visn j
številka 21 / letnik 60 / Ljubljana, 31. maj 2001
Glasilo
Predloga zakona p
^eUsklaienih JŽ*» (in nl**nnv ' P . « . m ,il ■
Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije
^usklajenih še 60 členov
stav°vamie P°vedal Dušan Semolič, so pred-1 SOC^n^ Partnerjev ta teden končali del C ens^° us^lajevanje predloga zakona o trstvVni^ razmerj‘^- teJ podlagi bo minis-Pra °iZa za^ct^a prihodnjega tedna pri-Ce: VJ() nv()v Podlog, v katerem pa bo kar preštet’ ° °^ neus^lajenih. Med njimi so zlasti datic\OClmora mcc^ ^e^om v delovni čas, do-°brač	za^da sindikalnih zaupnikov,
reiva^Unavanje sindikalne članarine, varstvo sta-jenj! delavk in delavcev. Skupaj je neuskla-čini u ^^nov. Semolič ocenjuje, da o ve-jeneUV 2888 (te 80 med sindikati zelo uskla-dust SC n* dosezeno soglasje. Razlog za to je ki v * °^na8anje predstavnikov delodajalcev, pol /|ra^no zavračajo predloge sindikatov in si lav ^ lC^a Pr'zadevajo še zmanjšati pravice de-NaihV,nnjih°vih organ*z*ranih predstavnikov. breJ UjeJp to» da sindikalne predloge zavračajo jei Prav*h argumentov. Praviloma se sklicu-no e na daje treba izboljšati konkurenčna n S ovpns*ce8a gospodarstva. Zdi se, da tekov e,/naj° drugače kot z zmanjšanjem stroška/* iC 0Vne sde’ ^ar se nikjer v svetu ni povija'1 °vZa usPe^no- P0 izkušnjah razvitih in raz-V0,^h se držav delavci, ki za delo niso do-stimulirani, pri njem niso uspešni, leg U Us^iajcvalnih sestankih sodelujejo po-(lik?redstaynik°v vlade, delodajalcev in sin-^eWh°h tU(J' Predstavniki stroke. Po Semoli-p* besedah so s svojimi argumenti znali erne postaviti na realna tla. Če bodo ta-
Podpora
novinarjem
Dela
lit'v 88 s^iadno s svojo programsko po-la^° v^dno podpira zahteve delavk in de-vihCev’ ^i se borijo proti kršenju njiho-nih Prav*c 'n za uresničevanje podpisa-1 kolektivnih pogodb, v viato v imenu ZSSS izražam podporo l■s,rn zahtevam in solidarnost z novinarji, So se odločili za stavko.
Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS
# ’«"S I'1
.. ii r ei ,
^ e n Ute
Sindikat Glosa je skupaj z ZSSS ta ponedeljek pred vladno palačo na Gregorčičevi ulici v Ljubljani pripravil protestni shod. Ta je bil ne le socialni in politični, temveč tudi prvovrstni kulturni dogodek. Če se bo vlada ta četrtek strinjala s popravkom plač zaposlenih v kulturi za 7,5 odstotka, bo Sindikat Glosa prekinil javne demonstracije, sicer pa bo prisiljen k stavkam in kulturnemu molku. Kot že večkrat dosedaj s tem ne bodo prizadeti oblastniki, ki jim je za kulturo malo mar, ampak njeni ljubitelji.
ko nadaljevali, je za dogovore o nekaterih spornih rešitvah veliko več možnosti.
Čeprav se vsi partnerji strinjajo, daje treba starejše delavce čim bolj zaščititi pred odpuščanjem in zavarovati tako, da bodo lahko izpolnili pogoje za upokojitev, je med sindikati in delodajalci precejšnja razlika. Sindikati še naprej zahtevajo posebno zaščito delavk in delavcev, starejših od 53 let, deloda-
jalci pa pristajajo le na 55 let. Med novimi dogovori, ki pomenijo ugoden premik, je po Semoličevem mnenju zlasti to, da bo delodajalec dolžan sindikat obveščati le o postopkih zoper njegove člane, ne pa zoper druge delavce. Mogoče bo to začetek širšega dogovora o tem, da bodo rezultati, ki jih sindikati dosežejo na pogajanjih, veljali le za njihove člane.
F. K.
mmmammmmmmm
'■ozsmi*.

Kaj se dogaja z zdravstvenimi domovi?
Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ugotavlja, daje ponovno vzklila ideja o zadrugah ali združbah zasebnih zdravnikov s koncesijo in da so javni zavodi ponovno na prepihu. Uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev so pred veliko dilemo, ali uporabljati drago zasebno zdravstveno iniciativo ali pa storitve javnega zdravstvenega varstva. Tudi premoženje zdravstvenih zavodov, ustvarjeno z odrekanjem slovenskih državlja-
nov, se ob podeljevanju koncesij lastnikom od-tujuje.
Ekonomsko-socialni svet je o tej problematiki razpravljal že lani in se zavezal, da bo o tem sklepal decembra 2()()(), vendar se to še do danes ni zgodilo.
Ekonomsko-socialnemu svetu predlagamo takojšnje nadaljevanje razprave o tej problematiki.
Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS

Protestni shod Sindikata Glosa pred vladno palačo
Kulturni delavci nočejo biti drugorazredni državljani
Sindikat Glosa je ta ponedeljek pripravil protestni shod z naslovom Za enakopraven položaj in dostojanstvo zaposlenih v kulturi. Zanj so se odločili zaradi tega, ker vlada še ni pokazala pripravljenosti za sklenitev kolektivne pogodbe dejavnosti, ki bi do konca leta omogočila odpravo osemodstotnega zaostajanja plač za primerljivimi drugimi dejavnostmi javnega sektorja. Shoda se je udeležilo več sto članov Sindikata Glosa, predstavnikov drugih sindikatov iz ZSSS, Sviza in še nekaterih sindikatov. Sodelovali so tudi številni vrhunski umetniki, ki so zaslužni, da je bil shod tudi prvorazredni kulturni dogodek.
Udeleženci shoda so se zbrali na križišču Igriške in Gregorčičeve ulice v Ljubljani. Od tam so pod vodstvom lajnarja in dveh harle-kinov krenili pred vladno palačo. Ker so uporabljali piščalke in raglje, jih je bilo daleč slišati. Čelo kolone je nosilo transparent z naslovom protestnega shoda. Številni so nosili zastave Glose in drugih sindikatov. Med pohodom je kvintet trobil zaigral poskočnico, ki je omogočila zelo urejeno gibanje.
Rastko Tepina, lajnar, je zatem povabil k mikrofonu prvega govornika Dušana Semoliča. Predsednik ZSSS je dejal, da ne razume, zakaj vlada ne izpolni dogovora za pogajalsko mizo. Po njegovem mnenju imajo tudi zaposleni v kulturi pravico do poštenega plačila za pošteno opravljeno delo.
Ansambel Terafolk je zatem zaigral prvo razpoloženjsko skladbo.
Predsednik Sindikata Glosa Doro Hvalica je govoril o podvrednotenju dela v kulturi. Posebej je poudaril, daje Gloso na ulico pripeljala vlada z zavrnitvijo odprave osemodstotnega zaostajanja plač zaposlenih v kulturi. Namen vlade je, da bi bila v novem zakonu o razmerjih plač v javnem sektorju sedanja raven plač zaposlenih, torej da bi plače kulturnikov trajno zaostajale. Ta manever bi kulturne delavce dokončno odrinil med drugorazredne državljane, kamor po birokratski logiki spada duhovna elita.
Hvalica je tudi poudaril, da bodo zaposleni v kulturi, če sprememba kolektivne pogodbe ne bo dosežena v prihodnjih dneh, prisiljeni h kulturnemu molku.
Igralec MGL Marko Simčič je zatem recitiral pesem Vinka Moderndorferja Skoraj himna.
Po novi skladbi Terafolka je zbrane nagovoril igralec Polde Bibič. Citiral je Martina Krpana, kije dejal, daje v cerkvi slišal, daje vsak delavcev vreden svojega plačila. Zahtevamo takšno oblast, je dejal, kot jo je zahteval France Prešeren, ko je dejal: “Da oblast in z njo čast ko pred spet naša bosta čast.” “Če
oblast ne zna ceniti kulture, je nesposobna,” je poudaril.
Po skladbi kvinteta trobil je nastopil še igralec Jurij Souček. Zbranim je prenesel pozdrave Bojana Štiha, Cirila Kosmača in Ivana Cankarja. Obljube umetnikom mora država izpolniti, je dejal, saj bomo sicer začeli verjeti Cankarjevi misli, da so si ljudje izmis-
I iT! ETfffl RTTTTTTTT ki j® bita ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatmo^
'Tt H i K) iv In I v*i 1	1 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 01/43-41-244 . Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Ton^
rsj
4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Ton^ Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 250 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTCn d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN

