Domoljubje
Zdelo se mi je primerno in prav da nekaj napišem na rob tridesetletnici vstaje jugoslovanskih narodov. Neki notranji čut me je že dalj časa vznemirjal, zadnje čase pa že kar demonično preganjal in mi šepetal na uho: ,,Daj, poprimi za pero in zapiši besedo, dve o domoljubju, o Ijubezni do domovine!"
Odkar je pred več tisoč leti nastala prva človeška skup-nost pa vse do danes, so se Ijudje bojevali, krvaveli in umirali za domovino, branili so jo čeprav ne vsi, ker so se ob hudih preiskušnjah nekateri vedno znašli v nasprot-nem taboru. Tako je bilo tudi v našem NOB; in tudi v morebitnem jutrišnjem spopadu ne moremo računati s tem, da bodo vsi na strani naprednih sil.
In kaj je gnalo - denimo - Leonido in njegove junake, da so se na Termopikkem klancu žrtvovali za čast in svobodo domovine? Zakaj neki je Miloš Obilič stopil v Muratov šotor in pred očmi presenečenih janičarjev pre-bodel vsemogočnega vladarja vzhodnega sveta? In slavni Pohorski bataljon bi se tudi lahko razbežal ali predal so-vražniku - pa se nil Američani so se zaradi domoljubja mesarili z Japonci na Gvadalkanalu, in ruski vojak Ma-trosov je iz domoljubja s svojim telesom zaprl strelno lino na nemškem bunkerju. In v nekaterih čeških tovamah Rusi nekaj mesecev niso mogli streti upornega dtuha de-lavcev — vse zavoljo domoljubja.
Domoljubje ima potemtakem tudi v miru svoje vatle, ker je - kot bi rekel nemški vojaški teoretik Klavzevic -vojna samo nadaljevanje politike z drugimi sredstvi in se tako imenovana psihološka vojna tudi v navideznem miru bije z vso srditostjo. Kot črv vztrajno spodjeda in načenja trdoto državnega in narodnostnega stebla, se skuša vriniti v vse organizme družbe in jo znotraj razkrajati
Nekateri menijo, da so navadne čenče govorice o tem, češda angleški (in morda tudi kak dmg) turist, ko se vme z dopusta, obvezno poroča o tem, kajje videl v tej ali oni državL Jaz verjamem, da to niso ččnče! Prej bi rekel, da je to kanček domoljubja.
Če je temu tako, potem je že čas, da se tudi mi malo zdramimo in dvignemo glavo iz peska, kajti premalo se zavedamo, da nam v zgodovini ni nihče ničesar poklonil' (kvečjemu odvzel) in da nam tudi danes in jutrl ne bo nihče prizanašaL Marso potrebni dokazi? Čim nam gre v gospodarstvu na slabše, čim se prerekamo o tem ali o onem, že zunaj in tudi znotraj poka. Ne gre samo za razne Hrkače ali za krogle, ki jih je zločinec pognal v glavo veleposlaniku Roloviču. Psihološka vojna je zelo surova, pretkana, brezobztna, metode pa včasih sila bni-talne in tudi sila rafinirme. Zato ne kaže zanemarjati trditve, da lahko več Skode naredi en sam spreten Spijon ali provokator, kot cela divizija vojske. Zgodovina je to večkrat dokazala. Razlika je jasna: sovražno tankovsko divizijo imaS pred očmi in se spopadeš z njo v odprtem boju, medtem ko imaš tu opravka z nevidnim sovraž-nikom. S slednjim pa bomo najlažje obračunali, če bomo pometli pred lastnim pragom in naredili red vsak v svoji hiši; kajti če bo treba, bo vsakahiša trdnfavica zase, kije noben, še tako močan sovrag, n&bo mogel streti
Tega reda pa žal marsikje pogrešamo. Ne gre samo za površinske, marveč za globlje procese družbene samo-zaščife.
Sodim, da bomo domovjni naredili največjo uslugo, če bo vsak pometal pred svojim pragom. Le takrat, ko se delovni človek - državljan v svoji hiši čuti varnega in zadovoljnega, je pripravljen z vsem srcem in bitjem to hišo tudi braniti.                                                     ff