Politični ogled. Gospodarska organizacija na Kranjskem. Dr. ŠuSterši6 \e odložil predsedstvo Gospodarske zveze na Kranjskem. Po njegovem mnenju naj ima Gospodarska zveva zgolj gospodarski značaj, zato se on sedaj, ko je stališče zveze utrjeno, umika, da se tem lažje kot cel mož posveti političnim bojem. Cesarski namestnik v Trstu. Govori se, da bo sedanji namestnik v Trstu, grof Goess, moral odstopiti, ker se ne kaže dovolj sposobnega. Na njegovo mesto bi prišel potem kranjski namestnik baron Hein, kateremu postaja na Kranjskm vro6e. Za kranjske Slovence bi bila taka sprememba sreča, za tržaSke Slovence pa bi nastopali Se hujši 6asi kot so bili dosedaj. Slovenci na Laškem. Na LaSkem še biva ve6 tiso6ev Slovencev. Kakor se zdi, so se sedaj tudi ti Slovenci za6eli zavedati svoje narodnosti. Pri volitvah v mestni odbor Videm (Udine) so Slovenci prodrli z dvema svojima kandidatoma. Profesor Trinko in notar Kukovec sta nova slovenska beneška poslanca v Vidmu. Zares vesela novica! Emetska stavka se je začela v Galiciji. Kmetje so tamkaj pravi tla6ani plemeni- taSev in židov. Pri teh so kmetje že do glave zadolženi, zato pa jih plemenitaSi in židje tudi ne6uveno izrabljajo in Se nadalje odirajo. Temu so se uprli sedaj galiski kmetje in položaj v Galiciji {e zaradi upora jako resen. Vsenčilišče za 62 Nemcev. Na nemškem vseu6iliS6u v Cernovicah (v Bukovini) je 543 posluSalcev; od teh je 225 židov, 62 Nemcev, 125 Rumunov, 66 Poljakov, 45 Rusinov in 20 dijakov drugih narodnostij. V Bukovini je sploh 700.000 prebivalcev in od teh je 40.000 Nemcev. Torej 40.000 Nemcev v Bukovini ima nemško vseu6iliS6e v Cernovicah, a jeden in pol milijona Slovencev nima nobenega! To je pa6 avstrijska enakopravnost. Bolgarska — kraljestvo. Iz Carigrada se poroča bolgarskim listom, da ho6e sultan na svoj rojstni dan proglasiti kneza Ferdinanda bolgarskim kraljem in ugoditi želji Rusiie, ki ho6e premembo bolgarske ustave. Da se preprečijo mogo6i nemiri, ki bi utegnili nastati med bolgarskimi Turki, proglasilo se bo ob tej priliki izjemno stanje. V Bolgariji se bo ob enem uvedla tudi gorenja zbornica — senat. Vladni krogi v Zofiji se jako boj6, da prej izbruhne ustaja v Macedoniji. Kardinal Ledochowski — nmrl. V Rimu bivajo6i kardinal Ledochowski, ki je bil svoje6asno nadškof na Nemškem in katerega je takrat nemSka vlada preganjala in ga celo v je6o obsodila, umrl je te dni v Rimu. — Angleški kralj Edvard je sedaj že toliko okreval, da se bo vrSilo kronanje, katero se ie zadnji6 moralo odložiti, dne 9. avgusta. Velike slavnosti ob tej priliki so izklju6ene. Nemiri na Francoskem. Na Francoskem so se za6ele pojavljati prav nevarne stvari. Sedanja Cambesova vlada, katero preveva framasonski duh, je z vso silo začela preganjati redovniške šole. Doslej je dala zapreti ni6 lnanj nego 2500 takih Sol, katere vodijo redovniki ali redovnice in v katere šole najrajši pošiljajo francoski stariSi svoje otroke, ker se tam najbolje vzgajajo in največ nau6č. Redorniških Sol za otroke od 6.—13. leta je na Francoskem 22.167 z 1,629.612 otrok mimo 62.192 državnih Sol s 2,780.405 otrok. Redovi vzdržujejo vrhu tega Se 2905 otročjih vrtcev z 362.214 otrok. A v 2574 državnih vrtcih je 358.661 otrok. Državne in mestne Sole imajo 85 599 u6iteljev. privatne pa 10.182, a Sole, katere opravljajo redovniki, imajo 68.825 dijakov. A ve6ina dekliških šol se nahaja v upravi redov. In vse to ogromno število mladine je vrženo na cesto, da država sama ne ve kam ž njimi. Vladni uradniki nastopajo proti redovnikom z najve6jo surovostjo, tudi, ako so upravi6eni za vodstvo 3ol. Vsled tega nastopanja vlade je začelo vreti po vsej Franeiji. Demonstracije proti vladi se vrSe po vseh mestih. Shodi se sklicujejo in Ijudstvo je silno razburjeno in protestira proti opustitvi redovvniskih šol.