lili državo samo iz škodoželjnosti in zaradi volitev.
Za njim je spregovorila še književnica Maja Novak. Po njenih besedah so današnjim oblastnikom do stolčkov pomagali prav ozaveščeni in politično organizirani kulturniki. Paradoks je, da oblastniki danes mislijo, da je kultura nepotrebna in da zato nima cene. “Dovolim lahko manjše napake, ne pa tega, da kulturna ministrica reče, da se ne da nič narediti,” je poudarila.
Hvalica je zatem prebral zahteve udeležencev zbora in Sindikata Glosa ter jih po aplavzu obesil na vrata vladne palače (objavljamo jih v okvirju). Zbor in solisti Opere in baleta SNG so za zaključek zapeli himno sužnjev (Splavaj, misel ...) iz opere Nabucco.
Udeleženci shoda so se na povabilo Dora Hvalice mimo razšli.
F. K.
^'strica, ki se izgovarja, Va/1® nore narediti nič, je jyQ asljiva, je menila Maja
,#!.!»■.................................
'a pozval, naj
Pričakovanja
Zbrani na protestnem shodu “Za enakopraven položaj in dostojanstvo zaposlenih v kulturi” na Gregorčičevi ulici v Ljubljani
smo kulturni ustvarjalci in zaposleni v kulturi, somišljeniki in v kulturo zaverovani, kultura nam je ljubezen, predanost, delo in kruh.
Smo otroci tistih kulturnih ustvarjalcev, ki imajo pretežen del zaslug za oblikovanje slovenskega naroda in države, in starši tistih, ki bodo morali opraviti prav tako pomembno delo, ko bodo v evropski zvezi narodu in državi ohranili slovensko besedo, dušo in razpoznaven obraz.
Zato od oblasti Republike Slovenije pričakujemo:
•	da probleme kulture in njenih snovalcev rešuje resno, sproti in uravnoteženo z drugimi pomembnimi področji človekovega dela;
•	da počloveči ravnodušen birokratski odnos do kulture, ki nam vsiljuje občutek zavrženosti, podcenjenosti, obrobnosti - a povzroča tudi jezo in ogorčenost!
•	da se izogiba žaljivim postopkom, zavlačevanju, odlašanju in neobveščanju v procesu socialnega dialoga, ki je naša temeljna pravica;
•	da zagotovi v novi zakonski ureditvi javnega sektorja zaposlenim v kulturi enakopraven in primerljiv položaj in plače;
•	da nemudoma da soglasje za podpis sprememb kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v RS, za katere se je Sindikat Glosa z Ministrstvom za kulturo uskladil že 23. februarja letos, dobil soglasje vladne pogajalske skupine in enotno podporo ekonomsko-so-cialnega sveta;
•	da pospeši sprejemanje zakonodaje, ki naj z davčnimi olajšavami omogoči hitrejši razvoj sponzorstva za kulturo;
•	da v prihodnji proračunski delitvi do leta 2004 nameni kulturnemu razvoju v Sloveniji bistveno več sredstev, da bi mogli biti primemo pripravljeni za vstop in soočenje z evropsko zvezo;
•	da v celoti spoštuje zakon o uveljavljanju javnega interesa na področju kulture, posebne zakone in kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti;
•	da se izogiba vsakemu dejanju, ki bi ogrožalo načela socialnega partnerstva in nas znova prisililo, da iščemo pravico s protesti in stavkami.
Vodstvo Sindikata Glosa in udeleženci protestnega shoda
Sindikat kulture Slovenije Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Ves dobiček vložen v posodabljanje tovarne
Cementarna Trbovc!je letos praznuje visok jubilej, 125 let obstoja - Sponzorstvo letnih športnih iger gradbincev
V trboveljski cementarni se pripravljajo na dva pomembna dogodka: bližnje letne športne igre gradbincev v Trbovljah, katerih pokrovitelj je, in na proslavo ob 125-letnici obstoja podjetja, ki bo v začetku septembra. Ker cementarna zadnja leta posluje z dobičkom in ker bo v prihodnjih letih veliko sredstev vložila v posodobitev proizvodnje cementa, bo proslava kajpak še toliko bolj vesela.
Mijo Popovič, predsednik sindikata v cementarni, nam je ob tem dejal: “Uprava seje odločila, da bo cementarna pokrovitelj športnih iger gradbincev, ki bodo 9. junija v Trbovljah. Zaposleni pa bomo naš visoki jubilej, 125 let obstoja tovarne, proslavili prvo soboto v septembru, ko vsako leto praznujemo dan cementarne. V sindikatu ob tem pričakujemo, da bodo delavci ob prazniku cementarne dobili tudi nekaj v žep. Za igre je prijavljenih 500 tekmovalcev, pričakujemo pa tudi okoli sto spremljevalcev, tako da bo vseh udeležencev iger kakih 600. Sindikat je organizator, podjetje pa bo kot sponzor primiiknilo manjkajoče stroške. Večina stroškov bo seveda pokrita iz kotizacije nastopajočih v višini 2500 tolarjev.”
O tekočem poslovanju, načrtovanih naložbah in razvoju cementarne pa smo se pogovarjali z njenim direktorjem Janezom Malovrhom.
Kako se vam je obnesla zamenjava lastništva? Dogaja se, česar so se mnogi bali, da se v cementarno veliko vlaga, namesto da bi jo počasi zapirali.
Močnega strateškega partnerja, ki bi pomagal s kapitalom, smo načrtovali že pred leti. Zdaj ko imamo v bistvu tujega večinskega lastnika, res veliko vlagamo v posodobitev. Res je tudi, da že vrsto let nismo izplačevali dividend in to so sredstva, namenjena naložbam. Je pa seveda med lastniki, šest ali sedem jih je večjih, mali delničarji imajo vsega še 1,6-odstotni delež, stalen spor; nekateri med njimi bi pač raje videli kaj dobička v žepu, vendar jih drugi redno preglasujejo. Tudi uprava redno predlaga razdelitev dividend.
Poslovanje samo, kot vemo, teče v redu?
Mi smo delniška družba od leta 1989, ves čas se trudimo poslovati pozitivno in to nam za slovenske razmere kar dobro uspeva, saj že vrsto let poslujemo z dobičkom. Lani smo celo dosegli rekord, saj smo izdelali in prodali skoraj 500.000 ton cementa. Več smo ga izdelali samo pred kakimi 16 leti, ko smo cement izdelovali tudi v obratu v Zidanem Mostu. Tam imamo zdaj proizvodnjo kalcitne moke in kalcitnih agregatov.
Mijo Popovič: Zaposleni in sindikati pozdravljamo odločitev o posodobitvi, saj bo delavcem tako še naprej zagotovljeno delo in kruh. V sindikatu nas samo skrbi, da bi morebitne presežke zaposlenih reševali na kar najmanj boleč način.
V kaj vse boste v prihodnje vlagali
denar?
Naj večja naložba bo zamenjava energetskega vira, namesto nafte bomo začeli uporabljati premog, čistega, okolju nenevarnega, da se razumemo. Vzrok je povsem ekonomske narave, nafta je postala predraga. Poleg tega pripravljamo celovito obnovo električnih napeljav in računalniškega vodenja in nadziranja proizvodnje. Ob tem je še vrsta manjših naložb, med njimi tudi v ekologijo, kjer se nam še pojavljajo težave v zvezi s skladiščem klin-kerja, ki ga še vedno deponiramo v odprti hali. Namesto skladišča bomo zgradili silos.
Naš cilj je narediti podjetje konkurenčno, kolikor se da, kar pomeni, da bomo posodobili tehnologijo proizvodnje in povečali varnost dela ter udobje pri delu. Zadnja leta smo več vlagali v ekologijo, v obvladovanje stroškov pa le manjše vsote. Ena takih naložb je bila v mlin cementa, kjer smo postavili mehanizacijo, ter v hladilniku klinkerja. Prva velika naložba v tehnologijo pa bo zamenjava energenta, nafte s premogom.
Cilj naložb v tehnologijo je zmanjševanje stroškov. Malo bi tudi povečali zmogljivost peči, ampak bolj zato, da bi optimalizirali proizvodnjo. Trg je pač s cementom dobro založen.
Koliko denarja bo posodobitev tovarne zahtevala?	. .
Letos bomo vložili dve milijardi tolarp Lani je bil ta vložek 550 milijonov tolarp Vsega bomo v prihodnjih treh letih vložili oRO' li 3,5 milijarde tolarjev. Denar smo v glavne prihranili v preteklih letih, ko dobička nisin delili, pač pa ga puščali nerazporejenega-bomo morali najeti posojila samo za pnn1!., no tretjino vrednosti naložb, medtem ko J dosedaj za manjše naložbe nismo najema ■ V cementarni vsa minula leta zmanjšujete število zaposlenih. Ah zaradi nekdanje prevelike zaposlenosti, značilne za podjetja v socializmu, ali tudi zaradi obsega proizvodnje, kot jo dovoljuje trg? A11 obojega?
Obseg poslov je dan s kapacitetami. Prejsl imeli sorazmerno veliko zaposlenih in s začeli zmanjševati njihovo število že leta . Vendar uporabljamo zgolj mehke metode* pravi upokojevanje. Tako smo število zaP° lenih do zdaj zmanjšali od 520 na 317 de cev, torej v povprečju za približno 20 de|a . cev na leto. Zaradi tega imamo seveda z . težave zaradi precej postaranega kolektiva, je v povprečju starejši od 43 let. Vsako se kolektiv postara za eno leto, saj novih P poslitev v zadnjih desetih letih praktično bilo. Zato bo treba začeti zaposlovati tudi m > še ljudi. Kadrovsko strukturo bo treba Sati tudi glede strokovnosti, saj bomo v kaj letih v podjetje uvedli sodobno, račun* niško vodeno proizvodnjo.
Kako podjetje skrbi za standard zaposlenih?	.j
Imamo podjetniško pogodbo, kije kakih odstotkov višja od panožne, in ki jo v ce< izpolnjujemo. Lani je bila povprečna bruto p ča 222.000 tolarjev, z upoštevanjem božičn^ pa 234.(XX) tolarjev bruto na zaposlenega. hr£ dodatkov in upoštevaje samo tiste zaposlp ki plačo dobivajo po kolektivni pogodbi-Indeks povečanja plač je bil tako lani I brez božičnice pa 106,8.	..
Kaj bi pokazala primerjava med rash dobička in plač?	,
Da plače bolj vplivajo na dobiček kot obm no. Dobiček je lani padel v primerjavi z v tom prej: predlani gaje bilo za 520 milijon. tolarjev, lani pa 570 milijonov, vendar iz ^ nančnih razlogov, medtem ko gaje bilo iz 'e nega poslovanja za40 milijonov manj kot X 1999, samo za 475 milijonov. Vzrok zmanjšanje dobička je bil predvsem rast ^ ne mazuta, ki seje v letu dni podražil zn . odstotkov. Plače, stroški za socialno vam in drugi stroški dela so se povečali za 12 0 stoikov. Povečala pa se je lani tudi proou tivnost: proizvedli smo 1800 ton cementu zaposlenega oziroma 12 odstotkov več in -ni smo prvikrat porabili za tono cementa m11 kot uro živega dela. S tem smo med prim Ijivimi cementarnami blizu vrha.
Podjetje je v starem ekonomskem sistemu dobro skrbelo za socialo zaposlenih; kako je s tem zdaj? ■ Še sedaj imamo dve garsonjeri na Go1'1’1 J skem, imamo dom v Crikvenici, ki ga ne ur-rahljamo, pač pa smo ga oddali v najem, in n®^
lmar>ja. Vse to je v lasti podjetja. Če bi us-rai * Proi?at' d°m v Crikvenici, bi za izkupiček ,0,.huP»i garsonjero. Od nekdanjih pet-clar' ., s'an<)vani nam jih je še nekaj ostalo, ven-. °orno prodali, saj glede na nizko najem-n,nK° le bremenijo podjetje.
Do(|Urse Pa ti^e skrbi za zdravje zaposlenih, Jetje vsako leto pošlje okoli 60 delavcev 1,'P^eHtivme počitnice in za to porabi oko-je toITI|lijonov tolarjev. V upravi menimo, da kar°|Pl'metna naložba, saj imamo preko tega Posl °' F VP°g,ed v Nravstveno stanje za-
olZTtarne’ ^ bi tako znižali stroške 1$ L*0vai?ia 'n da bi cementarna bi-at najbolj konkurenčna na trgu.
Se bo število zaposlenih še nap ^anjševalo?
pr *cvil° zaposlenih sc bo še zmanjšev tj k Vse,n tako, da bomo stranske dejavt v’«;So vozni park, vzdrževanje in tudi o ■danem Mostu osamosvojili. j(0, 'la Popoviča pa smo povprašali po poč • ektiva zdaj, ko se v tovarno veliko vi ,o kaj v sindikatu menijo o velikih jah v cementarno. a«šne občutke imate zaposleni zt lova™1*' v^a^° v Pos°dobitev
V;^‘'»zbe bodo namenjene predvsem zn ^J^troškov in varovanju okolja. Zapos itle° kajpak zadovoljni, saj bodo delavci 110 del"'0 'Ud' v Prihotln.ie imsli zagotov
le^'ndikat pa vidi v posodabljanju tudi pr Pjc ITlorel>'tn'l1 tehnoloških presežkov in Pia' tri|d Je usmerjen v to, da zagotovi i h()(, -1 n°leč način njihovega reševanja. St ti v°!' Problemi reševali tudi po naravni (Č Je precej delavcev blizu upokojitve. ( lent1 'Ct I50 P° tej Pot' vsaJ l(tt) sedaj zap f « upokojenih.
'Zv 1C|er.Pa ,Tlen'm> da števila delavcev v f p dnji trenutno ni možno zmanjševati. '°dobitvi bo morda prišlo do ukinitve

katerih delovnih mest, vendar bodo ljudje kljub temu imeli delo, drugačno kot dozdaj; morda bodo morali opravljati več različnih opravil. Temu se ne bo moč ogniti. Na primer: v mlinu cementa smo do posodobitve imeli na vsako izmeno enega delavca, tako imenovanega mlinarja cementa, da je pazil na pravilno delovanje naprave. Zdaj ti mlina ne upravljajo več, saj to dela računalnik, pač pa imajo drugo delo, priskočijo na pomoč, ko se kaj zamaši. Računalnik pač ne more predvideti vsake napakice.
Poznavalci tovrstne proizvodnje tudi vedo, kako dragoceni so starejši, izkušeni delavci za pragmatično reševanje težav, saj vedo izredno veliko o tem, kako tovarna obratuje; oni z njo živijo, jo čutijo, z njo dihajo. Takih delavcev kljub uvajanju računalniškega vodenja proizvodnje ne kaže odpuščati.
Računamo tudi, da bosta nova tehnologija in zlasti v kratkem uveljavljeni zakon o varnosti in zdravju pri delu olajšala sedanje težke delovne pogoje. Zdaj se marsikatera intervencija ob zastojih zaradi nuje po čim manj moteni proizvodnji opravi prehitro, v neustreznih delovnih pogojih. Zato, in ker imamo precej starejših delavcev, je tudi sorazmerno veliko nepotrebnih poškodb pri delu. Za nas zaposlene je to, da se dobiček uporablja za posodobitev podjetja, zelo pomembno.
Sindikati pa bomo morali tudi v prihodnje
najti skupni jezik z upravo glede sorazmerja med dobičkom, ki ga pričakuje lastnik, in med plačami zaposlenih. Sem za rast dobička iz leta v leto, vendar ne na račun plač, na račun vloženega truda zaposlenih. Če zaposleni ne bodo imeli interesa, tudi dobiček ne bo rasel. Ali govorite iz izkušnje ali je to opozorilo lastnikom, kako naj ravnajo v prihodnje?
Opozorilo za v prihodnje, doslej namreč ne moremo govoriti o rasti dobička na račun plač. Podjetje je izplačalo vse, kar je bilo dogovorjenega s kolektivno pogodbo. Sindikat se bo seveda boril za to, da bi tudi zaposleni bili deležni dela dobička pri plačah, vendar za zdaj zakonske odločitve o tem še ni. Bistvene pa so seveda ustrezne plače, da se z njimi lahko spodobno živi.
Vendar v cementarni plače zagotavljajo spodobno življenje, ali mar ne?
Mislim, da so ustrezne vloženemu delu. Za konec pogovora je Popovič še dodal, da se je sindikat z upravo dogovoril o sklenitvi dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in da seje zanj odločilo potrebno število, 66 odstotkov vseh zaposlenih. Tri četrtine premije v višini 5,84 odstotka od bruto plače bo pokrilo podjetje, četrtino pa bo moral prispevati vsak sam.
B. R.
AZBEST UBIJA ZAHRBTNO
Kako se izmeri obseg izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu glede na koncentracijo azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu določa različne stopnje previdnosti pri varovanju zdravja delavcev, ki delajo z azbestom oziroma azbestnimi izdelki. Torej je zelo pomembno, kako se meri koncentracija azbestnih vlaken v zraku. Pravilnik določa, da se sme uporabljati metoda merjenja določena s slovenskim standardom S1ST ISO 103I2 ali pa s standardom VDI 3492. Standarda sta na vpogled pri slovenskem nacionalnem organu za standardizacijo (Urad za standardizacijo in meroslovje, Kotnikova 6, Ljubljana). Ta metoda koncentracijo meri s pomočjo transmisijskega elektronskega mikroskopa. Uporabijo se lahko tudi druge metode merjenja, a le pod pogojem, da so rezultati meritev enaki.
Pravilnik določa, da morajo meritve izraziti osebno izpostavljenost delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest. Če več delavcev izvaja ista ali podobna opravila, je mogoče določiti, da posamezna meritev poemni izpostavljenost vseh delavcev, ki delajo na podobnih delih. Delavci in njihovi predstavniki morajo biti zelo pozorni na to, na podlagi kakšnega vzorčenja se meritve opravijo. Delodajalec se mora posvetovati z delavci in njihovimi predstavniki, kako se bo vzorčilo. Ti naj torej predvsem pazijo, ali
morda v posamezni vzorec ne bo neustrezno uvrščen tudi delavec, ki pa je v resnici azbestnemu prahu izpostavljen bolj kot drugi delavci. Če bi do česa takega prišlo, bi bil ta delavec seveda hudo oškodovan.
Vzorčenje sicer sme pripraviti zgolj oseba, ki i ma dovoljenje za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu. Odvzeti vzorci se kasneje analizirajo v laboratorijih, ki so za tovrstne analize usposobljeni. Na podlagi vzorčenja in meritev se izračuna tipično tveganje v osemurnem referenčnem obdobju oziroma v eni delovni izmeni.
Znano je, daje več vrst azbesta: aktino-lit, amozit, antofilit, krizotil, krokidolit in tremolit. Pri merjenju se upoštevajo samo azbestna vlakna, daljša od 5 mm in z manjšim premerom od 3 mm. Razmerje med dolžino in širino vlaken mora biti večje od 3:l. Na delovnem mestu, kjer delavci delajo, sme biti največ 0,6 krizotilnega vlakna na kubični centimeter v osmih urah referenčne izpostavljenosti. Krizotil ima nekatere kemijske lastnosti, zaradi katerih ga telo lažje razgradi in je torej nekoliko manj smrtonosen. Pri vseh drugih vrstah azbesta ter pri azbestnih mešanicah (tudi krizo-tilnih) pa sme biti največ 0,3 azbestnega vlakna na kubični centimeter zraka.
Lučka Bohm
Vir: Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, Uradni list RS, št. 33/2001

