Matja~ RAZISKAVE BESEDNEGA BABIC REDA V STARl GRŠČINI Izvleček Abstracl č:lanek vsebuje pregled poglavitnih vpra- šanj, s katerimi se srečamo, kadar preu- čujemo besedni red v korpusnemjeziku. Pogoji za tovrstno raziskavo so v grščini razmeroma dobri, saj je na voljo dovolj raznovrstnih besedil. Težave nastopijo, ker gradivo ne ustreza docela pojmovne- mu orodju, kot ga uporabljamo pri razi- skavah besednega reda živem jeziku - kjer se lahko vselej zanesemo na naravne go- vorce-, zato so večino raziskav v 20. sto- letju zaznamovali izraziti metodološki pre- miki. When a modern linguist is confronted with a corpus language, new challenges are to be met. Linguistic material that has been preserved to us in case of Ancient Greek is voluminous, it also includes texts ofa broad stylistic range. The main diffi- culty is represented by the fact that one can not rely on the same methods that one would apply to a word order research in a modern language where, as the last resort, native speakers exist that can be consulted. It is therefore no surprise that a search for an applicable method was a prominent feature of most modern lin- guistic researches of the word order in Ancient Greek. I. Besedni red v korpusnihjezikih - težave in prednosti Že pravi pravcati toposv razpravah o besednem redu v grščini je naštevanje težav, kijih imamo, če iščemo pravila, po katerih se ravna besedni red v mrtvem jeziku oz. tistem, čemur se po nemško reče Korpussprache. - Na voljo imamo besedila, a nikogar, ki bi ga lahko vprašali, v kako dobrem jeziku so napisana in ali se je tudi v resnici tako govorilo, kakor je napisano. - Ne vemo, ali so jezikovna sredstva, ki so uporabljena v ohranjenih besedilih, vsa sredstva, kar jihje tisti jezik poznal, ali je bilo morda še kaj drugega, za kar ne vemo. - Če se naučimo jezika in v njem napišemo besedilo, ne bo nikogar, ki bi nam zanesljivo povedal, ali se namje posrečilo ali ne. 10 Keria V - 1 • 2003 Vse to in še veliko drugega bi se dalo našteti, če bi hoteli biti izčrpni. Delo z besedili v mrtvem jeziku je težko povsod, vendar ponekod bolj, dru- god manj. V veliko pomoč nam je, če so besedila slogovno in zvrstno različ­ na ter če so jih pisali različno izobraženi pisci. Načeloma obstaja pri takem jeziku celo možnost, da se bo odkrilo še kaj novega in bomo lahko tam preizkusili, kar smo ugotovili na podlagi že prej znanega gradiva. In vse te dobre lastnosti ima prav stara grščina. - Besedil je razmeroma veliko. 1 - Gradivo je tako raznovrstno, kot je sploh lahko: od največjih besed- nih umetnin in premišljene filozofske proze do uradnih listin in (resda redkih) zasebnih pisem ljudi, ki so komajda znali pisati. - Skoraj vse to gradivo je zgledno objavljeno, tako da je dostopno v knjižni, dandanes celo v elektronski obliki vsakomur, ki se zanima zanj. - Od časa do časa se odkrije še kaj novega. V Egiptu in Pompejih pri- de skoraj vsako leto na dan kakšen nov papirus. Ni še 50 let, odkar sta Ventris in Chadwick razvozlala linear B in nam omogočila, da si lahko ogledamo besedila v grščini, ki so najmanj 300 let starejša od Homerja. - Še vedno je živa mlajša oblika tega jezika, kije stari dovolj podobna, da si lahko pomagamo z njo. V stari grščini se torej pravzaprav nimamo kaj pritoževati. Če bi se v katerem mrtvem jeziku glede na ugodne zunanje okoliščine dalo kaj ugo- toviti, bi se moralo v stari grščini. II. Čemu naj bi se danes s tem še vedno ukvarjali? Razloge za to, da se še danes ukvarjamo z besednim redom v stari grščini, bi lahko razdelili v naslednje skupine: l. S slogovno obdelavo besedila bi lahko ugotovili, kakšen vtis je hotel pisec narediti na bralce oziroma govornik (če imamo opraviti z govorom) na poslušalce. Zato je vsekakor dobro vedeti, ali so besede razporejene tako, kot bi bile v neumetniški različici istega besedila - če si lahko tako predstavljamo. 