Poštnino plečana v gfotovlnl II. lejtnik 1923. december 1. numer«. szee^ne vei*5Lke Podgfovorni redilel: LUTHAR ADAM v Piiconci. Pom. rediteia : Fliszar Janos i Kovals Stevan v M. Soboti. Lasztnik i vodavnik: Prejkmurszka evangf. sinyorija. Cejna na leto 20 din., edna numera 2 din. Rokopiszi sze v Piiconce majo posiJa i. Naprejplacsilo g-orivzeme vszaki ev. diihovnik vucsitei. Bozsicsno premislavanye. V-etom sze je szkazala liibeznost Bozsa k-nam: kaj je Szina szvojega jedinorodjenoga posziao Boug na ete szvejt; naj zsivemo po nyem. 1 Jan. 4, 9. Od btidecse vouie na veiiko djanye je zmozsnejsa delajoucsa liibezen. Ode je liibezen delajoucsi faktor, tam jeszte naszhaj: miroven zsftek, zadovolnoszt, blajzsensztvo. Ne zsurimo sze tam za hlresno ime, za diko, nenajdemo pa tiidi nej tam szebicsnoszti, privatno szlisnoszt, ar: »ne drzsi sze liibeznoszt neprisztojno, ne jscse szvoja, ne csemerf sze, ne miszli hudo« (I. kor. 13, 5.), nego vszakomi dobro, biajzsensztvo szpravla. Tak sze da razmiti szveloga Boga iii-beznoszti ono velicsanszko szkazanye vu velikom deli grehsnoga, szkvarjejnye vrejdnoga liidsvtva odkupiejnyi i obarvanyi, »ka je Szina szvojega jedinorodjenoga poszlao na ete szvejt, naj zsi-vemo po nyem«. Bozsfcsne haleluje popejvanye, ouszvetnoga gvanta oblecsenye je escse nej povrnejnye one Bozse liibeznoszti, stero prouti nam szkazsuje. Od zvona vnogokrat scsemo vopokazati, ka k-Boga molecsim szlfsimo. Od znouiraj pa keli-kokrat zavrzsemo i neprestimamo za veliko nye- ! govo nad nami sze ponavlajoucso miloscso, | ocsinszko liibeznoszt, nam dobro zselecse zve- , licsanya oznanyiivanye. Kelikokrat nevejmo, ali nescsemo vervati, ka je prilso k-nam zvelicsanye vu Jezus Krisztusi. Kelikokrat ta piisztfmo priliko, ka bi prfjali z- j zahvalnov detinszkov liibeznosztjov nyegovo mi-i loscso, ka bi sze z-potrtim, pokouro csinecsim szrdcom szpomfnali zs-nyegove nezgovorne do-broute, liibeznoszti! Najvecskrat sze pa szpacsi nasa vera vu onom, koga je Boug poszlao k-nam i mrzlo sze vkraj obrnemo od Goszpon Jezus Krisztusa. Dnesz den zapelane, szlejpe vnozsine kricsijo: »Vkraj zsnyim! Barabasa, Judasa scsemo, nej Jezusa! Ah pa je nigdar escse nej sztalou liidsztvo nateliko brez trousta, brez podpore, brez pomou-csi i brezviipaznoszti i zato je nigdar r.ej potre-biivalo nateliko »velko radoszt, stera bode vszem liidem, ar sze je naroudo Odkiipitel,« kak vu vezdasnyem mracsnom cajti. Dosztojno li tak poszvetfmo ete szvetke, csi zarazmfmo, ka cslovek nezsive szamo z-krii-hom. Ah naseduse nemirovnoszt potihsat, szrdca voutloszt dopunit je pa prisao ravno goszpon Jezus Krisztus i nesze vu nas cajt greha vecsno liibezen, vu nas cajt odiirnoszti i szebicsnoszti vekivecsnoszt liibeznoszti, vu nas cajt lazsf, szkazlfvoszti i mlacsnoszti vekivecsnoszt isztine i pravice. Povrnmo sze vu znotrejsnyem csloveki, da nej mi, nego Krisztus de zsfvo vu nami. Nyegva moucs bode zmozsna vu namj escse te, gda sze zsalosztimo i sztarajoucs pitamo: ka bode &-nami? Ar nam troustajoucs, batrivajoucs, moucsT pocsfnek davajoucs odgovori: >Jasz szem gori-sztanenye i zsitek.« I mi z-zahvalnim szrdcom bomo zvisavali Boga, za nyegovo« liibeznoszt ka je Szina szvojega jedinorodjenoga poszlao na ete szvejt; naj zsivemo po nyem.« Sztran 2 DUSEVNI LISZT december 20. Po Kolednoga szvetka radoszti pri riise-noszti ednoga leta sztojimo. Vu nasoj diisi sze ponouvijo one radoszti i zsaloszti, stere szo nam vtao prisle. Velki viherje szo sli mimo obri nase glave i kelko nasi liibleni szo odneszli vu nemi, hladen grobl Kelko vkanveni szrdc sze sztiszne vkiipe vu zsgecsi szkuzaj na poriise-noszti szvojega viipanya! I kelko sze jih radiije, ka szo sze nvim szenya szpuniia! Za vsza za radoszt, zsaloszt — hvalo szmo diizsni nasemi nebeszkomi Ocsi, ka je szvojo lubeznoszt nej vtajo od nasz! Zvisavati moremo nyegovo miloscso, ka nam je dao Szina szvojega jedinorodjenoga, naj zsivemo ponyem! Naj prejde neba i zemla, edno leto za drii-gim, naj i zgiibimo vsze tiszto, ka nam je pri-jetno bilou vu nasem zemelszkom zsitki, szamo obsztojmo vu mocsnoj, krepkoj veri, polozsmo nasega viipanya iszkro vu onoga, ki osztane na veke, te lejko z tiouvim vupanyem sztoupimo prejk