Poročilo službe pravne pomoči pri ZSSS
Delovna razmerja za določen čas delodajalci najbolj zlorabljajo
Lani je služba zastopala skupaj 3728 delavcev, ki so uveljavljali pravice iz delovnih razmerij, zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti. V tej številki je zajetih tudi 1689 delavcev, ki uveljavljajo terjatve v stečajnih in likvidacijskih postopkih. Služba zastopa tudi 1452 delavcev elektrogospodarstva in premogovnikov, ki tožijo zaradi premalo izplačanih plač pred desetletjem.
Lani je bilo zaključenih 176 od 180 zadev, v katerih so razliko do polnih plač uveljavljali delavci upravnih organov. Odvetnika sta v lanskem letu dala 1417 pravnih nasvetov in sodelovala na 282 razpravah na sodiščih. Največ primerov je zadevalo plače (150), na drugem mestu pa je bilo prenehanje delovnega razmerja (65).
Največji problem so spori na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, kjer od sprožitve spora do prve obravnave, če ne gre za prenehanje delovnega razmerja, potečejo povprečno kar štiri leta. Ker obravnave na prvostopenjskem sodišču trajajo do enega leta, na pritožbenem sodišču pa dve leti, pridejo prizadeti delavci do pravnomočnih sodb običajno šele po sedmih do osmih letih. Če pa pride v delovnem sporu še do revizije, se trajanje takšnega spora podaljša še za dve leti.
Čeprav je bil leta 1999 sprejet nov zakon o pravdnem postopku, ki naj bi pospešil reševanje pravd na delovnih in socialnih sodiščih, lani v praksi še ni bilo bistvenih sprememb.
Razlog za zaostanke pri reševanju sporov je verjetno tudi v tem, da so bila sodišča prejšnja leta zasuta s tožbami, s katerimi so delavci posamično uveljavljali razliko do polnih plač po kolektivni pogodbi. Ker zakonodaja ne omogoča, da bi takšne zahtevke reševali kot kolektivne spore, bi si sindikati lahko prizadevali za ustrezno spremembo zakona.
Resen problem so tudi delovni spori delavcev, ki so bili zaposleni pri delodajalcih iz bivših jugoslovanskih republik. Ker ni meddržavne pogodbe, ki bi urejala vročanje pošiljk, je treba vsa vabila, obvestila in sodne vloge pošiljati po diplomatski pošti, seveda le v države, s katerimi imamo diplomatske odnose. Delovna sodišča so našla rešitev za ta problem in postavila začasne skrbnike za vročitev sodnih pisanj. To pa je za delavce dodatna obremenitev, saj morajo kriti njihove stroške in plačati tudi 30.000 tolarjev.
Skladno s 5. členom zakona o delovnih razmerjih sodišča priznavajo imuniteto le izvoljenim sindikalnim zaupnikom, ne pa predsednikom sindikatov, ki niso izvoljeni za zaupnike. V konkretnem primeru sodišče imunitete ni priznalo članu republiškega odbora sindikata dejavnosti, čeprav joje imel po ratificirani konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 135.
Velika večina sporov je povezana z izplačili plač, nižjimi od določenih s kolektivnimi pogod-
bami, in s potrdili, izdanimi za lastninjenje. Sodišča so se postavila na stališče, da izdaja potrdila o premalo izplačanih plačah ne prekinja zastaralnih rokov za uveljavljanje materialnih zahtevkov iz delovnega razmerja. Spore je zato treba sprožiti v okviru petletnega zastaralnega roka, obresti pa zastarajo v triletnem roku. Sodišče je sprejelo tudi stališče, da lahko delavci uveljavljajo denarne zahtevke neposredno, če delodajalec plač ni znižal na način, določen s kolektivno pogodbo.
Spori delavcev, ki jim država ni ponudila odkupa lastninskih certifikatov, še niso dokončno rešeni. Sodbo, s katero so bili tovrstni zahtevki zavrnjeni, je vrhovno sodišče v revizijskem postopku vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.
Pri vseh sporih, v katerih delavci uveljavljajo denarne zahtevke, je treba upoštevati splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti, po kateri so vsi zneski o plačah in nadomestilih izraženi v bruto zneskih. Delavec mora zato s tožbo zahtevati obračun bruto zneskov, po poplačilu dohodnine in prispevkov pa zahtevati izplačilo neto zneskov skupaj z zamudnimi obrestmi, od zapadlosti posameznega zneska plače.
Ta sodna praksa postavlja za oblikovanje tož-benih zahtevkov skoraj nepremostljivo oviro. Zahtevkov za več let nazaj brez finančnih strokovnjakov skoraj ni mogoče dovolj natančno definirati. Če bi tožbeni znesek postavili le v bruto znesku, pa izvršilni postopek ne bi bil možen, če delodajalec ne bi izpolnil te zahteve, sodišče namreč tega izračuna ne opravi.
Spori v zvezi z bruto ali neto odpravninami so sedaj razčiščeni. Pri višini odpravnine se sedaj upoštevajo bruto plače. Delavci se lahko odpravnini odpovedo le pisno. Izjema pri tem načelu je odločitev vrhovnega sodišča, ki je sporazum o uvrstitvi delavke med presežne delavke tolmačilo kot neskladen s prisilnimi predpisi, in zato zahtevek za odpravnino zavrnilo, čeprav se ji delavka ni odpovedala.
Po uveljavitvi novele zakona o jamstvenem skladu imajo pravico do odpravnine le delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi prisilne poravnave ali stečaja. Delavcem pripada odpravnina v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Odpravnina mora biti izplačana najkasneje do poteka odpovednega roka, sicer ima delavec tudi pravico do zakonitih zamudnih obresti od dne, ko mu delovno razmerje preneha.
Zaposlenemu v zavodu za gozdove je sodišče priznalo odpravnino skladno s kolektivno pogodbo za negospodarstvo in ne po določbah zakona o delavcih v državnih organih. Namesto treh plač je tako delavcu prisodilo po eno plačo za vsakih pet let delovne dobe.
Štirje delavci podjetja Itas so pri delu pnha jali v stik z azbestnimi izdelki. Ko je podje1!
leta 1991 šlo v stečaj, zakon tem delavcem ^
omogočal upokojitve pod ugodnejšimi pog0!1’ Pravna služba ZSSS meni, da bi morali imeti pr3 vice iz zakona o prepovedi proizvodnje azb65 ta in prometa z azbestnimi izdelki ter zagotovi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodni vsi delavci, ki so kdaj delali z azbestnimi izde1^'
Ker delodajalci v zadnjem obdobju upo Ijajo zlasti možnost prisilne poravnave, je SP° rov zaradi ugotavljanja presežnih delavcev manj’ Delodajalci morajo pri določanju presežnih e
lavcev v postopku prisilne poravnave pazi
iti le-
iož-
da pri tem upoštevajo izobrazbo, delovno zm< nost in uspešnost.	. ■:
Delovna razmerja za določen čas so naju0/ zlorabljen institut. Čeprav gre dejansko za tml na delovna razmerja, delodajalci z delavci sK pajo pogodbe za določen čas in jih podaljšuj jo več let. Sodišča so sprejela stališče, da ni nujn0^ da delavci takemu delovnemu razmerju ugov® jajo ob njegovi sklenitvi, ampak lahko tudi v dneh po prenehanju delovnega razmerja, ne gl60 na to, ali jim je delodajalec izdal sklep.
Veliko je tudi primerov, ko delodajalci traj
presežnim delavcem antidatirajo sklepe o Pre. nehanju delovnega razmerja, vendar se prizad
delavci s tem pogosto strinjajo. Delodajalec reč delavcem ne more zagotoviti šest plač. k likor traja odpovedni rok, zato raje gredo na vod, kjer takoj dobijo nadomestilo za brezpos nost.
Roki za ugovarjanje sklepom ali odločbam 0
lodajalcev so določeni tako, da jih ni mogoče P° daljševati - če se delavec ne pritožbi pravoca5.
no, mu pravica ugasne. Ta rok je v primeru
lovnega spora 15 dni od prejetja dokončnega -- . pa delodajalca, v socialnih sporih pa 30 dm-preteklih letih so delovna in socialna sodišče spr°
slde;
jela stališče, da lahko delavec v primeru m1
olka
drugostopenjskega organa delodajalca toži ka dar koli. Za takšne primere je sedaj predviu “razumni rok”, kije odvisen od okoliščin posa meznega primera. Naprimer, če drugostopenj ski organa delodajalca zadevo prelaga na nask’ njo sejo, mora delavec vložiti tožbo najkasn^J v enem letu. Odločilno za to pa je, ali je dajalec svojo nedokončano odločitev izvršil- R. ka 60 dni za prijavo terjatev delavcev v stecA)
nem ali likvidacijskem postopku pa ni mog°
podaljšati, saj sodišča takšne zapoznele prija^ zavržejo. Sprememba zakona o sodnih taksa» ki je delavce v delovnih sporih izenačil z ^ gimi pravdnimi zadevami, je otežila vlaganjetoZ zoper delodajalce. Takse so odvisne od vis'1 zahtevkov in znašajo od 9000 do 270.000 to huje' Plačati jih je treba ob vložitvi tožbe. Enako taks je treba plačati tudi za sodbo, za pritožbo pa dvil kratno.
Delavec, ki želi doseči oprostitev plačila takse mora predložiti vrsto dokumentov zase in sV0 jo družino. Sodišče se odloči na podlagi dok0 mentacije in morebitnega zaslišanja tožnika. P°. zitivna odločitev je odvisna zlasti od tega, ah plačilo takse občutno zmanjšalo sredstva, s k11 terimi delavec preživlja sebe in družino.
Delavci v delovnih sporih desetletja niso p|a čevali taks, od leta 1994 pa le 30 odstotkov >, še to po pravnomočno odločenih zadevah. To morali upoštevati pri pripravi predlogov za sp10 membo zakona o sodnih taksah.
(Po poročilu odvetnika Alojza Poljan^, pripravil F- F
št. 21 /31. maj 2001
uTammitm 7
EBAVNAPOMOČ
IZ §0DNE PRAKSE
---dr- Aleksej Cvetko
Samovoljno
doi na drugem
valovnem
mestu
Če delavec samovolj-
ieiit,'' "asPro‘ju s sPrt‘-de ' skleP' Prihaja na Pa čeprav na dru-s« deiovno mes^ kot
mo^b,l° odrejeno, ni in m8<,VHr't'0 neupravičeni odsotnosti z dela re 11 delovno razmerje iz tega razloga ne mo-hal e!!ehati- delovno razmerje bi mu prene-nein 3 ' zarad' tega, ker noče delati na delov-i?r »n,tstu' na katero je razporejen, ali zaradi eenega disciplinskega ukrepa.
i)n°^>a Vrhovnega sodišča Republike Slovenije,
sodb VUI ’PS 294/"1 dne 21 5' 2(>00 V ZVeZ‘ S Liuhr ° V‘ Veka delovnega in socialnega sodišča v
so ih <>pn k' Pdl’ 990/97-3 z dne 8- 7- 1999 in 0 Delovnega in socialnega sodišča v Ljublja-ni' opr. št. II Pd 206/95-34 z dne 9. 4. 1997)
t0s rvostoPenjsk° sodišče je razveljavilo odločbo lovn stranke z dne 27. 3. 1995 o prenehanju de-O* razmerja tožnika in odločilo, da mu deje 7°, razmerje pri toženi stranki še traja in da ga ato dolžna poklicati na delo in mu od 27. 1.
1995 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja. Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Zoper pravnomočno sodbo je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, daje sodišče odločilo brez razlogov, da gre za samovoljo delavca, zaradi katere je ta tudi izostal z dela. Tožnik ni pričel delati na delovnem mestu, kamor je bil razporejen, čeprav je prejel ustrezen sklep. Delavec nima pravice sam izbirati, kje bo delal, nova začasna razporeditev pa je bila skladna z akti tožene stranke. Zato je bila zakonita odločitev tožene stranke, da tožniku preneha delovno razmerje, saj je bil z dela odsoten več kot pet zaporednih delovnih dni. Predlagala je, naj revizijsko sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo in svojo odločitev obrazložilo:
“Iz določbe 6. točke prvega odstavka 100. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) izhaja, da delavcu preneha delovno razmerje, če je bil neupravičeno odsoten z dela zaporedoma pet delovnih dni in se na delo ne vrne, s prvim dnem odsotnosti z dela. Relevantna okoliščina za odločitev je neupravičena odsotnost. O neupravičeni odsotnosti pa ni mogoče govoriti, če je delavec sicer (glede na naravo dela) za svojo organizacijo opravljal določene naloge, pa čeprav samovoljno. Odsotnost pomeni fizično odsotnost iz organizacije, ne pa morebitnega odklanjanja delovnih nalog oziroma samovoljnega opravljanja drugih del ali nalog za delodajalca.
Po določbi 4. člena konvencije 158 MOD o pre-
nehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (konvencija — Uradni list SFRJ, št. 4/84, Mednarodne pogodbe. Akt o notifikaciji nasledstva. Uradni list RS 54/92, mednarodne pogodbe 15/92) delavcu delovno razmerje ne preneha, če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca (v to kategorijo sodi tudi neupravičena odsotnost z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni) ali v zvezi z operativnimi potrebami podjetja, ustanove ali službe.
Glede na določbe konvencije je neupravičen izostanek z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni, če ga delodajalec ugotovi, dovolj resen razlog za prenehanje delovnega razmeija. Vendar v spornem primeru tega razloga ni bilo mogoče ugotoviti. Revizijsko sodišče sicer povsem soglaša, da delavec ne sme in ne more samovoljno, mimo aktov podjetja in mimo ustreznih sklepov delati v organizaciji, kar se mu zdi primemo, in da bi samovolja lahko bila zakonit (resen) razlog za prenehanje delovnega razmeija. Ker je tožnik prihajal na delo, pa čeprav na drugo delovno mesto, kot mu je bilo odrejeno, ni mogoče govoriti o neupravičeni odsotnosti z dela (zato za prenehanje delovnega razmerja tudi ni uporabna določba 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR). Revidentka bi lahko uvedla zoper tožnika disciplinski postopek, lahko bi uporabila določbe 9. točke prvega odstavka 100. člena ZDR (delavcu preneha delovno razmerje, če noče delati na delovnem mestu, na katero je razporejen - v 30 dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja), pa bi prišlo do zakonitega prenehanja delovnega razmerja. Vsi sicer povsem sprejemljivi razlogi, ki jih ponuja revidentka, so neuporabljivi zaradi napačno izbrane pravne podlage za odločitev o prenehanju delovnega razmeija tožniku.”
PRAVNI NA§VETI PRAVNA §VETOVALKA
Piše: Lidija Jerkič, univ. dipl. iur.
Invalidi III. kategorije in nadurno delo
Večkrat se postavlja vprašanje ali lahko od invalida III. kategorije delodajalec zahteva opravljanje nadurnega dela, če
Potrebno iz opravičenih razlogov.
Pri a
^ev ' ■ 6ovoru na to vprašanje je potrebno upo-l(>čh , Plet*vsem mnenje invalidske komisije, do-dj i c Zakona o varnosti in zdravju pri delu, pa tu-dti *■ 'Vno pogodbo za dejavnosti kovinske in-n0 'Je- Iz mnenja invalidske komisije je razvid-d,,’ P01' kakšnimi pogoji lahko delavec opravlja So ustrezno delo.
§t 5^y 'n 0 varnosti in zdravju pri delu (Ur. I. RS, vje 19) poleg tega v 8. členu daje delavcu pra-tj^,. 0 takšnega delovnega okolja, ki mu zago-* Ja varnost in zdravje pri delu. Ta zakon dolo-
Ča, j,
di’ .a mora biti delovni proces prilagojen teles-lje •ln duševnim zmožnostim delavca, delovno oko-de) n delovna sredstva pa morajo glede na naravo Ja(j zagotavljati delavcu varnost in ne smejo ogro-itj. aJegovega zdravja. Zakon izrecno določa, da p^j . elavec pravico odkloniti delo, če dela vec kot ^'delovni čas in če bi mu v skladu z mnenjem ždr. “iščenega zdravnika takšno delo poslabšalo ^Vstveno stanje.
o(,i. v delodajalec ne ravna v skladu z mnenjem po-sre!Js^enega zdravnika, lahko delavec zahteva po-dej <>Vanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet avcev ali delavskega zaupnika za varnost in
Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS_____
Kakšni so pogoji za pridobitev državne
pokojnine v letu 2001?
Leta 2001 lahko državno pokojnino dobi oseba, ki izpolnjujejo prav vse te kriterije:
1.	stalno bivališče v Sloveniji,
2.	vsaj 30 let prebivanja v Sloveniji med 15. in 65. letom starosti,
3.	nima pravice do kakršnekoli domače ali tuje pokojnine,
4.	starost vsaj 70 let,
5.	lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za varstveni dodatek k pokojnini.
Državno pokojnino torej lahko pridobijo tako slovenski državljani kot tujci, ki izpolnjujejo naštete kriterije. Pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa se upoštevajo zgolj lastni dohodki osebe, ki vloži zahtevek za državno pokojnino. Upoštevajo se vsi lastni dohodki razen tistih vrst dohodkov, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se ne upoštevajo pri ugotavljanju premoženj-
zdravje pri delu. Tudi kolektivna pogodba dejavnosti v 2. členu, ki ureja delo preko polnega delovnega časa, določa, da delavcu ni mogoče odrediti dela preko polnega delovnega časa, če bi to ogrozilo njegovo zdravje.
skega stanja. Takšen dohodek je na primer dodatek za pomoč in postrežbo. Letos velja, da dohodki osebe v lanskem letu niso smeli presegati 63.272,78 tolarjev mesečno oziroma 759.273,42 tolarjev letno. Toda velja tudi, da ne glede na nizki dohodek cenzus ni izpolnjen, če premoženje osebe presega 3,6 milijona tolarjev. Pri tem se ne upošteva naslednje premoženje: lastništvo delnic oziroma kapitalskih deležev gospodarskih družb ali zadrug do višine 2 milijonov tolarjev, stanovanje ali stanovanjska hiša, ki služi kot prebivališče zavarovanca in njegovih družinskih članov in kmetijska ter gozdna zemljišča s katastrskim dohodkom do višine, ki je določena kot podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko-invalidsko zavarovanje (926.497 tolarjev v letu 2000). Upošteva pa se naslednje premoženje iz leta 2000: druge stanovanjske hiše, stanovanja, poslovne stavbe in poslovni prostori, prostori za počitek in rekreacijo, kmetijska ter gozdna zemljišča s katastrskim dohodkom do višine, ki je določena kot podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko-invalidsko zavarovanje, ter drugo obdavčljivo nepremično premoženje. Vrednost premoženja se ugotavlja po podatkih iz dokončne odmere davkov od premoženja, od prometa nepremičnin, na dediščino in na darila. Če odmere davka še ni bilo, se premoženje ugotovi tudi na podlagi odločb, sklepov o dedovanju, pogodb in drugih listin.
Letos lahko državno pokojnino dobijo tudi najmanj 65 let stari upravičenci do denarne pomoči kot edinega vira preživljanja po predpisih o socialnem varstvu.
Na območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je mogoče dobili obrazec “Zahteva za državno pokojnino po 2. odstavku 419. člena ZPIZ”. Izpolnjenemu obrazcu je potrebno priložiti dokazila. Dokazila o stalnem prebivališču dobite na upravni enoti. Letošnja državna pokojnina je 26.487,31 tolarja mesečno.
Kaj bo delavcem prinesla liberalizacija energetskega trga
Delavci so premalo informirani o posledicah liberalizacije
V skladu z energetskim zakonom je prejšnji mesec v Sloveniji prišlo do notranje liberalizacije trga električne energije, ki se bo kmalu odprl tudi navzven. Kaj bo liberalizacija trga prinesla delavcem? Ali bo vplivala na zmanjševanje števila zaposlenih in nasploh na ekonomski položaj delavcev v energetiki? Kako je na tranzicijo pripravljen Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije? O teh in podobnih vprašanjih smo se pogovarjali s sindikalnimi zaupniki SDE.
Valter Vodopivec, I Elcktro Primorska I Nova (Jorica: I .ibera li/acija trga električne I energije je sicer nujna, vendar si ni treba delati .1 utvar, tla ho delavcem agg-kc	I \ energetiki prinesla kaj
'•	'hivga. I.ibcrali/aci-
ja ho	pritisk
na
la, to pa bo privedlo tudi do poskusov zmanjševanja števila delovnih mest. Cene elektrike za prebivalstvo pa se hkrati ne bodo zmanjšale. Ker je liberalizacija v interesu kapitala, bo ta največ pridobil. Seveda pa si bo naš sindikat prizadeval za ohranitev delovnih mest in za spoštovanje delavskih pravic. Časi, ki prihajajo, za naš sindikat ne bodo lahki, reči pa moram, da smo nanje dobro pripravljeni.
Ervin Kos, Dravske elektrarne Maribor:
Po uveljavitvi energetskega zakona in odprtju notranjega trga električne energije se bo naše podjetje najprej povezalo z drugimi hidroelektrarnami v državi v enoten holding. Kasneje pa se bodo holdingu pridružile še termoelektrarna Šoštanj in Brestanica. Zato bo v vseh podjetjih prišlo do notranje reorganizacije. Po zagotovilih vodstva našega podjetja bo reorganizacija izvedena tako, da podjetje ne bo odpuščalo delavcev, število zaposlenih pa se bo zmanjševalo z naravno fluktuacijo oziroma z uporabo mehkih metod.
Ker delavcem v elektrogospodarstvu liberalizacija ne bo prinesla nič dobrega, si bomo prizadevali začini bolj odprt socialni dialog, ki bo prispeval k ohranjanju delovnih mest in pravic delavcev.
mt
Ivan Rožman, Elek-tro Celje: O liberalizaciji trga se veliko govori, vendar so delavci precej zmedeni, saj ne vedo, kaj jim bo prinesla. Sindikalisti si prizadevamo zbrati čim več informacij, da bi napetost umirili. Prizadevali si bomo, da liberalizacija ne bi povzročila ukinjanja delovnih mest. Realno gledano pa se bo zaradi liberalizacije na daljši rok število zaposlenih zmanjšalo. Zaenkrat podjetja ne nadomeščajo upokojencev z novimi zaposlenimi. Kje se bo zmanjševanje števila delovnih mest zaustavilo in kako se bodo končala pogajanja med sindikati in delodajalci, pa je težko reči. Vsekakor bodo časi, ki prihajajo, za sindikate zahtevni, saj nas čakajo zahtevna pogajanja.
St
i