2. Zaradi besednega reda v novi grščini. Taje sicer še vedno prost, a ga vseeno uravnava kar nekaj pravil, ki kažejo, da ni vseeno, kje kaj stoji. V nekaterih lastnostih je precej podoben besednemu redu v romanskih jezi- 1 CD-ROM Thesaurus Linguae Graecae, na katerem je zbrana večina besedil grške antike, vsebuje v najnovejši izdaji podatkov-besedil za 614 MB (in to v precej skrčeni obliki, v kateri zavzamejo naglasi in pridihi manj prostora kot ponavadi). Za pri- merjavo: CD-ROM z rimsko književnostjo (resda samo do 2. st. po Kr., torej brez patristike) ima besedil za 95 MB. Matjaž Babič: Raziskave besednega reda v stari grščini 11 kih, predvsem po tem, daje treba mesto stavčnega predmeta (objekta), če ga prestavimo na začetek stavka, zavarovati z osebnim zaimkom: XSec;; doa. TOV TiwJAO. ~ Tov TiwJAO TOV doa. x.Ssc;;. Po tem se vidi, da velja zveza osebek-povedek-predmet za okostje z ustaljenim zaporedjem sestavin in da gre pri postavljanju predmeta v tem primeru za izpostavljanje, se pravi za izločanje iz ustaljene zgradbe. Če bi vedeli več o besednem redu v stari grščini, bi lahko bolje ocenili obseg in globino sprememb, ki so nastopile v srednjem veku.2 3. Zaradi pogleda nazaj proti indoevropščini. Kljub razumljivim teža- vam in zapletom so na tem področju precej dosegli zlasti v tipoloških razi- skavah (Lehmann 1974) in v raziskavah s sredstvi, kijih nudi na razpolago pretvorbena slovnica (Krisch 1994). Oboji domnevajo, daje obstajala za besedni red v indoevropščini osnovna stava, ki se jo je dalo pod različnimi pogoji različno spreminjati. Predvsem tipološka opredelitev izhaja iz pred- postavke, daje bila indoevropščinajezik z zelo bogatim oblikoslO\jem in daje za tak jezik bolj smiselna stava glagola bolj proti koncu stavka, green- bergovsko rečeno torej SOV. Taki predpostavki ni moč ničesar očitati in se zdi čisto zmerna.3 Nerodno je le, daje v luči nekaterih novejših raziskav videti, da bi si lahko stanje v indoevropščini predstavljali tudi drugače. V priročniku Matasovic 1997 (237 ss.) npr. naletimo na zelo prepričljivo raz- loženo domnevo, da oblikoslovna ureditev indoevropščine ni bila tako raz- vejana, kot jo najdemo v grščini ali stari indijščini.4 Če je bilo res tako, potem se najbrž tudi ne da tipološko utemeljevati domnevnega osnovnega zaporedja SOV. Prav tako je iz tega zornega kota presenetljivo, da je glagol v latinščini veliko pogosteje na koncu stavka, čeprav ni bilo latinsko obli- koslovje nikoli tako bogato kot grško. HI. Ustaljen ali stalen besedni red? Kot je bilo že rečeno, je ena od slabih strani tipološke metode, da mora za indoevropščino predpostavljati nekaj, za kar se ne ve, ali je bilo res tako. Druga slaba stran je - tajije skupna s pretvorbenim pristopom-, da 2 V besedišču je videti, daje bila grščina ob koncu antike že precej blizu današnjemu stanju. O tem najbolje priča nedavno izšli grško-slovenski slovar novozavezne gršči­ ne, ki gaje pripravil Miran Špelič (Špelič 2002).Je bilo morda tako tudi pri besed- nem redu? Za bizantinske pisce je to zelo težko ugotoviti, ker se zelo togo držijo sloga antičnih piscev. 3 Jasno je predstavljena v delu Cuzzolin 1994, str. 48s. 4 Na to lahko v grščini sklepamo po obnašanju ženskega spola in po glagolskih konč­ nicah, ki na najstarejši, gotovo še predmikenski stopnji kažejo nenavadno enotnost in zelo malo razlik med glavnimi in stranskimi končnicami. 12 Keria V - 1 • 2003 mora izhajati iz osnovnega obrazca, ki se lahko spreminja samo v določe­ nih okoliščinah.S Tukaj pride na plan še ena past, v katero se je zelo lahko ujeti. Ker sta vloga in naloga besednega reda od jezika do jezika različni in ker ju je ponavadi zelo težko natančno opisati, je tisti, ki se ukvarja z besednim re- dom v mrtvem jeziku, ves čas v nevarnosti, da podleže predsodkom svoje materinščine, da začne torej pričakovati od besednega reda v mrtvem jezi- ku tisto, kar mu daje besedni red v materinščini. Pri oblikoslO\ju se to zgodi veliko redkeje: končnica je (vsaj v indoevropskih jezikih) končnica, predlogje predlog, veznik je veznik. Tam se ne da zmotiti. Toda pri besed- nem redu je velikokrat drugače: predvsem tipološko usmerjena raziskava se velikokrat znajde v položaju, ko mora primerjati stvari, ki so si podobne samo na videz. 