praga nouvoga leta, nyegovo szveto ime z-zvisavajoucsov peszmov na nasi viisztaj: Dika na viszini Bougi! Mer na zemli. vu ltfdi pa dopadnenye.; Advent. Piszao : Szčkšcs J. poszloveneso FHsz6r Jžnos. Kral prihaja vu szrdci krotkom, Prihaja vu gvanti szirmaskom, — Primimo ga gof z-radosztjov ! Z-mira palmov ga pozdravlajmo, Na pout nyemi gvanl preszterajmo, Pozdravlajmo ga z-vrejlosztjov! On je i brezi rozsja zmozsen, ''¦;¦'. Brezi serega obladaven Ž*: ' ^ Mfra vekivecsnoga Kral! . ",'* Csi bar zmozsnoszt etoga szvejta Pred nyega mrezse mecse, dejva: >-. Je obladaven goszpodar! Nyega orszag je nej na zemli, Donok ga vszaki orszag moli, Pred nyim sze vszi nanizijo ! Nyegovi vojnici z-rejcs' osztricom, Z-vere zaszlobov, zsnye kosztricom Vesz szvejt nyemi podvrzsejo! I te sereg kamaste ide, Pred nyim sze zemla, mourje gene Ino valovje popiiszti: Csi sze bar szvejt burka v-besznoucsi, Vsze je zaman, nema vecs moucsi: Greh ino szmrt szo vkiipsztrti. Zdrav bojdi, diis nasi varitel, Blajzsensztva nasega szpravitel, Szmrti, greha obladavnik! Hvala ti bojdi, ka szi prisao, Vszem mir i blajzsensztvo prineszao: Zeml^ i nebe poglavnik! Podlisztek. Vsze je dobro, csi je konec dober. S6szt pripovejszt. (z-vogrszkoga poszlovencso Fliszar J.) 1.) Aldiivanya vrejloszt. Sztari diihovnik Jardanhazy Jeremias szi doj szede na szvoj predszedniksztva sztolec i odpre prezbiterszko szejo; (gyiilejs.) Dobro znate, postiivani prezbiterje i vfdite, ka je nasa cerkev vu taksoj zsalosztnoj sztavi, da sze nam bojati trbej, ka sze podere i nej je dalecs ono vrejmen, da jo oblaszt po szliizsbe-noj pouti, za nevarnoszti volo zaprejti ma. Ne-odlasano nam je tak potrejbno driigo bozso hi-zso gori posztaviti, — ali z-koj ? Mamo bar nistero jezero koron gmajnszki pejnez, ali ta su-ma je premala. Jasz, postiivani' prezbiterje, pri vasi dobri szrdcij i vere vrejloszti scsčm trfipati, na vaso aldovov darovitoszt sze scsem nakla-nyati. Pobiidte sze vi naprej hodecsi z-dobrov pčldov vu aldiivanyi darov na ete szveti cil! Vi pobozsen gmajnar Toth Andras, ki szte od gosz-p jdna Boga milosztse zadoszta oblounani, zacsnite aldovov red z-dvejsztou korounami, za-gviisno de vasz naszlediivala vnozsfna vernikov. No csi je nej nacsi, goszp. diihovnik! Jasz vu bozsem imeni polozsim na Bozse dike szveto hrambo moj maii aldov, na prvom meszti 400 K, z-tem zselejnyem i vupanyem, ka vrejloszt nasi vernikov vsze kotrige szpraviscsa nasega pobiidi, da vszi prineszejo premogoucsi aldov szvoj, da Bougi na diko pozdignemo pripravno szveto hrambo. Ar vu driigo gmajno donok nemo ho-dili k- Bozsoj cseszti. — No tou bi bilou escse lepou — prida Szamiszl^ Peter, — ka bi Zahony gmajna nej bila szpodobna szebi bozse hizse gori posztaviti! V-kratkom hipi szo prezbiterje med szebom sze vrsenecs, zadoszta lejpo sumo podpiszali i za nyimi ti ovi driigi vszi, pouleg premoucsi szvoje. Berkes Mihaly sztolar, ki je v-Pesti na kiallitasi metalio doubo, sze goripozdignovsi z-ouszvetnim obrazom govori: december 20. DUSEVNI LISZT Sztran 3. Oh daj, da na zemli mir lada, | zsiveti. Tou je ravno nasa najveksa nesz- Da protivinsztvo nema szada; i recsa, ka nevejmo nas krizs dobrovolno, Narodje sze vjedinajo ; \ ponizno prenasati, ka szmo sze nej navcsili Kak szinouvje ednoga Boga, i med szkuzami sze veszeliti i Boga dicsiti. Odkupleni nyegvoga szina, : Ah pa na cejlom szvejti sze je vszc drtigo Po szvef duhi sze ravnajo | znanye mogoucse navcsiti, vsze soule prevecs dobro szpuniti, csi szmo sze nej navcsili tou, kak trbej lepou, bogabojecs llibeznOSZti. ! zsiveti, te szmo sze nika nej navcsili, te * nika nevejmo. Csi je cslovek nej blajzseni, Piszao: Sostaržc Ferenc ev. duhovnik. j szrecsen i'-mir0Ven V dUsi, te je Cejli SZVejt Nas zsaloszten szvejt je nigdar nej ! i zsiiek szamo kak edna temnica za nasz. bio vfak groznoj sztavi, kak sziednya lejta, | Z pejnezi szi csiovek lejko szpravi bogasz-pa naimre, kak je dnesz den. Nindri je ', tvo, palacse, sztavo, szamo blajzsensztva, nikaj nej sztalno, zagvusno. Cejii szvejt je i veszelja szi nemre kiipiti zsnyimi! pun zsaioszti, bri^e, nesztalnoszti bojaz- ! Kelko liidi jeszte, steri szo bo^ati, vu noszti. Boji sze cslovek prisesztnoszti, boji ; velki palacsaj sze drzsijo, pa nyim diisa sze neszrecs, novi nevol. Ar tak je navcsen j donok joucse, szkuzi sze, nemajo niti edne cslovek, ka edna nevoia niti ne mine, zse ! lejpe, milosztivne noucsi. Grozen, csiiden sze priblizsavajo nouvi bicsovje. Liki csi bi j je szvejl v szvojoj nevouii. Csi sto nema escse tak teski bio krizs. steroga cslovek i kriiha, pejnez, kelko szi premislava, kelko prenasati more, donok je zsitek nej tak • spckuiejra, drcse, da bi szi mogao szpra-" grozen, kak ga szvejt vidi, i kak szc ga ; viti kaj. da bi szi mogao pomocsti. Pa kelko sztrasi. ! jih jeszte, steri szo puni pejnez, bugasztva, Nej je preteski krizs nas, ar Boug zna, j pa ne poznajo veszelja, mira, ar szo kak kaksi teher trbej na nasz djati; nego mf i robszlugi; parovnoszt je hujszka, heca za szmo szlabi liidjc, ka nevejmo z nebesz- j vise pejnez i bogasztva. Aii .kak malo je kim znanyom nas krizs nusziti. Liidsztvo | tiszti b-ajzseni. ki szi szami od szebe. od nasega cajta vsze driigo boie zna, szamo i szvojega pozvanya premislavajo, kf vredi tou nej, kak trbej lepou, velecsansztveno majo szvoj nasztaj i oponas-inye prouti Postiivani naprejhodecsi! Jasz pa zgotovim Z-gyiileisa domou idoucs, szi je zadovolno vu sz-etematere cerkvi vu Bozso hizso oltar! : meno roke Veghy Martin, i csiito jez-viiszt nye- Na tou gori szkocsi z-zsarecsim obrazom 80vi szamoga v-szebi eto zgoyarjanye. te driigi veski sztolar Veghy Martin, ki je za , . "~ Zse P?kazsem jasz, ka sto szem! Tou volo metalie vu szrdci szebe za krouto poni- ka ^ ?n metall.° d,oubo! ^****™0' szvelfl0: l zsanoga obcsuto • escse tou PravlJ°> ka je.zlat. Pa je bogme kufer. " Ali zdaj vopokazsem, ka szem naprejvalon mes- — Jasz pa pouleg Melkhisedov reda na ter, kal-: on. kr-likokoli de me kostalo! Arona pokolejnya racsun prilicsno predganco , jak szi je premislavdo vu szebi Veghy napravim na Bozso dfko. , Martin. Tou pa znamo ka, ka on napne, tiszto Jardanhazy dfihovnika obraz sze je lescsio ^di doprinesze! od radoszti. Preci je k-coj zacsno k-tomi deli i eden .. ,. , , . . , ,, ,.,.,. cejli mejszec sze ie niti nei geno vo z-vestata Meh bomo hizso bozso! Meli! Moj ocsa zvJ5n nedele? nesztanoma je vrtao, diibao, rezao, nebeszki mi jo da zadobiti, da jo vido bo- zs hoblo escse { ¦ ti szi je xk da0 nosziti dem, kak nigda Simeon Messiasa. AIi tou nesztanno delo ga je pri vszoj velikoj — Nej szamo vidili, liibleni nas diihovni moucsi, jako obouzsalo i vtrlou. Ocsi szo sze paszter, nego escse tudi v-nyej dugo predgali,— nyemi globoko vtonile i pod nyimi csarno erde-nyemi zselejo vszi ednovolno. • Csi rinki nasztanoli, obraz oblejdo, moucs po- — ,,Zahvalim lepou na vasem zselejnyi — menkala, li szamo delaliibezen nyemi je osztila zahvalim," odgovori te sztarec, z-kuznatimi ocs- Sandor szin ga je zse z-szilov steo z-vestata od. rni. Zdaj pa vu Bozsem imeni odhajajmo vszaki sztraniti, tiivarisica, ta dobra dusa, sze je cejl-szebi domou! i dni joukajoucs sztarala, ka ga tou vnougo dele Sztran 4. DUSEVNI LISZT december 20. szebi i prouti Bougi Vsze, ka mamo okouli szebe, vsze nasz grozno opomina na tou, naj vred pridemo szami z szebom i z goszpodnim Bougom. Szvete szo tiszte vore, gda ide cslo- j. vek-na pokoj, i zacsa csteti v szvojoj diisi, kak v ednoj knigi! Nega tak lejpoga poszla, deia na szvejti, kak szamoga szebe v diisi kontrolerati, pregiedati. Vszaki cslo- j vek je szirmak. ki sze ncvej zmiriti na ! vecsar szam z szebov i z Bougom; ni eden nemre bidti blajzseni, ki ne dobi prvle, kak bi zaszpao, od goszpodnoga Boga , lejpe szvete recsi i milosztivno pobatriva- ! nye od nebesz! Tiszto je pravi kincs i fundainentom vekivecst n, gda sze diisa do prahn ponizi pred Bougom, gda sze szrdce i ocsi napunijo z szkuzami. i gda (ihoj, i csakajoucsoj, zsalosztnoj diisi edna veli- \ csansztvena nebeszka rejcs veli: ,,Neboj sze nika, Boug je csiszta liibezen !" Brezi toga, da bi mi poznali szami szebe, ka bi cslovek vred szpravo szvoje dtisevno rav-notezsje (ielkiegyensuly), ka bi gratali po-nizna dobra deca Bougi, szamo viszi, kak v liifti, cslovek. Vsze je szamo lazs i nesztalnoszt. Zato vsze naoupak vidinio, kak dejte, gda sze pela po vlaki pa pravi, gledaj Mama, kak bezsfjo