Florijan Tušar, Rudnik Žirovski vrh v zapiranju: V elektrogospodarstvu in nasploh v energetiki se tranzicija zares začenja šele z liberalizacjo trga. V našem podjetju seje tranzicija začela že leta 1990, ko smo čez noč ustavili proizvodnjo.
Reči moram, daje tranzicija potekala dokaj korektno, saj so bili vsi trajno presežni delavci rešeni po mehkih variantah. Seveda pa bomo v sindikatu budno spremljali, kaj se bo dogajalo v obdobju do leta 2005, ko se bo zapiranje rudnika končalo. V sindikatih smo zlasti zaskrbljeni, ker še niso uvedene nekatere dodatne dejavnosti, ki bi omogočile prezaposlitev delavcev. Moti nas tudi premajhna zainteresiranost lokalne skupnosti, ki bi lahko več storila za to, da bi tudi sama ponudila delavcem dodatne programe. Upam, da bo oblikovanje ekonomsko-social-nega odbora za področje energetike prispevalo k čim boljšemu dialogu in dogovorom med socialnimi partnerji, ki bodo delavcem olajšali tranzicijske čase.
Jurij Žvan, Elektro Ljubljana: Ker imajo premalo informacij o tem, kakšne bodo zanje konkretne posledice liberalizacije trga, so delavci precej zbegani. Doslej smo svojo notranjo organiziranost prilagajali energetskemu zakonu. Med drugim smo oblikovali tudi pro-
fitne enote. Okoli delavcev je bilo razp0
rejenih v profitno eno to tržnih dejavnosti- m deluje v okviru javne ga podjetja, morda paf že zametek bodoče? hčerinskega podjetji Gre torej za prve korjj ke v pripravah na ralizacijo trga. Kakop^ se bo ta proces pi
ni na*
končal, pa je težko reči, saj še niso sPrej^ niti vse strateške razvojne in sistemske od
čitve na državni ravni.
JSt,
Boris Jesenšek, Bu'
darsko gradben-* družba (RGD) Trbo Ije: Problem je v te • da proces liberali^0 je na trgu elektrik" energije ni pripravil tako, da ne bi imel Pre več negativnih p°s. dic. Tudi zaradi tegaf
_____________________ delavce strah, da jim
liberalizacija pfl.n.eL, več slabega kot dobrega. Že doslej so bih d lavci zaskrbljeni, saj se zadnja leta pravice o
lavcev iz leta v leto zmanjšujejo. Dodatno
zni-
žanje pravic bi mnoge delavce hudo prizade ■ Žal smo pri nas lani menjali tri vlade, zat°^ bila država bolj kot z reševanjem problem delavcev zaposlena z reševanjem delovn mest za politike.	•
Naše podjetje je že od leta 1986 samosti no, zato vemo, kako težko je ustvarjati pmj dek na trgu in kako huda je konkurenca, b imamo izkušnje, se zavedamo, da bi morala žava več storiti, da bi bil prehod na odprt1 J čim bolj normalen in čim manj boleč tako posamezna podjetja kot za delavce. f. ^
NAJ SE VE... J
Delodajalec je dolžan glede na raven hruP8 določiti različno obsežne ukrepe varovanja sja ha delavcev, ki delajo v škodljivem hrupu- ^ dnevna ali tedenska izpostavljenost hrupu zn8 ša od 85 dB(A) do 90 dB( A) oziroma če konična izpostavljenost hrupu presega 140 dB(C), mo18 delodajalec izpeljati naslednjih 8 različnih ukrepov: (1) proučiti možnosti za zmanjšanje izp0' stavljenosti delavcev hrupu, (2) obvestiti delaje8 o nevarnostih hrupa in o varovalnih ukrepih, U' zagotoviti delavcu in potrebam dela prilagojel no osebno varovalno opremo, (4) ki mora bn delavcu vedno na razpolago, (5) poučiti delnice o načinu nošenja in namenu osebne varo'
val-
ne opreme, (6) delavci in njihovi predstavmN' morajo imeti dostop do rezultatov meritev hrupa, (7) poskrbeti za zdravstvene preglede sluh8 delavcev ter (8) da osebna varovalna oprema n8 bi dodatno ogrožala varnost delavcev pri delu-
Vir.- Pravilnik o varovanju delavcev pred tvega nji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni 1P RS, št. 7/2001), ki velja od 16. 2. 2001 in katere?8 zahteve morajo delodajalci izpolniti najkasneje 4 16. oktobra 2001. Delodajalci pa morajo najkasnej do 31. 12. 2005 od drugih razmejiti delovna me' ta, na katerih dnevna izpostavljenost hrupu prcse ga 90 dB(A) oziroma konična raven 140 dB(C).
Zatišje v Peku
na!? V Pelcu teče, zaposleni pa čakajo na v Predlog uprave
svet !^U l* t*'sta se v rn'nulem tednu o prediv* CeVu'n uprava Posvetovala nizarii-•"lh sPremembah v orga-ter ni-l!;sistemizaciji delovnih mest tan n ni poPt'^'> kot to zahteva zaje unrS°Uprav*janju- ^vet delavcev
PrXi(|pnP!edStaVil SV0JC P°Slede na na n„ ,, .nu spremembe in zdaj čaka na tn r Potezo uprave oziroma Stevai 3 l ln v kolikšni meri bo upo-p a nJegove pripombe. ierm!nednik sveta delavcev Zdene pon„ 1 nanije v kratkem telefonskem PosletVK1	bistvo pripomb za-
fikov s oz‘roma njihovih predstav-lagarvi 'i01 ^e'aveev meni, da pred-'eniiz-, P a^na Politika oziroma sis-teve^3 Posega v plače, saj bi se dni cel" ZaPoslenih znižale, nekate-je tua: ° za,Polovico. Svet delavcev delan|P/0ti.ukinitvi stimulativnega čeli i/ , ilr^.ki zaradi tega lahko za-^Prav " • at* strokovne kadre. Prav-tcrm^J6 lo že začelo dogajati, pravi kreato ,ln navaja primer zelo dobre tem ki Je podjetje zapustila v mesecu.
iičnoz* d?,avcev meni, da tako dras-
iČno oetavcev meni, da tako dras-vide] niZevanje plač, kot gaje pred-s|abo KUP.rava' ni produktivno. Zelo lavci i! -10 odnesli tudi starejši de-Dn. ’..1 zdaj dobivaio resda histve-
ka)j'n'ška kolektivna pogodba 8°vini Spr?k°vnjaki ter delavci v tr-terj a j Pridobili naj bi samo neka-man j-- v proizvodnji, meni Jer-delj n,/.lku8c8a vira pa smo še zve-de^nav' bila ta pridobitev le navi-narprpv , nov' sistemizaciji naj bi ni v c delavce, ki so zdaj razvršče-redu ’ m in drugem tarifnem raz-Se iim^stili’ v tretjega. S tem bi Plače povečale, vendar le na-
videzno, saj zdaj okoli 150 delavcev prejema dodatek, ker so plače v prvih dveh tarifnih razredih nižje od zakonsko določene minimalne plače.
Jerman zanika trditev direktorice, da med upravo in zaposlenimi ni spora glede plačne politike in sistemizacije delovnih mest, saj so se delavci pritožili le na postopek, ne pa na vsebino odločb, ki so jim bile vročene pred prvim majem. Pritožba na postopek je formalnega značaja, potrebna je bila zato, da so delavci pridobili možnost (zakonito seveda), da upravi sporočijo svoje poglede na njene ukrepe in skušajo omiliti grobe ukrepe uprave, pravi Jerman.
Pred dnevi nam je direktorica Peka Marta Gorjup Brejc obljubila pojasnilo o predvidenih korakih uprave na področju sistemizacije delovnih mest ter plačne politike, in besedo držala. Njena pisna informacija le najbolj splošno govori o predlaganih spremembah. Ves 'drobni tisk’je izpuščen, napovedano pa je zmanjšanje zaposlenosti za vsaj 20 odstotkov. O pravilniku o osebnih dohodkih in pravilniku o delovnih razmeijih je zapisala, da sta oba naravnana zelo socialno in nista prilagojena hitrim spremembam in veliki konkurenci na trgu obutve. V zadnji del informacije je direktorica zapisala, da novi sistem predvideva nov način motiviranja delavcev za delo. Na osnovi rednih letnih razgovorov naj bi vsi zaposleni usklajeno delovali za doseganje skupnih ciljev, izboljšala naj bi se medsebojna komunikacija ter povečala pripadnost podjetju. Podjetje pa bi delavcem nudilo možnost napredovanja, izobraževanja in gradnje kariere. Koliko si je s to informacijo mogoče pomagati, presodite sami.
B. R.
SLOVKNUA V UVKOPSKI UNIJI
Vse kai mora vedeli Slovenec iulrišnii državljan I U
A
biDvenija
^ateri so programi Evropske unije na področju kulture?
<|bst(>k°VOr: ^vroPska unija se zaveda, daje kultura najpomembnejša za njatj ■ m '^entiteto narodov, ki se v njej združujejo. Zato si prizadeva ohra-rajj a spodbujati njihovo kulturno raznolikost zaradi umetnosti ter za-tia _ ,ran.|anja jezikov in običajev posameznih narodov. Evropska unija ARYa^U kulture izvaja svoje dejavnosti v treh programih. Program Pri pr , P°dpira izdajanje knjig, spodbuja branje in zagotavlja pomoč doStp Vajan.iu (prednost imajo manjšinski jeziki) ter izvaja projekte za evropVavnosti do knjig. Program RAPHAEL ohranja, varuje in razvija PropPSku teološke, podvodne in arhitekturne dediščine, najdišča ter zbirke. ustv^ KALEIDOSCOPE pa spodbuja evropsko umetnostno in kulturno Pr0jp,Janie’ kulturne prireditve, mednarodne izmenjave umetnikov in druge te- ki obsegajo vse umetniške zvrsti.
Publikacija Urada vlade za informiranje
Sindikalna lista
Junij 2001	Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP ža gospodarstvo) SIT Prvi del		Javni sektor* (nekdanje negospodarstvo) SIT
1. Dnevnice - cela dnevnica		
(nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00	4.156,00
- polovična dnevnica		
(nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00	2.077,00
- znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)	1.218,00	1.447,00
2. Kilometrina (od 2. 11. 2000 dalje)	52,80	52,80
(od 14. 11. 2000 dalje)	49,86	49,86
(od 23. 1. 2001 dalje)	51,24	51,24
(od 6. 2. 2001 dalje)	51,90	51,90
(od 20. 2. 2001 dalje)	52,83	52,83
(od 5. 3. 2001 dalje)	52,26	52,26
(od 20. 3. 2001 dalje)	51,72	51,72
(od 3. 4. 2001 dalje)	52,83	52,83
(od 18. 4. 2001 dalje)	55,23	55,23
(od 3. 5. 2001 dalje)	56,97	56,97
(od 15. 5. 2001 dalje)	58.44	58,44
3. Ločeno življenje'	82.467,00	60.671,00
4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5. Regres za prehrano (od 1.1. 2001)
- po SKPGD (na delovni dan)	602,00	602,00
Drugi del
1. Jubilejne nagrade
- po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu)
-	za 10 let -	za 20 let -	za 30 let	60.518.00 90.777.00 121.036.00	51.005.00 76.507.00 102.009,00
2. Odpravnina ob upokojitvi	412.334,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje		620.061,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje
3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca	123.700,00 - ob smrti v ožji družini 61.850,00		102.009,00
4. Minimalna plača (od 1	.1.2001)	84.418,00	84.418,00
5. Zajamčena plača (od 1	.1.2001)	44.367,00	44.367,00
6. Regres za letni dopust - najmanj	117.298,00	117.298,00
-ali največ	144.681,00
(70 % povprečne slovenske plače)
* 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno'življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97).
2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodb.i.
Strokovna služba ZSSS
Razmišljanje Univeizalove delavke
Univerzale, včasih ponos Domžal, podjetje z veliko kapitala, znanja, z velikim ugledom daleč naokoli, z veliko proizvodnjo pokrival in športne konfekcije, ki je bila prepoznavna po blagovni znamki Dunlop. Z evropskimi hišami smo sodelovali pri pripravi kolekcij, z njimi smo imeli skupni razvoj, delali smo uniforme za bančnike, letališke delavce, carinike ... Ob primernem gospodarjenju bi prav lahko postali evropska firma, če ...
Če ne bi zašli v tako velike dolgove, da nas iz njih ni mogla rešiti nobena finančna reorganizacija. Pred štirinajstimi meseci je bil zaradi tega na sodišču vložen postopek za uvedbo prisilne poravnave, ki se je vlekel nenavadno dolgo. V tem času so obresti na dolgove naraščale ...
Nekatere delavce so prerazporedili v druge tovarne, nekateri so bili razporejeni na čakanje doma, nekateri smo delali, vsi pa smo čakali, kaj se bo iz tega izcimilo. Izplačila že tako nizkih plač so bila neredna, v dveh ali treh obrokih, z enim ali dvema mesecema zamude. Po štirinajstih mesecih je prisilna poravnava uspela. To pa pomeni, da ostane v podjetju 95 delavcev, preko 100 delavcev pa je v treh dneh dobilo sklep o prekinitvi delovnega razmerja in napotnico za zavod za zaposlovanje. Res hudo je gledati sodelavce, ki
Marta Mlakar
prihajajo po delovne knjižice, hudo, da se ne da napisati. Kdor kaj takega ni doživel, najbrž tudi ne more razumeti. Nekateri od teh delavcev so prišli v tovarno s petnajstimi leti in so delali v tovarni 20, nekateri celo 30 let, sedaj pa so dobili odpoved. Večina delavcev je v Univerzale vložila certifikate, saj so nam takrat rekli, da bo s tem več možnosti, da obdržimo zaposlitev. V tistih boljših časih smo nakupili veliko rekreacijskih objektov na morju, v planinah in v zdravilišču in vse smo kupili tako, da smo delali ob prostih sobotah, večkrat smo se odrekli regresu ali delu regresa.
sedaj pa je vse to izničeno. Predsednik na zornega sveta nam je rekel, da smo tudi lavci krivi za tako katastrofalno stanje. Ja> strinjam. Takratnemu vodstvu smo dah v _ pooblastila, da lahko razpolaga z našim moženjem, nismo pa zahtevali, da bi nam pa ročali, kako naše premoženje upravljajo-smo že kdaj godrnjali in spraševali, zakaj mj mo kljub veliki proizvodnji tako nizke p če, so nam govorili, da so težki časi in ce mu ni kaj prav, si lahko poišče novo zap°s . tev. To našo naivnost in zaupanje pa dela sedaj drago plačujemo, žal samo delavci-Vem, daje podjetij, ki se jim je zgodilo neMi podobnega, veliko, ne vem pa, kdo je v tej žavi tisti, ki bi moral na tem področju nar diti red. Tisti, ki za seboj pustijo Opust°’e podjetja, praviloma še pravočasno odidej0 postanejo svetovalci v bankah in na razhc drugih področjih, predsedniki nadzornih s tov, komercialisti v velikih blagovnicah, komur jim ni treba odgovarjati za pr°Pau. podjetja. Nam delavcem so za morebitne pake trgali 10 do 20 odstotkov od zc tako ti ^ kih plač, vodilni delavci pa so za svoje ne ^ govorno ravnanje pravilom nagrajeni tako-odidejo na boljše in si le nekoliko izmenjaj stolčke.	ttl
Marta Mlakar, predsednica sincnk Univerzale DoM*0
Priznajmo ženskam pravico do enakopravnosti
Nekoliko drugačno razmišljanje o referendumu
“Žena z otrokom v naročju je prosila: Govori nam o otrocih. In je rekel: Vaši otroci niso vaši otroci. Sinovi in hčere klica Življenja k Življenju so. Po vas prihajajo, a ne od vas. Čeprav so Z vami, niso vaša lastnina.
Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje misli.
Lahko spremenite njihova telesa, ne pa njihovih duš, kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je vi niti v svojih sanjah ne morete obiskati. Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni, toda ne trudite se, da bi oni ravnali kot vi.
Kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavlja ob tem, kar je bilo včeraj.
Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci. Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč. Naj napetost, ki jo ustvarja v vas lokos-trelčeva roka, rodi veselje, kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje" (Kha-lil Gibran - prerok).
Razmišljam o referendumu, na katerem bomo izrazili svojo podporo noveli zakona o
zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Za iztočnico bom uporabil še misel modreca Sri Aurobinda: “Čudež je, da zmorejo nekateri ljudje ljubiti Boga, ne uspe pa jim ljubiti človeštva. KOGA POTEM LJUBIJO?"
Pri tem referendumu gre najprej seveda napenjanje mišic. Zakaj naj bi bil zakon sprejet po hitrem postopku, ve najverjetneje samo predlagatelj, in to zagotovo ni prav.
O tistem, kar se niso sposobni dogovoriti naši izvoljenci, naj odloči ljudstvo. In če zadeva ne bo v redu, bo pač krivo ljudstvo. Ampak potem naj bo drugo referendumsko vprašanje - ali sploh potrebujemo poslance.
Nikogar, posebno predlagateljev referenduma, ne moti finančni strošek. Zelo prijetno pa je v parlamentu premlevati o zapravljivosti in zadolženosti države.
Nismo si privoščili referenduma niti o vstopu v NATO niti za EU niti za vatikanski sporazum in trdno verjamem, da se ne bo našel junak, ki bo udejanjil zahtevo po referendumu pred sprejetjem novega zakona o delovnih razmerjih.
Pri tej šlamastiki bi nas desna opcija rada popeljala za kakšno stoletje ali celo več let nazaj
v patriarhat. Kako si sicer razlagati, da o N __ skih vprašanjih - kar nosečnost in rojstvo nenehno hočejo odločati moški. Zakaj ne bi P ^ tih do besede tistih, ki jih to zadene. In t0 ŽENSKE.
Poglejte, kakšna dvojna morala.	g.
Katoliška cerkev prepoveduje seks prc^ fj, roko. Torej se ni bati, da bi izmed tistih SO 0 stoikov vernikov - verjemite, da so ženske v j čini - katera ženska bila umetno oplojena- ^ ne bo vedela, da ni plodna, če pa ne seksa-rej bo to ugotovila, ko bo že poročena. TotCf, družina rešena? Ločitev namreč po cerkven
isi'
zakonu ni možna.
Kaj pa tiste, ki se bodo pregrešile in zan^ le - čisto tako priložnostno - ker bodo pač ^ tele otroka, “dedca” pa ne, ali pa jih bo 1 ^ pustil, ko mu bodo sporočile novico? Ja 11