6 Torej pomeni - če govorimo v duhu tistega, kar pravi Mar- tinet (Martinet 1985, 79) - primerjati besedni red v slovenščini in besedni red v angleščini ter ugotoviti, daje v obeh jezikih SVO, ravnati tako, kot če bi znotraj slovenščine primerjali zaporedje oblikotvornih prvin znotraj be- sede z zaporedjem besed v stavku: I. Drvar seka drva. II. drv ar iiJ S V O koren pripona končnica V prvem primeru lahko zaporedje spremenimo ali vmes vrinemo dru- ge besede, v drugem primeru ne moremo ne enega ne drugega. A zgornji primer je vendarle nekoliko pretiran. Vsekakor imamo po- leg popolnoma prostega besednega reda in skladenjsko popolnoma dolo- čenega besednega reda še tretjo možnost, to je ustaljeni besedni red, ki sam po sebi ni edino znamenje slovnične vloge. Sem bi lahko šteli npr. v slovenščini stavo pridevniškega prilastka pred samostalniškim jedrom ali v nemščini položaj glagola na koncu odvisnega stavka: če ga ne damo na konec, to sicer ni prav, ampak glagol zavoljo tega še vedno ostane glagol in odvisni stavek je še vedno odvisni stavek. Tukaj spet tiči enaka past, le daje še bolje skrita kot prej: iz materinščine samo vajeni, daje besedni red vsaj deloma ustaljen, ne da bi bil sam po sebi edino jamstvo za slovnično vlogo (funkcijo), zato nevede pričakujemo, daje bilo tako tudi v mrtvem jeziku. Tako si človeku, kije vajen v odvisnem stavku postavljati glagol vedno na konec, ne zdi nič čudnega, da je tako tudi v latinščini. Po drugi strani tisti, v čigar jeziku igra veliko vlogo pri besednem redu členitev po aktualnosti, spet zase pričakuje, daje bilo tako tudi v mrtvem jeziku, in se, ko opazuje besedni red, nevede zanaša na tovrstno členitev. Če predpostavljamo, daje bil besedni red ponekod ustaljen, se mora- mo zavedati, da je to zgolj predpostavka. Zato bi se morali že vnaprej odpo- vedati t. i. osnovnim vzorcem ali celo obrazcem, ki bijih pustili neobdela- s O tem podrobno Cuzzolin (1997). 6 Ali, kot bi tudi lahko rekli, na površini. Matjaž Babič: Raziskave besednega reda v stari grščini 13 ne in se o njih ne bi spraševali naprej. Tudi tukaj se splača upoštevati pri- poročilo, ki ga daje - čeprav tam ne govori prav posebej o besednem redu - Martinet (1985, 72). 7 IV. Grška pričevanja Kako daleč bomo lahko prišli? Tudi ko bi vedeli vse, bi si s tistim naj- brž lahko pomagali samo toliko, kolikor sije lahko pomagal takratni Grk. O Platonu piše Dionizij Halikarnaški (De compositione verborum 25, 210- 214) naslednje: Platon svojih dialogov ni nehal česati, kodrati in na vse načine prepletati niti, ko je bil star osemdeset let. Nedvomno je vsem učenjakom poleg drugega, kar priča o natančnosti tega moža, znano tudi tisto o tablici, ki so jo baje našli po njegovi smrti in na kateri je bil večkrat spremenjen tale začetek Drža- ve: »Včeraj sem šel dol v Pirej skupaj z Glavlwnom, Aristonovim sinom«.8 Po izrazu [LE't"O:X.c:tµev'l)V, ki se tukaj prevaja kot 'spremenjen', a bi do- besedno pomenil 'prestavljen, premeščen' lahko sklepamo, daje prestav- ljal besede in iskal različico, ki je najlepše zvenela. Položaj torej, v kakr- šnem se je gotovo že kdaj znašel vsakdo od nas, ko je hotel napisati kaj, za kar je hotel, da bi se lepo slišalo. V. Oblikovanje besedila - zavestna dejavnost? Skoraj se ne da dovolj glasno opozoriti, kako zelo previden mora biti vsakdo, ko presoja način, na katerega so pisali Grki, in si ga prizadeva razu- meti. Za ponazoritev bi lahko omenili dve mesti: eno iz Aristotelove Poeti- ke in drugo iz Dionizija Halikarnaškega. Ko Aristotel v Poetiki zelo na kratko govori o jezikovnih prvinah, na- šteje besedne vrste, skuša opredeliti, kaj pomenijo, kajje oblika (n't"wcrti;), kaj so tvorjenke, kaj je barbarizem itd. Vse, kar pove tam, spada po naši današnji predstavi v oblikoslO\je. Na skladnjo, ki bi po naši predstavi o 7 Tout le descripteur a le droit et le devoir de difinir, pour une langue donnee, un type particu- lier de groupement de signes minimum, si la nature des Jaits decrits recommande une presen- tation particuliere. Mais ceci, bien entendu, ne justijierait pas l'emploi du nouveau concept dans la description de n 'importe quelle autre langue. 8 DAci:rwv -rouc; fou-rou ow:A6youc; x-re;v[~wv xcd. ~O