sume pa kucse. j Vszaki csiovek, steri ne zsive pouleg bozse ; voule, je tak da bi prouti Morszkomi va-!ovji steo idti. Csi prouti zakoni bozsemi delam, te \v.e zriisi szila zakona, kak Mora odncsze dejtece inalo, a!i csi idem vsztriigi (ar, sodras) zakona Bozsega, re nega zsmetne teskoucse, ka nebi nmgao obla-dati; ar szvoj zakon pazi Goszpodin Boug. I te zakon bozsi je szjmiio cdna Rejcs: ,,Lubeznoszt Goszpodin Boug je csiszta iLibeznoszt, i z-te nyegove Jube/n^szti zhaja vszaiiiogocsnoszt,vsza7nanye,vokivecsnoszt, i. t. v. Lejko sze pravi zdru^ov rccsjouv, teiko je priszpodoben Bou^i cslovek. telko je v krvnom rodi z Bougoni cslovck. kelko lubezuoszti ma v-szebi Zato vidimo dosz-takrat prouszte, ednosztavne ludi, ki tnajo velko liibeznuszt v-szrdci prouti Bougi i ta liibeznoszt je na telko pokrepi, ku kiksa-ste nevola i bics pride, oni lepou mirovno osztanejo, sze nebojijo nouvi nevol, niti szmrti. Puni szo zahvalnoszti Lubeznoszt nyim odpre ocsi i diiso, oni escse tam najdejo puno veszelja, gde driigi szamo psziije, preklinja, gde neszretnik diise pesz-nico zdigava prouti r.ebi Oni escse vu najveksoj nevouii szpoznajo zroke, ka naj klecsecs Bougi hvalo dajo. Tou szo ti pravi, za isztino velki liidje. Znabidti szo oni sziromaski vandrarje prasne ceszte, ali nyihova diisa nad zvejzdami vovtegne prvle szledka vmori. — Vsze je zaman bilou, V6ghy Marton je li delao. Vu veszi szo zse — Boug mi za greh nevzemi! — tak gucsali, ka je za volo velkoga spota i dela nouri gr&tao. Ka bi gratao nouri, pravo je Szamiszl6 Peter, zgor-nyi szouszed nyegov, taksega velkoga talentoma, kak ga on ma, sze ne primle nouroszt. I uprav sze je poszvedocsilo, ka je pravico meo. Prouti jeszeni je zgotovlena z-tormom vred : zahonyszke gmajne lejpa mala cerkev. Sztari | diihovnik sze je cejlo leto navdiiseno vrtio okouli zidanya. Z-velkov znanosztjouv je szkoron szam j jedini ravnao i vodo cejlo delo; za pallejromje ; pazo, vsze znouva mero i jaj je bilou onomi, ki , je kaj szfalo. Cejloga szvojega zsitka szkrbnoszt je zdaj szpuniti vido vu zgotovlenyi hizse bozse, i zato je z-tisztoga, kak szi ]e cseresz lejt vopre- | miszlo i pripravo, nika nej stec engediivati. Na-pravlena je edna taksa hizsa bozsa ober v^szi ! na ednom breski, ka nyej je dalecs nej bilou para. Krajine sztancsarje szo jo hodili po nede-lja csiiduvat. Ka pa gda je escse Veghy Marton gori-posztavo lejpo predganco, vu stero je cejlo szvoje znanye notri polozso Ocifrao jo je, lepou vo-zrezao, szin Sandor je pa gori namalao biblin-szke historicsne obrazke. Szouszedica je malo-nej z-priszegov potrdjavala, ka szo nyemi angelje pomagali, ar bi takse delo szamo od cslovecsi rouk nebi zislo. Boug moj keliko vnozsino ludi, sztvari jeszte na nyej namalano! Farkas Berta-lana tiivarisica je vu ednom namalanom vitezi popolno szvojega liiblčnoga szina szpoznala, ki je pred dvema letoma odrukivao za szoldaka i dneszden sze nindri prejk operencie v-Burkoskom (porosz) orszagi bojiije — rdvno tak szedi na konyi. Sandor nyej je razlozso: — Oh draga szouszedica, tou je Josue, kak Jerik6 varas notri v/eme. — No, tou szem szi miszlila, ka nikak taksi znameniti cslovek more bidti, csi je nej moj szin. Escse i Barna goszpodin je tiidi pogledno Veghy Martona odlicsno napravo (remek) i okouli sztojecsim glaszno naszlediivajoucs pravo: december 20. DUSEVNI LISZT Sztran 5. szvoje perouti, i v-csiszti szferaj sze csfiti doma. Taksim llidem nika nefali, csi szo gli koudisje. Ar majo te najveksi kings, steri je vecs vrejden, kak vsze zlat i gyemant szvejta, te kincs je liibeznoszt. Oni szo tak bogati z-iiibeznosztjov, ka nika necsakajo, ne proszijo za szebe od Goszpouda ne-beszkoga, szamo vedno vekso, csisztejso lubeznoszt zadobiti. Oni kak najvekse poz-vanye za szebe drzsijo, sziiizsiti vszakomi, escse tomi najveksemi nepriateii dobrocsi-niti z-csiszte tlobre diise, i tak poszvetiti ime bozse. Oni nigdar nepiisztijo csemerov, szrditoszti szvojoj diisi, oni szo ne nevos-cseni, nego sze veszelijo, csi driigi vecs ma, csi je drii^i szrecsen, zadovolen. Na nyiliovom obrazi je niksa szkrivna moucs gori namalana, stera vszakomi na prvi po-gled pravi, jasz szam ti dober ponizen brat. Nyihovo lice ma