Sindikat KNG uresničuje Program izobraževanja
v ,0<fstvo sindikata se zaveda, da le znanje SQ 1 ^ boljšim rezultatom dela. Zaradi tega čeva^raV'l' ve^stoPenjski program izobra-Sj ..l^a- Prvi del programa vsebuje tele teme: del Katl ’n njibova vloga, organiziranost in lektjVanJe sindikatov, delovna razmerja in konic t*16 P0S0(ibe in sindikati ter soupravlja-vode 61116 V nac^aijeva*nern programu pa so: , nJe sestankov, pogajanja in varnost in j.avJe Pri delu.
t j*’1 nam je povedal Marjan Bari, sekre-nizir'0^'^3 so v sindikatu letos orga-nia iv-tr’ seminarje iz prvega dela progra-2r ’v so na Bledu, Dolenjskih Toplicah in /a Caa-Skupaj se jih udeležil 101 sindikalni & predavttli pa so Milan Utroša, Gre-lid i Jnnez Justin in Soniboj Knežak. vehTeZenCi seminarja s0 bili zelo delavni in ka? ° sPraševali, kar po Barlovem mnenju do-uJe’ da so bile teme pravilno izbrane in se-JJji nujno potrebni.
eŽence’ mec* njimi skoraj tri četrtine Ssred^’ S° tUC^' anketirali. Največ jih je bilo jo ■ p l0 iz°brazbo, posamezniki pa tudi z viš-ni 1 visoko izobrazbo. To seveda ne pome-a so lahko le bolj izobraženi dobri sindi-
pra Va ne bodo smele narediti, ker bomo po 5ev ,nstavo, otroci ne bodo rasli v dvostar viln 1 družini - pa to ni važno, saj so bili pra C^eti, - celo življenje bodo ostali Pan l,odo*1 'n ®on*fac'ji> in ker jih bomo izobčili ča n Okopani izven posvečenega pokopali.š v0]j,azen če si bodo v življenju nagrabili do sti,pogasiva, ki ga bodo zapustili določeni in
N|j„ezus' ki je nedvomno živel, ni imel očeta nj^,.0''0 zgodovino poznamo. Jezus ni grozil VSe ' ’n' zahteval templjev, ni napisal ničesar ljube ^ j6 u^'l’ imenovali so ga učitelj, je bil; lo jnZen do bližnjega in pridno ter pošteno de deiu S.eve^a zasluženo plačilo po opravljenen 'tlel n.Zanimivo. Na svojih popotovanjih jf V .Ve'ik° spremljevalk.
Sq 'ko tistega, kar danes pripisujejo Jezusu So s ^sali ljudje pokvarjenih duš. In prvo, kai In n ~ vze*‘ so vse Pravice ženski.
Ijen' ■ ® Jc ostvaril človeka za družinsko živ 'n ne dovoli, da bi bil otrok ustvarjen, pat sJs*'61' ^ redu. Ampak potem, prijatelji, strar ;r a'nti spodbujevalniki, stran z ledvicami
£ s_transfuzijami ... d0 ® že sprejemate kak zakon, potem pusti st0j 6 'P verovanja pri miru. Ne jemljite si pr N|jeguSt'’ k' vam ne gredo - torej pristojnos
Že^ko pa ste že storili za otroke staršev, Z^letje životarijo, ker so starši izgubili de Vpr 1 stečajev in podobnih lumparij. Ste se kd k°l>ko družin seje zaradi tega razdr v 'p0 otrok je ostalo brez enega od starše' bo,) *'ko domov seje začelo graditi, na vašo pi • Domov, v katerih bodo svoje zadnje u:
kalni zaupniki, pomeni pa, daje za sindikalno delo potrebno znanje. Časi, ko seje rezultate dalo dosegati s kazanjem mišic, so mimo, sedaj je treba zmagovati z argumenti, pravi Bari.
Za jesen v KNG načrtujejo nov krog seminarjev, na katere bodo povabili vse udeležence prvih seminarjev. Udeležencem seminarjev so izdali lična potrdila. Udeležbo na seminarjih bodo vpisovali tudi v kadrovsko evidenco, ki jim bo pomagala pri kandidiranju ljudi na odgovorne položaje v sindikatu KNG in širše.
Sindikat KNG uresničuje tudi svoje cilje na področju povezovanja sindikalnega gibanja. Po besedah Janeza Justina, predsednika Sindikata KNG, so lani podpisali pridružitveno pogodbo s samostojnim sindikatom Belinke, letos pa s sindikatom Leka. Pridružili so se jim tudi delavci Etikete Žiri. Na ta način KNG širi svoje vrste in postaja vedno večji in močnejši sindikat. Odločitev za povezovanje samostojnih podjetniških sindikatov je po Justinovih besedah sad spoznanj, daje prave rezultate mogoče dosegati zlasti v ponožnih sindikatih. Zaradi tega si bodo v KNG prizadevali, da bi povezali še nekatere samostojne podjetniške sindikate.
preživljali moški in ženske, poročeni, neporočeni, ločeni, ovdoveli, ki ne bodo imeli te sreče, da bi imeli otroke, ki bi jih dostojno pokopali? Ali pa bodo/bomo/ umirali kot nekoč hlapci in dekle, za katerih grobove ne ve nihče.
Nehajte igrati moralneže in pojdite na referendum in glasujte za pravice, ki ženskam pripadajo. Kdor hoče imeti otroka, naj ga pač ima.
Pred ustavo in zakonom smo vsi enaki. Torej bodo tisti, ki bodo zaplodili otroka, oproščeni plačevanja alimentov. Saj tudi otroci, ki bodo ustvarjeni, ne bodo deležni tega denarja.
Torej vsem tistim, ki vas tako skrbi, da bi se otroci rojevali izključno samo v dvostarševski zvezi, ker je tako moralno in bogaboječe, svetujem: Vzemite v roke in počasi preberite vsaj tele tri knjižice :
1.	Obris socialnega vprašanja Aleša Ušenič-nika iz leta 1938,
2.	Eshatologija ali nauk o poslednjih rečeh dr. Jakoba Ukmarja,
3.	Priročnik bojevnika luči Paula Coelha.
In pred koncem odlomek iz pripovedi Janeza Mencingerja iz revije Križ na gori, iz februarja 1928 leta:
“Tolikanj radodarna priroda je čudno skopa z genijalnimi možmi; in če se porodi genija-len mož, delujejo proti njemu človeške razmere, zavist in bojazen tako silno, da smemo smatrati za epohalen dogodek, če stopi geni-jalen državnik na državno krmilo. Bilo je tudi v poslednjih evropskih dobah genijalnih državnikov, ali vsak je bil kaj skoro izpodrinjen. Zavist tekmecev, krik nasprotne stranke in obča bojazen pred novimi idejami, vse to mu je izvilo krmilo iz rok. Vedno dobro pa so državno
Sindikat KNG je član mednarodne sindikalne zveze ICEM. V njeni organizaciji bo v dneh od 19. do 22. junija na Bledu mednarodna konferenca o problemih delavcev steklarn, cementarn in keramičnih tovarn. Na njej bodo sodelovali sindikati več kot 80 držav. To bo prva mednarodna sindikalna konferenca za te dejavnosti, nanjo bodo povabili tudi številne goste. Janez Justin dodaja, da bo za našo državo to velik dogodek, ki bo ustrezno predstavljen tudi javnosti.
F. K.
V mengeškem Filcu ustanovili sindikat
Člani sindikata delavcev tekstilne in us-njarskopredelovalne industrije v podjetju File Mengeš so 11. maja ustanovili podružnico sindikata. O vlogi, pristojnostih in o načinu delovanja sindikata je uvodoma spregovorila Justi Arnuš, sekretarka območne organizacije ZSSS Domžale. Za predsednika sindikata je bil soglasno izvoljen Aleksander Gabrovšek. Sindikat podjetja bo z upravo družbe skušal čim prej podpisati pogodbo o pogojih delovanja, sprejel bo tudi akcijski načrt za svoje delovanje.
JA
umetnost pogodili gladki možje navadne čelne visokosti, ki se, kar se tiče njih zmožnosti, niso dvigali nad sredomernost, dasi so mrli za občudovanjem samega sebe.
Taki možje so bili strankam ugodni. Ogibali so se namreč vsake velike ideje, nobena stranka se jih ni bala, vsaka pa je pričakovala koristi od njih, ker so omahovali od stranke do stranke in se nagibati sedaj tem, sedaj drugim koristim, danes tako jutri drugače, ako so sploh mislili na jutri...”
Torej na referendum in priznajmo ŽENSKAM, da so enakopravne vsaj med seboj.
Franci Žaberl Racovnik 54 Železniki
Počitnice
Če se še niste odločili, kje in kako boste letovali, pokličite
Kolinsko,
počitniška dejavnost, tel. 01/47 21 583 (Anton Dimc).
Bodite naši gostje!
Novinarska konferenca SKEI - Sindikata družbe Tam
SKEI ne pristaja na prevrednotenje zgodovine
SKEI - Sindikat družbe Tam je konec prejšnjega tedna pripravil novinarsko konferenco o aktualnih problemih v podjetjih na lokaciji nekdanjega Tama. Posebej so predstavili pogled na dogajanja v tem podjetju v minulih desetih letih. Po besedah predstavnikov SKEI poskušajo nekateri prevrednotiti zgodovino in si pripisati zasluge za sanacijo podjetja - prizadevanja SKEI za koristi podjetja in delavcev pa prikazujejo v neresnični in neobjektivni luči.
venska razvojna družba kljub obljubam tega p°s še ni kapitalsko uredila.
SKEI pozitivno ocenjuje tudi Uniorjev Pr vzem podjetij MPP Inženiring in MPP
loška oprema. Vendar pa so delavci, ki sojin P r	■ plati’
zaposlili v novi podjetji, ostali brez aprilske pl
itevTo-
začet'
SKEI v Tamu pozdravlja tudi ustanov varne vozil Maribor, h kateri se bosta na ;- „p ku naslednjega meseca priključili še podjetji iv Razvoj in MPP Vozila. Opozarja pa, da dela MPP Razvoja še vedno niso dobili aprilskih ?^’ kar ne bo dobra popotnica za uspešno posl° nje nove tovarne.
Stavka v podjetju Bis-Mark
Predsednik SKEI v podjetju Bis-Mark F1'11” Pišekpaje povedal, daje 114 delavcev tega P°^
Po besedah Draga Gajzerja, predsednika Tamovega SKEI, se Slovenska razvojna družba predstavlja kot rešiteljica Tama, kar pa ne drži. Med naj večjo krizo je parlament sprejel zakon o sanaciji Tama in ljubljanske Avtomontaže, za katerega ima po Gaj/.erjevih besedah največ zaslug SKEI, kije celovito informiral poslance in lobiral za zakon. To, daje bil zakon napisan bolj po meri bank kot Tama in Avtomontaže, pa ni krivda sindikalistov. Država je za rešitev Tama namenila 80 milijonov mark. Gajzer je bil kritičen tudi do uprave, ki je Tam vodila v drugi polovici leta 1995, še zlasti pa do vodstva tedanjega razvojnega sklada. Ko je februarja leta 1996 Tam postal last razvojnega sklada, naj bi po Gaj-zerjevih besedah eden od vodstvenih delavcev sklada dejal, da v skladu ne vedo, kaj bi s Ta-
mom. “To, da niso vedeli, kaj naj počnejo s Tamom, pa so pokazali tudi z dejanji,” je poudaril.
Pred stečajem Tama je SKEI terjal, da mora lastnik ohraniti delovna mesta. Pristojni v vladi so temu prisluhnili in dali tedanjemu razvojnemu skladu nalogo, naj ustanovi družbe MPP (Mariborski projekt prestrukturiranja). Zato si zaslug za ustanovitev družb MPP ne more pripisovati Slovenska razvojna družba.
Po Gajzerjevih besedah Slovenska razvojna družba vse do Rekarjevega prihoda na čelo družbe ni dovolj aktivno sodelovala pri sanaciji razmer na območju nekdanjega Tama. “Stečajni upravitelj je poskušal prodati premoženje Tama na treh dražbah, vendar Slovenska razvojna družba ni prišla na nobeno.”
Domača naloga Slovenske razvojne družbe
Slovenska razvojna družba se ni javila niti na razpis za zbiranje ponudb za prodajo Tama, ki gaje objavil stečajni upravitelj. Na ta razpis je poslalo ponudbo samo podjetje MTI Evropa, ki pa ni moglo zbrati potrebnega denarja. V prodajo seje po Gajzerjevih besedah vmešavala tudi vlada, ki je postavljala svoje pogoje. Ko podjetje MTI ni uspelo kupiti Tama, je po Gajzerjevih besedah Slovenska razvojna družba dobila od pristojnih v vladi domačo nalogo, naj ustanovi konzorcij in skupaj z vsemi zainteresiranimi kupi premoženje Tama. Zato si Slovenska razvojna družba za ustanovitev konzorcija neupravičeno pripenja kolajno.
Gajzer je posebej poudaril, daje Slovenska razvojna družba Tam in odvisne družbe najprej poslala v stečaj, nato pa je v stečajnem postopku sama odkupila njihovo premoženje. “Naša ocena je, da Tamu ne bi bilo treba iti v stečaj. Cimos je denimo imel takrat slabše rezultate, pa je vendarle izplaval iz težav in prišel na zeleno vejo. Za sanacijo Tama pa ni bilo dovolj politične volje in kadrov. Kdo je za to bolj odgovoren kot lastnik - to je tedanje vodstvo Slovenske razvojne družbe?”
Kakor je dejal Gajzer, je pri Tamu šlo za največjo malverzacijo v samostojni Sloveniji. Slovenska razvojna družba je bila lastnik Tama, kije imel za 27 milijard tolarjev premoženja. Tam je poslala v stečaj, nato pa gaje kot večinski partner v konzorciju kupcev kupila za 9,4 milijarde tolarjev oziroma za 35 odstotkov sodno ocenjene vrednosti. “Temu se da upravičeno reči malverzacija,” je poudaril Gajzer.
V 12 družbah 1500 zaposlenih
Udeleženci tiskovne konference so govorili tudi o trenutnih težavah podjetij na lokaciji nekdanjega Tama. Povedali so, da podjetji MPP Livarna in MPP Gonila že od začetka tega leta poslujeta pod okriljem koprskega Cimosa, kar sindikalisti ocenjujejo zelo pozitivno, vendar pa Slo-
Predstavniki SKEI v podjetjih na lokaciji bivšega Tama so spregovorili o težavah, ki pestijo delavce.
Ibro Ahmedovič: Delavci Prosecu-ritya si v prvi vrsti želimo vzpostaviti socialni dialog z vodstvom podjetja.
Franc Pišek: Delavci Bis-Marka že ti mesece nismo
ra! stavko.
nis°
jetja prejšnji teden stavkalo, saj že tri mesec6. . dobili plač. Delavci so v veliki socialni saj marsikdo med njimi nima več denarja m ^ položnice. SKEI delavcem pomaga koli kor J njegovi moči, vendar pa doslej glede na nas°
— —	-	— —	. ■ /_ ^ do
konodajo sindikat ni mogel storiti več. koi ^
TU'
voljuje zakon. Po besedah sekretarja SKEI v ■
mu Zvonka Slane je sindikat o tem, da d6^'--
tri mesece niso dobili plače, že obvestil inšp61 . za delo. Sindikalisti in delavci upajo, da o°
:kcij°
špekcija nemudoma izdala ustrezno odločbo-
vi bod1’
je delodajalec v mesecu dni ne bo uresničil, ^
delavci z njim prekinili delovno razmerj6’
jim omogoča zakon, ter si socialno varnost ur6
dsb3
na zavodu za zaposlovanje. Po mnenju vou SKEI v Tamu pa postopek, da se delavci, k1^
prejemajo plač, lahko prijavijo kot brezpos6 j, osebe na zavodu za zaposlovanje, traja PrC /■ go. Zato bodo Tamovi sindikalisti sprožili ustp:
ne postopke za spremembo naše zakonodaje Z velikimi težavami se srečujejo tudi ^
podjetja Prosecurity, ki posluje na območju 3 dcinjc^ci Ttimo. V podjetju je zaposlenih 1 ^ lavcev, ki prejemajo plače z zamudo, p‘dc£ -ga pa vodstvo podjetja namerava odpustiti trajno presežnih delavcev. Podjetje je pred k
----7 13’
kim zamenjalo lastnika, vendar pa SKEI z
niki ni zadovoljen. Predsednik SKEI v p01

