštovanjem
0
.. .wcevar
£Ha.vm trg št. 10, tik farne cerkve

lad
priporoča domača in narodna trgovina
Franc Lenart
v PTUJU
večinoma razno novodošlo blago za obleke. Ker se vrši najbrž letos sv. birma, opozarjata cenj. botere in botre že naprej, ia preskrbijo svojim birmaiicem lepo obleko, ki pa se dobi primeroma današnjim razmeram po ugodnih cenah istotako pri
Francu Lenart v Ptuju.
cidor bo z blsgom zadovoljen, naj pore svojim znancem.
Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni	192
SerraYallG-YO Meznato China-vino
najboljše pripravljeno in pripravno kot
darilo ^
ranjene vojake
in orekonvalescente.
od zdravnikov priporočano izborno okrepčilno sredstvo.
Se dobi v lekarnah
J. Serravalio. c. kr- dvorni dobavitelj, Trst—Barkovlje

50°! o cenejša:
Amerik&uek» štediln« kava, vole ¡¡.romatična, izdatna in štsdiia» 6 kg poskusna vreča 11 E frank : j>o povzetje. Pol kilograma veie-prima najfinejši čaj K 2 20 odd&j» A. Sapira, eksport kfcve ic 'Gr&lanta 496, Ogrsko. 278
Nobena kapljica
ne krepča želodca t»ko, kot pristni želodčni liker
„FLORIAN" straži
Ncč in dan, Kdor ga pije Ni bolan!
Naulov is naročila: FLORIAN", Ljublian».
i» m
Volno
ovčjo, oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnem plačila tar plačam vožnjo sam. Veletrgovina
R. Siermsckl
Celje štev. 17 .iŠmjerakuA
ievarnost kužnih bolezni
z nastopom toplega letnega časa se najbolj raznaša po mrčesih in se največ nalezljivih bolezni natrosi.
OS t¿
od
zatere brezpogojno vse vrste hišnih in hlevskih mrčes. — Najsigurnejše osušenje in desinficiranje vlažnih ali okuženih zidov, sten, kleti, barak. — Trpežno pobarvanje fasad, hodnikov, bolnišnic, tovarniških in stanovanjskih prostorov.
Ne more se pogrešati
Za vse sanitetne zavode. Za vso stavbeno obrt. Za industrijo in poljedelstvo.
M. Elfer, Dufuaj i K'-ugersftrasse it. 3

se dobi samo
V PRVI GOKKKJSKI RA / POŠI1 ^J ALMCI
IVAN SAVNIK, KRANJ, Gorenjsko.
70, T,
75 1%
80 etra 8 pesti
Postavno varovano
Gorenjska ko?a Stane samo kton 2—, 2-20 240 2 60, za katero se garantira.
Kdor naroči deset kosov skuhaj se mu pošije poštaine prosto! Zahtevajte krasni ilu^trovani cenik zastonj!
223
-
in posojilnica v Celj
registrov©«» mm->m& z neom. zavezo
Obrestuje hranilne vloge po
j1! ©i 12 |o
od dneva vloga do dneva vzdiga
Rentni davek plača posojilnica srna,
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin, pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Ur&cSne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
Posojilnica daje tudi domače hranilnike.
lastni Hiši (Hotel .Pri belem volu') v Celju. Graika cesta 9, l.naditr
iiaaiaiei in ¿aiožuik: KaioUSk1 U»¿uvut j;tj¿ivu.
CCXfVtini 'K-U.j' í .
ü/li.-i- W.	V bu al .:..>!• i