taksi izraz (kifeje-zes), ka vszakoga csloveka poverenje znajo zadobiii, ka sze nyim vszaki iejko zaviipa, ar nyihove csiszte szvekle ocsi pravijo, jasz te ne vkanim, te nezapelam, na mene iejko zčiviipas tvoj zsitek i vsze ka ti je drago. Tej iiidje majo tou veiko prvoszt. ka sze nebrigajo doszta za szvejt, ka de driigi od nyih miszlo, .pravo, oni sze ne terejo pre-vecs za szvctszkim luvnnstvom, gde sze doszta hamicsije, "hudobe, noroszti gucsi, i deia. Oni sze naj prvle szami za szebe, za szvojo diis.o brigajo, szami z-szebov szo szi najbougsi priatelje i vszig-dar szarni szebe, diiso szvojo pitajo tanacs, i szoud, csi je dobro kak szo csinili. (Nadaljavanye pride.) Dtisevni Liszt. Dusiu Litizt je vretina Z-stere ciiri pitvina, Za duse zsijajoucse, Nvou potrebiivajoucse. Sto z-te vretine pije, Diise zsij szi odzsene, Otavi sze vu tejli I vu zsivoti cejli. Diisevni Ds/.t je hrana Gladiivajoucsim ddna, Kak lzraeli manna Nigda z-nebe poszlana. Zsnvouv nasz Boug nadeljdva, Gladiivajoucsim dava, . Pozava vsze k-nye szioli, Dobi vszaki povouli. — No Iudje, sto ]e tou napravo, nyegove roke bi pozlacsiti vrejdno bilou. Veghv Martona obrasz sze je bliscsio od veike radoszti. Zdaj je zse on doubo, no csi Berkes edno okrouglo kuferno nietalio ma. Donok niscse negucsi od-nyega. Prouii tomi nyega cejla vesz hva]i, zvisa-va i glaszi cejlomi szvejti ime nyegovo. Gviisno, ka bole z-nikim nebi mogao Ber-kesi pod nousz zaprprati. Den od dneva sze csiije nyegovoga konkurenta Veghy Martona di-csenye. K-koncovi sze pobiidi i vovdere zsnyega sztrahsna szrditoszt: Cejla vesz i krajina szamo li od Veghy Martona gucsi, ravno tak, csi bi metalio majoucsega Berkes Mihalya zemla po-zsrla! Ali csi taki prejdem, pokazsem, ka zsivem. Vozbruszim iasz na postenyej mojem vdarjeno csrbino pri rejenyi oltara, zse de nikak vido! V6 jasz ! Tou jasz pravim — jasz nemeski Berkes Mihaly! I tak sze je diino vu prszi, ka sze je v-kiinyi bodoucsa csi Katika szahszivsa v-hizso pribejzsala: — Ka vam je ocsa! ? — Nika nej moja csi, nika! — Ali da szte tak trnok szkricsali. — Tou Veghy Martoni szlihsi — i sztrah-sno sze zacsa protiti tanta, gde sze je on drzsao. Od toga dneva mao sze je z-duplinskov mocsjouv pascso delati Berkes Mihaly predganco. Nadaljavanye pride. Zakaj podpreram i sirim Diisevni Hszt? Ar je vu vezdasnyem cajti tou jedini liszt, steri evangelicsanszke vernike opouti, krepi i dalesnye vere brate bliizi k-en ovomi szpravla! Ar podperanye i razsirjavanye toga liszta je vszakoga csloveka, steri szvojo cerkev lubi, diizsnozst i prilozsnoszt! Ar je tou nas liszt i nyega podperanye od driigoga nemremo csakati! Sztran 6. DUSEVNI LISZT december 20. Dusovni Liszt ie hramba. Bozsi verni obramba, Trdi grad i mocsina Krepsa, kako pecsina. Vcagajoucsi v-nyem najde, Csi ga krizs, zsaloszt dojde, Troust, ¦-•- grehsnika povrne, Od hudoga odvrne. Diisni Liszt je pout, v-nebo Pokazse stezo pravo, Po steroj naj hodimo, Ki ta pridti zsdejmo. Nej ta gladka i siirka, Nego Draszklava, vouszka, Ta teskejsa, triidavna Pripela vu nebesza. Te Liszt je hizsa Bozsa, Sze hiti vszaka diisa, Rejcs Bozso podeljava, Z-biajzsensztvom n.aszitsava. Verni bratzi, szlihsajte, Glasz nyegov nezavrzste, — K-nyemi vszi priha'iajte : Gedrno ga vszi cstite. Vrejlo ga podperajte ! . . . Fliszar Janos. Poštuvani goszpon Reditelj!*1 Pozdravljam vas ob priliki »Diisevnoga Liszta« in kalendaria druge letnice začetki z-vsejmi, kateri v-nyega pisejo in vu rasurianji duhovnoga žitka nasq szvete vore tal jemlejo. Njega potrejbčino najboiie mi občutimo, kateri szmo od szvoji vere bratov odtrgnjeni i med tuhimi vore ludi. Nej szamo ednok szkrivoma moremo szlužiti i csasztiti Boga szvojega. — Petdvajszeti lejt j^e že, ka szem eti — aii cse szem sze v-jeziki, v-navadaj glih od moji sorodnikov odevcso — od vere, katera jegloboko vu szrdce moje po slarši i šouli notri vceplena, *) Od pri Szavi bodoucsega nasega vrejloga vernika notri poszlano piszmo szmo v-Diisevni Liszt notri djali, no csi na tou gledoucs szmo od nyega nfej bfli pooblasztseni, nastero gledouos poszlejdnye dovoljenye proszimo. Doszta taksi vrejli cstitelov bi nam trbelo! Reditelj. szem ni odsztopil in tudi neodsztopim v-niksoj