» r . M' j
ju Ibro Ahmedovič pravi, da si sindikalist' ,, lijo pogajanj z novimi lastniki, vendar do doslej še ni prišlo. Novi lastniki so družbe^, podjetja Sintal, vendar za pogajanja z vodsP SKEI nimajo nikoli časa. Kot je povedal A^(r
dovič, je sindikat z vodstvom podjetja sklett
siva, predvsem z večjim vlaganjem v človeške vire (znanje, zmožnost sprotnega reševanja vprašanj) in med drugim tudi z boljšim izkoriščanjem razpoložljivih javnofinančnih virov.
Kot enega ključnih pogojev za uspeh strategije gospodarskega razvoja Slovenije ministrica Tea Petrin postavlja doseganje splošnega družbenega soglasja o osnovnih razvojnih ciljih v prihodnjih letih. Kot drugega ključnega omenja usposobljenost države (učinkovitost državne uprave in javnih služb) za njeno uresničitev.
Gospodarska rast v prihodnje, tako je zapisano v razvojnih scenarijih strategije gospodarskega
Kako loviti in ujeti razvitost Evrope
f*delana je nova strategija gospodarskega razvoja Avenije in regij
ner!^0^6 tran/'cUe Slovenije in obdobje nje-korič Pri • aianja EvroPski uniji sta praktično gt^p ln država potrebuje nov razvojni pro-strate korak k temu je narejen, izdelani sta tesii ^ SosP°darskega razvoja Slovenije in stra-jevn! re8l°nalnega razv°ja do leta 2(X)6, ki ju nil sv lnU'ern tednu že obravnaval in ugodno oce-2^,et.za strukturno politiko vlade Slovenije, nistr' ajje P°trcbna nova razvojna strategija? Mi-doJa za gospodarstvo Tea Petrin pravi, daje le,')^1 razvojni vzorec izčrpan, Slovenija šest ga r' °°!1kovanju prve strategije gospodarske-jeno Zv°ia Potrebuje novim razmeram prilago-ja strategijo. K temu jo sili tako globalizaci-vS[0_etpVnega gospodarstva kot tudi bližnji shat»V EVroPsko unijo. Zato dosedanje razvojne se„an-de’ ki so bile usmerjene predvsem v do-|;Vr(^e,cdJev tranzicije in k prilagajanju normam nje n P iv Un'Je’ ne zagotavljajo več rasti blagi-te2ii eblvaJcev Slovenije, kar so avtorji obeh stra-Vojni°Zna^i ^ot niun poglavitni cilj. Obe raz-djnjj Strutcgiji pojmujejo kot nadgradnjo dose-re8a v*1 ru/vojn'm prizadevanjem, prehod iz sta-kiju-.,nov razvoj bo postopen, saj je treba še za-biij.11 tako tranzicijske naloge kot naloge pri-/vartja Evropski uniji.
' ra/vojnih strategij blaginjo ljudi poj-cja]n . 01 uravnovešeno celoto gospodarske, so-b0(iov lrI °koljske komponente, zato naj bi jo v sitimi6 teted' tako s tradicionalnimi ekonom-v°(la teurili, kot je rast bruto domačega proiz-jUotna Prebivalca, in z novimi merami razvo-ttie So tedeks človekovega razvoja, indeks pris-y Varcevanja, kazalec trajnostnega razvoja, irigt. . ralegiji gospodarskega razvoja je najpo-v°jU Poudarek dan gospodarskemu raz-ne„ ;aradi pospešenega zmanjševanja razvoj-te^ Zaostanka za državami Evropske unije. Na rodjteteročju Slovenija zaostaja bolj kot na pod-po^ fomlnega ali okoljskega razvoja, vendar 5a| sesen gospodarski razvoj naj ne bi poslab-nih Jteznierno ugodnih rezultatov na omenjc-JteHlročjih.
^Urenčn 2 razvoJna nal°ga t>o izboljšanje kon-