szili žitka, in kako dragi kincs, orok prek hočem dati deci szvojoj. Nareitci niam pr.liko recs Božio v-cerkviji med vere bratmi posziuhšati, ali posz-lušarn io z-evangelioma, z-Biblinszki iiistorji, z-katekizmusa, i z-piszmeni knjig, katere nagoszti cstem in se z-molitvi. Te knjige szo moj najdrag-si kincs. Obeszelila szč m\ je duš^, gda szem v-pre-minocsem ielii po nedovednoj poti zvedel za Du-sevni Liszt in za evang. kalendarji kako k-hladnoj vodi jelen, szein hilel szi nie naročiti i čiiam je z-vfli»a)v duševnov radosztjov - podiga-vajocsi sze vu duhi i poirdjavavn vu vori pri njega csisztoj in hiadnoj vretini. — Ravno zato, da szia teva dusevniva poszveta eno leto prebe'zala in pokrepleniva drugo Jetnico zacsnola, njidva z-szrdca pozdravljam ! Novi kalandar szem v-roke dobo in Dusevni Liszt szlednjo numero. Naprejplačiio in kaiendarja ceno po posti posljem i escse 50 dinarjev za pod-poro na časopise. Proszim jih, naj mi ime vo ne-pisejo, ar nepoznani hočem osztati. Eto pot nyim, kak žalosztno obcsutejnje od-pisem, di szem v-kalendarji med oznanjuvanjem nej naisao gori v-Szoboii bodocsi vecs evangeli-csanszki premožni trgovcev i obrtnikov imen. Druge vere trgovci i obrtniki podperajo časopise, ti do-manji pa ni. Nebi skodilo, cse bi sze evangeli-čanszka vest obudila i prikupuvanji bi taksi trgo-vin evangelicsanci mimo sli i szamo li one pod-perali, kateri nasz neodvržeio. Ednoga inalega szu-micsa szmik je nej obcsutiti, ali cse 10—20 pikne, tiszto že boli ino obcsuti kakste trda kouža. Tak sze vidi, ka tej premocsni vere bratje vu duhovni dol vertivajo. Hja Jezus iudi govori: ,,Sziromakom sze evangeliom nazvesztsava" ! To szo nasi du-hovni sziromaci. Nezamerte mi goszp Reditel, na-piszal szem, ka mi duso teži. Osztanem njihov szluga i D. L. cstitel. Po zacsnyenoj pouti li na-prej!! Na ovkraj More pri Szavi. Narocsnik. Nedobi szalasa. Nedobi Jezus szalas v-Bethlehemi: Vszaka hizsa ma goszta' szvojega. Bole je csakani sto ste drtig' nevrejdni, Ki sze kazse goszpodna velkoga. december 20. DliSEVNI LISZT Sztran 7. Nyega, da je szirmak, v-stalo denejo ; V jasziaj naj bode poszlela nyegva. Vu pra"zni szrdcaj tou edno nevejo : Ka znamenuje prisesztje nyega. 1 kak sze oszndvla i gori raszte, Vidi ka ie vesz orszag Bethlehem ; Obrambo, szrdce drtig'mi dajo liidje, Ali on je tiihi pri nvih vu vszem. Gdeste ta hodi i blagoszlov deli, Nouvi szvejt szhaja i sztane naprej. Ino donok szamo en'sereg maii (ia naszleduje, ah — Judas tii nej! Nescso szpoznati vu nyeni messiasa ; Nevzemejo 'zitka, szteroga on da. Ino da je od szkvarjenya vkraj vracsa, Prouti nvemi tere: pop, kral i sto zna"? Prepravijo ga, — razpiio nediizno, Nvih grob gorsztaneinye zaman csaka: NaVod nerazumen ma preidfi gviisno, Steri Krisztusi szaiasa neda. F. J. Premislavanye pred nouvim letom. Kak hitro mine edno leto! Liidje poprejk 33 leit zsivejo. Eden strti tal dece pred szedmim letom merje, polojno pred 17-tim letom premine z-etoga szvejta. Med sztoumi liidmi ii szamo <> zadobi 60 lejt sztaroszti, med 500-mi szamo eden bode 80 lejt sztar. Poprejk 6() ludi vmerjž vu \szakoj minuti, tak da na vszako szekundo szpadne eden mrtvec. Tak sze vszako szekundo edna dusa prejk-zoszeli vu vekivecsnoszt i li hitro sze priblizsa ona J minuta, vsteroj i tvoja dtisa szpuniti ma tou pout. Zamerkaj szi tak dobro: ka csi szi 17 lejt sztaroszti zadoubo, te te je zse Boug z-taksov mi-losztsov dariivao, stere sze je tvoji vrsztnikov po-lojno nei vcsakalo; csi te je pa Goszpod visnvi do 60 lejt. ali vise obdrzsao, tak je proti drugim tebe z-taksov szmilenosztjov oblounao, kakse szi nili nej miszlo! Koncovi nepozabi: ka je jako negviisno po-kouro na sztaroszt odla'sati, ar kak ti vopokdzani sztaroszti racsiini kazsejo, najvecs ltidi nezadobi sztaroszti. N^jvecs ji zamUda vmerje. Povrni sze tak escse pricajti k-Bougi, da te szmrt vszigd^r pripravlenoga ndide. Zdaj tak, da mas escse vrejmen, Pripravno k-szpravicsanyi. — Zdaj vrzsi z-szebe zla bremen I liiti k-zvelicsanyi; Ciledaj na cil on t veliki, Steri sze ti szvejti v-diki ; Nticaj, niicaj v-moudroszti Negviisen hip marnoszti (peszen 474 v. 9). Steroga? Piszao ; Vžrady Antal. Poszlovencso Polgar Sandor vucs. Pri szvetle palacse vrataj marmornati Sztoji tam vdovica vu zsalosztnom gvanti. Edno-edno deile ma vu vszakoj rouki .. . Bojecs sze-tam sztoupa, ne viipa odprejti. Bozsicsni vecser je. Nega edne diise, Za mali csasz goszpoud z-botom priblizsuje. Začsno trepetati decsica nediizsni. »Ka scses dobra zsenszka ? Ka iscsete eti?