razvoja Slovenije, naj bi temeljila predvsem na izvozu, ki bi imel letno stopnjo rasti med 7 in 7,5 odstotka. Gospodarska rast bi tako lahko bila leta 2006 že šest odstotna, kar bi omogočilo zmanjšanje nezaposlenosti na pet odstotkov aktivnega prebivalstva, inflacija pa naj bi padla pod tri odstotno letno stopnjo rasti. V naslednjih petih letih naj bi postopno odpravili javnofinančni primanjkljaj, primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance pa znižali na približno odstotek bruto domačega proizvoda.
Strategija regionalnega razvoja predpostavlja aktivnosti, s katerimi naj se ne bi povečevale razlike v razvitosti posameznih regij in bi se hkrati zmanjševale tudi razlike v razvitosti do sosednjih regij v državah Evropske unije. Regionalni razvojni programi so potrebni tudi zato, da bi v večji meri uporabljali različna razvojna sredstva Evropske unije.
B. R.
Neuspel že četrti poskus prodaje Metalne ECCE
Stečajni senat okrožnega sodišča v Mariboru je pred dnevi ugotovil, da se na razpis za zbiranje ponudb za prodajo nepremičnega in premičnega premoženja Metalne ECCE v stečaju ni prijavil noben kupec. Za kupce je bila očitno tudi postavljena cena previsoka. Na sejo senata pa je prišel lastnik podjetja Montavar Goran Mladenovič, ki ima v najemu prostore in stroje stečajnega dolžnika, in ne skriva ambicij za nakup premoženja Metalne ECCE.
Stečajni postopek za Metalno ECCE je bil uveden novembra leta 1999. Stečajni senat je prvo javno dražbo za prodajo celotnega premoženja stečajnega dolžnika razpisal oktobra leta 2000. Takrat je celotno premoženje poskušal prodati za 5,456 milijarde tolarjev. Drugo dražbo
je stečajni senat pripravil decembra lani, ko je poskušal premoženje Metalne ECCE prodati za nekaj več kot 4 milijarde tolarjev. Stečajni senat je februarja letos pripravil še tretjo dražbo in skušal prodati premoženje za nekaj več kot 3 milijarde tolarjev. Ker prvi trije poskusi niso bili uspešni, seje stečajni senat odločil za zbiranje ponudb, vendar za propadlo podjetje nihče ni bil pripravljen odšteti 2,7 milijarde tolarjev. Na zadnji seji stečajnega senata so opazili tudi predstavnika podjetja SKB Leasing in nepremičnine Srečka Berka in direktorja Metalne Impo Stojka Zdravka. Za premoženje Metalne ECCE se nekateri zanimajo, vendar očitno čakajo na primernejšo ceno. Po neuradnih podatkih je Montavar pripravljen za Metalnino premoženje plačati 1,2 milijarde tolarjev, saj naj bi bili stroji in oprema že v zelo slabem stanju.
T. K.
Športne igre Gorenja uspele
sposobnosti in inovativnosti gospodar-
Cju|
2000 |'te)ru/um z veljavnostjo od l. decembra stai; n 0 ^ l. marca 2001. Delavci so z njim pri-dar u Zrnanjšanje plač za sedem odstotkov, ven-in !ir.a-So terjali ponovno ocenitev delavnih mest ci s^°. °vanje drugih pravic. Čeprav so delav-neija •* ^ odgovornosti, ki izhajajo iz social-WP°razuma, spoStovali, je delodajalec spo-ti) jn- en°stransko kršil. O tem je SKEI obves-žino.pekcij0 za delo in ministrstvo za delo, dru-jetje , ,Socialne zadeve, saj gre za invalidsko pod-“V i 1 moral° uživati posebno zaščito države, spoj ostvo podjetja Prosecurity pozivamo, naj obv -I6 določila sporazuma, za kar seje samo Sj^10” je poudaril Gajzer.
Ija] j,E* v Tamu bo tudi v bodoče budno sprem-nje’ aJ se dogaja v podjetjih, kjer so zaposleni teko V' tettei- Če delodajalci ne bodo spoštovali ko j. tečaje in kolektivnih pogodb, bo SKEI late in ‘teslej odločno ukrepal in zaščitil intere-Pravice svojih članov.
T. K.
Društvo za športno rekreacijo Gorenja je prejšnjo soboto organiziralo Gorenjado 2001, na kateri je sodelovalo 16 ekip s 600 tekmovalci.
Igre so v lepem vremenu uspele. Družabno srečanje z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad se je zavleklo pozno v noč.
Med ženskimi ekipami so v odbojki in šahu zmagale predstavnice Kuhalnih aparatov, v plavanju in tenisu Elektronika, v namiznem tenisu pa Pralno-pomivalni aparati.
Med moškimi je v odbojki zmagala ekipa STILE, v šahu Skupne službe, v namiznem tenisu Elektronika, v tenisu Orodjarna, v malem nogometu Vzdrževanje in v plavanju HZA. V seštevku vseh disciplin so bile med ženskami naj-
boljše predstavnice Kuhalnih aparatov, pred Elektroniko, med moškimi ekipami pa so bili najboljši predstavniki Skupnih služb pred HZA. V seštevku moških in ženskih ekip pa je bil vrstni red takle: 1. Hladilno-zamrzovalni aparati, 2. Elektronika, 3. STILE in Skupne službe.
H. J.
//tiLmot+ergfca
S