« »Milosztivnigoszpoud, proszim vaszpredra^go,« (Ne jocsta maliva, ne bojta sze zato —) Zvejdla szam, da eti, vu etoj palacsi Edno sziroutico v orok scsejo vzeli.« ,,Tak? Znam . . . no ii hodte gor pred goszpo [sztaVo, Szamo li na krdtci, ar je vrejmen drdgo.« Vu tou 2,IdiO hizso je odpela gori . . . Odpre edne dveri: »Sztoupte eti notri!« Prezsalosztna goszpa v toj zsamatnoj hizs Joucsics szedi. ravno pri boz.sicsnom drejvi S/.kuze szi zbriszavsi, gori sze zglednola, Taksega vniilceca ravno je zgiibila. ,,Hodte, dobra zsena! Date mi ednoga ?" wMorem, ar nyemi je v grob odiso ocsa, Jasz szam pa szirouta, pa tiidi nezdrava." ,,Dobro, tii ga nyajle! Steroga vam vola?" Steroga ? pitanye jo szpecse vu .szrci. ,,Steroga odne.szem ? Steri me bol' lubi ? Za steroga nede krvavo mi szrce?'' Zgledne sze na deco, ocii ma szkuznate. Jancsika, te pojbics cste, pise lepo Po vecseraj knige vu rokaj ma szkrbno. Mariska, deklicska lepo zna moliti. »Szrce moje, csi bi moglo szi zvoliti!« Sztran 8. , DUSEVNI LISZT december 20. »Jancseka? nej . . . vecser pri maloj olenki j Nagne on glavico v narocsa materi. Kak vuna, szo mehki nyegovi sztjri vlaszje« i Tou kak mecs, prehodi to materszko szrce. ,,Ka bi ga vecs nigdar, nigdar tam nej vidla? .. ] Ali Marisko?" . . . jaj! mori me nevola. ! Nyena posztelica je pri inaterini Vej escse nej davno, szpala je v zibeli! i Po vecseraj, mati vtegne rouko szvoio, ! Lepou na nvou nagne konciraszto giavico - -Mirovno zadrejmle . . . a!i csi sze zbiidi. Mamice ne najde ? . . . »Nej! Nej ! oh mala csi.« : i ,,Povejte mi zsenszka ! Ali ka griintate ? Steroga mi date ? Hitro szi zrnisziite !« Qori szkricsi zdaj, kak manternik v treplenyi: | ,,Ne dam ni ednoga, nej.. . nei. ..nei...nikomi!" ; Jeli szttidenec z-edne liiknye vre szladko i britko? Na tou pitanye Jakab apostol tak odgovori, ka eden szttidenec oszoleno i szladko vodou nemre davati. (Jakab III. 11 — 12) Tak je tou popiszano vu szvetom piszrni, ali goszp. Klekl poszlanca Novine szvedocsijo i vopokazsejo, ka eden sztii-denec lehko da bogme naednouk szladko i britko vodou. V-Szoboti v-Peterka ostarii je drzsala Kle-klia sztranka gyiilejs, na sterom szo protesztejrali prouti tomi, ka e.szi v-Prejkmurje szamo szlavszke csesztnike dejvajo i napunijo zsnyimi kancelaje nateliko, ka niti z-oasi ludi ednoga cesztvorszta szliizsbo nemre dobiti i nasi zevcseni liidje v-drtigi drzselai morejo szebi kruh szltizsiti. Zahtevajo ka v-prvoj vrszti nasim liidem morejo dati szluzsbe vu vszakom sztani: pri solsztvi, pri biroviji i. t. n. Komaj kak je z-tov szladkov pitvinov opoujo i navdiiso krotko prejkmurszko liidsztvo, ravno v-tisztom broji v-Novinaj v-nisterni redai nizse zse prednasz d^va i napdja na'sz z-csemerom z-mej-sanov britkov pitvinov, stera tak z-edne iszte vretine tecse. Tou pise ka vszaki prejkmurszki cslovek zn^, da Ruzsa vucsitel nevej szlovenszki (?) i donok je doubo z-szlovenscsine dober kalku-lus i doli djao egzamen, ali pa kak oni pravijo izpit i ka szo ga k-tomi dobre'vecserje pripomo-gle, z-steroga bi tou zhajalo, ka je po nepravde-noj pouti doszegno te cil i nyegovo egza^men bi nevalano bilou, z-szluzsbe bi ga od.sztraniti trbelo i na nyega meszto jirHvoga szlovena posztaviti, tou je tou, prejkmurec sze naj pomensava i Uihinci sze povnozsavajo. Ovo Jakab apostola odzgora piszano pravico podere eden vpokcnji bodoucsi bozsi szluga, da nam /.