v
'Kaj se danes dogaja, da je prišla naša Žalika v menzo? "je pred dnevi povprašal rezkar Vili. “Ali mislite, da bo Žalika danes malicala?"
“Vili, ne bodi nor!” je odločno dejal skladiščnik Rudi. “Saj veš, da je Žalika v prostem času manekenka in da zaradi tega zelo pazi na svojo linijo. Kdo ve, kaj jo je danes prineslo v menzo? Le zakaj hodi od mize do mize?
“Saj ni važno, zakaj je prišla. Važno je, da je tukaj, ali ne?" je dejal mizar Tone. “Pogled na takšno lepo žensko človeku mimogrede polepša dan!”
“Še bolj pa ti takšna lepa ženska lahko polepša noč," se je zarežal kurir Peter.
“Pacek packasti," je povzdignila glas kuharica Špela. “Ti si raje najdi kakšno žensko in se poroči z njo, namesto da ves dan zijaš tuje žene!"
Nenadoma je Žalika pristopila tudi k naši mizi. "Zdravo! Zbiram podpise zn referendum! ” je dejala. “Upam, da boste hitro podpisali, ker se mi mudi.”
“Žalika, mi pa ne bomo samo podpisali tvoje izjave, temveč bomo 17. junija šli tudi na referendum,” je pribil Rudi. “Na referendumu bomo vsi glasovali za pravice samskih žensk!"
“Žalika, saj veš, da nima nihče med nami nič proti samskim ženskam," je dodal Tone.
“Oh, samske ženske! "je vzdihnil Peter. “Kaj bi brez njih? Takoj podpišem vsako izjavo, ki je njim v prid! "
“To je zares svinjarija, da samskim ženskam ne bi omogočili zdravljenja neplodnosti," je energično dodala Špela. “Zakaj bi samske ženske imela manj pravic iz zdravstvenega zavarovanja kot poročene, saj vse enako plačujemo v skupno zdravstveno blagajno.”
“Poleg tega pa je danes tudi neumno govoriti o tem, da mora imeti vsak otrok poleg mame še očeta," je dejala Sonja iz računovodstva. “Če je tako, bi morali prepovedati tudi ločitev zakona.”
‘Žalika, nobene dileme ni!” je dejal odloč-
no Rudi. “Daj sem svoje papirje! Vsi bomo podpisali izjavo v prid samskim ženskam! ”
“Ne vem, o kakšni izjavi v prid samskim ženskam govorite,” je presenečeno povprašala Žalika.
“Saj si vendar rekla, da zbiraš podpise za referendum, ali ne?" je odvrnil Rudi.
“Podpise za referendum že zbiram, vendar ne za referendum v prid samskim ženskam, temveč za referendum proti samskim moškim!" je odločno
dejala Žalika. Če bom zbrala 40.000podpisov, bomo jeseni v Sloveniji imeli referendum proti samskim moškim! ”
“O čem pa bomo na referendumu odločali?” je previdno povprašal Rudi.
“I, o čem!" je dejala Žalika. “Če bo referendum uspel, bo Slovenija prva država, ki bo prepovedala samske moške! "
“Kako prepovedala?” smo vsi zazijali od presenečenja.
“I, kako?” je nadaljevala Žalika. “Stvar je zelo preprosta. Z zakonom bo moškim preprosto prepovedano, da bi bili samski. Kdor se ne bo hotel poročiti, ga bo poročil matičar po črki zakona s tisto žensko, ki si ga bo pripravljena nakopati na hrbet! ”
“Zakaj pa bo to dobro ? ” smo ponovno povprašali vsi v en glas.
“Ali nič ne poslušate razprav pred referendumom 17. junija?" je odvrnila Žalika. “Iz njih izhaja, da so za vse probleme, ki jih imamo v tej državi, dejansko krivi in odgovorni - samski moški!"
“Zakaj? Kako?" smo presenečeno povpraševali.
"Poglejte: če pri nas ne bi bilo samskih moških, tudi problema samskih žensk ne bi imm'-Tako bi lahko prihranili 500 milijonov tolar-jev, ki jih bomo dali za referendum 17. juniji Če hi se vsi samski moški poročili, samskih žen5 v Sloveniji sploh ne bi bilo. Potem tudi problemov z zdravljenjem neplodnih samskih zen5 ne bi imeli, ker bi bile vse poročene."
“Pa ne samo to!" je vzkliknila snažilka ta-nja. “Če bi se poročili vsi dedci, v Sloveniji tam nataliteta ne bi več upadala, pač pa bi se ro dilo več otrok, država pa bi z leti dobila nove davkoplačevalce. Poleg tega pa bi tudi mi bal mirno čakali na upokojitev, saj bi vedeli, ka bo delal in služil za naše pokojnine! ”
“Prav imaš, Žalika!” je dejala Sonja. “Vsega slabega v tej deželi so krivi samski moški in tns šni dedci, ki so tako zoprni, da z njimi noče ime nič nobena ženska. Pravzaprav bi bilo potrebno prepovedati vse zoprne moške. Dedca, ki bit-0' pmjeval, bi bilo treba takoj kaznovati! ”
“Tako je!" so vzkliknile vse ženske v en gin5' “Hm, kako pa bi ga kaznovali?” je zami5' Ijeno povprašala Sonja.
“Zelo preprosto,” je dejala Žalika. “ Vsak dan bi moral trikrat gledati videoposnetek televizijske okrogle mize, na kateri so naši politiki govorili o zdravljenju neplodnih samskih žensk. R poznam dedca, ki ne bi raje skočil pod kovter, kako da hi moral poslušati in gledati takšno mlatenj^ prazne slame, pa če je še tako zakrknjen samec-“No, če je tako, pa tudi 500 milijonov tolarjev ne bomo vfgli skozi okno,” je pribil Rodi. “Od referenduma 17. junija zares ne bo nobene koristi, morda pa bodo razprave pred N ferendumom prispevale k povečanju natalite te. Pametni ljudje bodo namreč zvečer raje bon zgodaj legli v posteljo, kakor da bi morali p° televiziji ves večer poslušati mlatenje praznf slame in prestižne borbe med politiki in p0'1', ličnimi strankami. Očitno pa samo za to pri Vsel stvaritudigre!^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Slovenci so prvi uporabljali mobije
Moskovski časnik Pravdajo prejšnji mesec objavil senzacionalno vest, da so ruski arheologi v globini 1(X) metrov našli ostanke telefonskega kabla, starega 1000 let. To dokazuje, da so Rusi že pred 1000 leti uporabljali telefone.
Odkritje je spodbudilo tudi ameriške arheologe in ti so po pisanju časopisa Was-hington Post na globini 200 metrov našli ostanke optičnega kabla. Iz tega so sklepali, da so Američani že pred 2000 leti uporabljali internet. Bolj v tišini pa bi skoraj ostalo odkritje delavcev Telekoma Slovenije.
Ti namreč 500 metrov pod Ljubljanskim gradom niso našli ničesar. Ko so to zvedeli v Mobitelu, pa so med svoja sporočila uvrstili vest, da so Slovenci že pred 5000 leti uporabljali mobilne telefone.
Glas iz Sinlesa: “Braneta smo končno postavili za dovolj močno ograjo, da nam ne bo težil s svojo stroko.”
Stara prijatelja
“Zdravo! Kako si kaj? Že dolgo se nisva V1 la. Ali greva na en kozarček?"	Jj
“Oprosti, ne morem iti, ker sem doma p0-denarnico!"	,(r
“Le pridi! Saj ti ni treba nič piti, če tare5 češ!”
Delnice

“Na borzi je cena delnicam, ki jih imam, P1 za polovico! ”	n 1
“Če bi se meni to zgodilo, bi se ustrelili ^ “Saj bi se tudi jaz, vendar sem slišal, da 5e do naslednji mesec pištole pocenile! ”
Smrt
“Dragi, ali boš zdržal še dve uri?"
“Kako naj vem?"	^
“Kakorkoli že. Jaz moram nujno po oprav ^ Če boš v tem času umrl, te prosim, da pred ugasneš luč."
Žalost
“Zakaj si danes tako žalosten?"	2
“Ah, ravnokar sem prelistal žalostno knjiz1 “Za kakšno knjižico gre?”
“Za mojo hranilno knjižico!"

pragi pohod na Nanos uspešen
prvičJsnJ° s°boto je bil 2. pohod ZSSS na Nanos. Ko smo lani poskusili nan ’ ^ani J° je zagodel močan dež in na vrh so se povzpeli le tisti, ki so Več. "J® Pr'^> s precejšnjo zamudo. Letošnje lepo in stabilno vreme je ko, 0 | udeležencem omogočilo prijeten vzpon in užitek tako za dušo niSo 3 te °'. Le tisti, ki so z Razdrtega do Vojkove koče preveč hiteli, si m, .fdi ogledati razcvetenih potonik, irisov in drugih zaščitenih cvetlic. sk ' 'Sodišču so nas gorski vodniki skladno z željami razvrstili v dve r02 vv.e^ja seje na vrh povzpela po “ta strmi” poti, manjša pa naok-š]j 0(j Pr|jetnem okolju Vojkove koče so nas že čakali Dolenjci, ki so od-ko ie 01113 z80daj, da ne bi kaj zamudili. Skoraj smo že pospravili, z zamudo prišel še Gregor s soprogo in novim Lotarjem. je SnKlna nas je v nahrbtnikih prinesla okrepčilo: klobase, sendviče, sad-njtj na|))V|^t’ luštrekovo žganje, pivo, cviček in še kaj. Ker nekateri niso imeli
Uspelo
Naš’ Pro<^al' neka.i jot in drugih jedi. je kj, 1 v°dniki so nas pohvalili, saj nihče ni povzročal težav. Zadovoljen gob udvi. oreanizator Bojan Kramar, sekretar območne ZSSS. Tudi te-sj 0 j 'psicami v soboto ni imel še nihče. Kako je bilo v nedeljo, ko sem Bem Cv °Va* naravo na poti iz Begunj na Prevalo in Roblekovo kočo pod ]\|atl nscico> podpisani nimam nobenih dokazil. Le Lojze Raško, ki je na vici • ' u.!etos umanjkal, je ta ponedeljek napovedal, da nas v drugi polo-bn tJUnya vak' na pohod v svet kralja Matjaža pod Peco. Upam, da nas tam več kot na Nanosu.
Uva®*silslH' sliki pred vzponom manjka pet Dolenjcev in k*J*mudmka iz Ljubljane (podobne slike z vrha ne ob-% ^o, ker je eden od sindikatov pohod skušal izko-r' *a svojo propagando).
k.
Sindikat gostinstva in turizma Slovenije
Razpisuje
10. jubilejno srečanje članov Sindikata gostinstva in turizma Slovenije,
ki bo v petek, 15. junija, na Otočcu.
Srečanje v prelepem dolenjskem okolju omogoča ogled Kartuzije Pleterje, multivizije o življenju menihov, gotske cerkve sv. Trojice, ki je nastarejši del samostana, in muzeja na prostem z značilnimi hišami iz leta 1833.
V Pleterjih boste lahko kupili znamenito žganje s hruškami v steklenicah in lončarske izdelke, značilne za to območje.
Športno usmerjeni boste lahko tekmovali v malem nogometu, odbojki na mivki, namiznem tenisu, vlečenju vrvi in ribarjenju (za dovolilnico je treba doplačati 2000 tolarjev na ribiča).
Za zabavni del bo poskrbel ansambel Mlade frajle. Načrtujemo bogat lov na srečo in vas zato prosimo, da po svojih močeh pomagate pri pridobivanju dobitkov.
Strošek na udeleženca je 4000 tolarjev in ga nakažite na žiro račun Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana: 50101 -678-67705. Na virmanu v rubriki namen vpišite: 10. srečanje GiT 2001, v rubriki sklic na številko pa: 415. V ceni je zajeto vse!
Predlagam, da tako kot vsa leta doslej stroške udeležencev srečanja krijejo sindikati podjetij, prevoz pa organizirajte skupaj s sekretarkami oziroma sekretarji območnih odborov gostinstva in turizma.
Parkirišča so zagotovljena ob teniškem centru oziroma dvorani Otočec.
Prijavnica pošljite najkasneje do 8. junija na naslov: Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, ali po faksu: 01/4341 -311.
Kontaktne osebe: Karmen Leban, Alenka Gajski - Sindikat delavcev GiT Slovenije, sekretarke in sekretarji območnih odborov.
Karmen Leban, sekretarka
r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ^
|	PRIJAVNICA
. za 10. jubilejno srečanje članov Sindikata gostinstva in . turizma Slovenije 15. junija na Otočcu
■ Sindikat podjetja................................ ■
Število udeležencev:.........
Odgovorna oseba:.............................
Število udeležencev:
Mali nogomet, tekmovalci.............navijači
Odbojka na mivki, tekmovalci.........navijači
Namizni tenis, tekmovalci............navijači
Vlečenje vrvi, tekmovalci............, navijači
Ribarjenje...........
Prijavnico in kopijo virmana dostavite najkasneje do petka, 8. junija.
Predsednik sindikata podjetja
Žio
'	» m. *
X

Nova
Delavska
enotnost
SP0K0R-x NIŠKO ŽIVLJENJE
i 4

5*,
h
KDOR PRIPLEZA NA KAK VRH
MUŠKAT
(REDKO)
O«,
i

• i#5
a
DUŠEVNI
PRETRES


KRANJ
I PISEC ANA-KREONTS-KIH PESMI
Avtor:
Rudi
Murn
MESTO NA NIZOZEM. ZNANO PO SIRU
POVEZANOST TONOV IN
AKORDOV S TONIKO
AMER. ASTRONAV, OT DRUGI LOVEK NA LUNI
l
NATISK
ČAS BREZ VOJNE
ČRNOM
LETOVI
PRIPAD-
NIK
ARUAKOV
IGO
GRUDEN
DANSKA
IGRALKA
NIELSEN
AFRIŠKI
VELETOK
TV
NAPRAVA
ZA
PRENOS
SIGNALOV
PRAOČE
BOGOV.
OKEAN
IVAN KRI LOV
EVROP.
GORSTVO
ČUDODELNA PIJAČA
GRAFIČNA
TEHNIKA,
LESOREZ
PREBIVALEC PO KRAJU BIVANJA
DEP V S. FRANC.
POLET.
VNEMA
MEMB-
RANA
RAZPOKA
(STAR.)
ANG.
SVETLO
PIVO
NEON
SUMERSKI BOG NEBES (IZ ČRK: UNA)
>
PERJE
PRI
REPI
RIMSKA
SEST
ŽAGAR
ALOJZ
POSAMEZEN GLAS PRI
RIGANJU
VULKAN.
RUDNINA
OLIVNO
ZELENE
BARVE
ORODJe ZA r
sekanje
TANKA PROZORNA TKANINA
POGOVOR. DVOLITRSKA STEKLENICA ZA VINO
BUKOV
PLOD
MAJHNA
DOLINA
(REDKO)
STALJENA
SNOV
OLIVER
TWIST
KARENINA
GEN.
SEKRETAR KP SZ 1982-84 (JURIJ)
IVO JAN
PIJAČA
IZ
GROZDJA
SKRB-
NOST
(ZASTAR.)
TRAVA S KLASKI V LATIH
VZMET
NEUMEN
MOŠKI
Št. 21
VOJAK,
KOPAČ
JARKOV
SINKO
KLIN NA OSI
KOLESA
ANTON
TROST
RAFKO
IRGOLIČ
LOŠČILO
mm'-
PLEMIČEV
RENU
PELODNA
ZRNA
SHAKE-
SPEARJEV
JUNAK
GRŠKA
ČRKA
MLADOSTNA DOBA, ADOLESCENCA
VODNA
ŽIVAL
1. IN 2. SAMOGLASNIK
Letos posneti film je predstavila nosilka gl. vloge na filmskem festivalu, ki je bil meseca maja v kraju, ki je eno od gesel križanke. Gl. moško vlogo je odigral Ewan McGregor, režiser pa je bil Baz Luhrmann.
NATRI-
JEVA
SPOJINA
GRŠKA
ČRKA

REKA NA POLJSKEM
IVO
SVETINA
PRIPRAVA ZA VRTANJE
PESNIK
SLOV.
MODERNE
(DRAGOTINI
OMOT
PRISTAN. MESTO NA FLORIDI
GOZDNA
ŽIVAL
TURŠKI
PREDSED.
(KENAN)
TOMAŽ
OVŠEK
PISATELJ
HEMING-
WAY
JANEZ
ALBREHT
CENT
MINATTI
IVAN
GRŠKA POKR., ELI DA
RENATA
TEBALDI
OLUŠČENA
PROSENA
ZRNA
OTOK V JADRANU
andropoJL .
JURIJ (1914^ GkEpNs!«
GESlJi NAGRADNE KRIŽANKE št. 21 (31. 5. 2001):	Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrc^1 ^
pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov ^ .,y( nije, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada 50(X) zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in davčne številke. UpoSj 1*..................................................... bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 11. junija 2(H)*
t(j<r
2*	Pravilna rešitev gesel iz 19. letošnje številke Nove Delavske
..................................................... sti: 1. IGRALNICE V ZDA, 2. REN O, 3. LAS VEGAS, 4. ATLANTIC Cri
5. MARSEILLE. Nagrado 5000 tolarjev prejme Alojzija Jovovič, Trebil 3:..................................................... 8, 1000 Ljubljana.