-edne vretine naednouk szladko i britko piivino. Kak eden Fregoli sze posztavi pred na'sz goszp. Klekl. V-Peterka dvo-riscsi na ednom praznom lagvi sztojecsi, kricsi pokornim poszliisavcom : Eszi gledajte ! Jeli szte vfdili tak batrivnoga csloveka, kak *zem jasz ? Neboiim sze nikoga, vu ocsi szmem povedati i ta sztroubiti Ljubljrfni ka mi szvoje liibi scsemo meti i nescsemo prislekov hraniti. Ja?z szem nej protesta'nt, ali donok sze pro-testaiivam prouti tomi, ka eszi szame tiihince dei-vajo za szliizsbenike. Jasz szcm prejkmurszkoga liidsztva najszrdcsnejsi branitel, varitel szvetec i pravi ocsa ! Ali da sze naj nerazszrdijo na nyega. merodajni faktorje, sze preci premeni na poniz-noga szlugo, potvarja mariborszke professzore, ka szo poszpodobili ednoga prejkmurszkoga evang. vucsitela, (tisztoga hfpa szo stirje ev. vucsitelje djali doj egzajrnen, neviipa vsze ednako napadati, ali crviisno ka je tou ovim tiidi poveidano, ar No-vine pisza'tela boli, csi evang vucsitelji sze prejk piisztijo.) Protesztaliva sze, a'r je on szlovensztva jedioi csuvar. Mariborszki profeszorov mf nebranimo, obra-nijo sze oni szami, aii ka naj csiszto vidijo nasi cstitelje, za dtizsno drzsimo preszvejtiti tou delo. Cseresz leta je eden mariborszki vucsitel na szlo-venscsino vcsio prejkmurszke vucsitele, ki szo sze k-eg/dmeni pripravlali. Vucsitela vucsenici placsaio, dr je k-senki niscse nej duzsen vcsiti, vem goszp. Klekl niti edno malc meso nescsejo ednoj szirouti k-senki odpraviti i escse Boga nemolimo k-senki, ar odnyega, ali dar, miloscso i sto zna ka vsze nej za molitev csakamo. Te vucsitel je v-onoj ko-missii nej bio, stera je vardejvala, nepoznani taksi goszpodje szo tou odpravlali, z-steri je mogoucse escse nieden nej hodo v-Murszkoi Szoboti ; bio je med nyimi katholicsanszki diihovnik (pop) tiidi, od koga pa moremo miszliti, ka je Klerikdlec i nepri-blizsani. Telko szmo doaok duzsni od tej gosz-poudov, ki tou delo odprdvlajo vervati, ka szo moralni, neodviseni mouzsje i ka sze ned^jo po dobri vecserjaj podmititi. Nevejmo sto je tou v-Novine piszao, z-kakse vretine je zajimao to pit-vino, stero je szvojim cstitelom pontido. Tou je nej z-csiszte vretine, nego z-szmrdecsega mocsila za- december 20. DUSEVNI LISZT Sztran 9. jeto, stero je pa nevarna pitvina. - Kvangeli-csanszkim vucsitelom ;e bio te brszaj namenveni, tem drdgim bratom, od steri szo Novine naszpro- ; tolejtje tak navdiiseno piszale, ka ie evangelicsan- ' cov i katholicsancov vere fundamentom eden : Krisztus, kak ravno v-vecs mejsztaj navdiiseno niki vrejli bozsi szlugi predgajo, ka szo jeretniki, krf- ! voverci, grehsni ludje, ki sze zvelicsati nikak nem-rejo Prilicsna reics pravi ka; ,,ma'cska nemre vu zsdkli odavati, ar prei vodrzsi skramble." Bogme je Orla tiidi zaman v-zsakel szkrivati, ar on vek-se skramble ma i bole sze szkousz pokazsejo. ; Kvangel.ics^nec. | Koledna peszem. (Pfszao: Dsuban Jozsef) (Nouta: Dicsi dusa moja dfke vekv. kni!a . . .) Dika cseszt i hvala tebi, nas nebeszki ocsa, Ki szi poszlao med nasz tvofga jedinoga szina. Prihčijajte ! I nyemi hvalo dajte ! Vszi narodi zemle ete. Diko szpejva dnesz na zemli vszdka verna diisa. Velko radoszt na/vesztsava z-liibeznoga szrdca : Ar je rodjen, Jedini zvelicsitef, Jezus Krisztus v-Bethlehemi. i Na szmrt obszojeni. >l to csiite znajoucsi v. emen, ka ! ie vora, naj zse z szna goriszta- '¦ nemo . . . Noucs je minoula, den sze ie priblizsao.« (Rom. XIII. 11-12.) , Pitate, sto i gde je na szmrt oszojeni ? Nej driigi, kak evang. vera i cerkev v Prejkmurji! Od dneva do dneva vidimo vecs i vecs znamenya, stero nasz na tou opomina, vidimo kak sze kopa grob j za naso evang. cerkev ; vidimo, kak gratsiije od ; dneva do dneva globsi i globsi. Potrejbno je zato, naj kak apostol veli, mi tiidi z szna gorisztdnemo« i i csi szamo escse edna iszkra jeszte te prave ] evang. e. vere vu nasem szrci, potrebno je, naj k deli sztoupimo i vcsinimo, ka je escse mogoucse. Evangelicsanci! odprite ocsi i viiha vasa i gledajte i poszltihsajte, ka sze godi znami; gle- ; dajte, kak sze priblizsdvamo od dneva do dn^va k Golgoti i k grobi nase evang. cerkvi v Prejk-murji. Drzsimo red i poglednimo od sztopa'ja Jdo sztopdja, ka sze godi znami; — nej mi, /.dtij naj delh gucsija. Zacsnoti moremo pri nasi vucsitelaj. Dobro znamo kaksi szo vucsitelje, takse bode prisesztno pokolenye ! Od vticsitelov viszi priseszt-noszt. - Csi do oni vu evang. diihi vcsili deco, niscse nede mogao to szledi vosztrgati z szrca nyi-hovoga. —• A!i naj sze tou nezgodi, evang. vucsi-teie 5zo z-Prejkmurja prek granice odtirali, driige steri szo eti domacsini bili, z-szliizsbe vrgli (:Os vdth.); pa driiue priszilili, naj vu penizijo szto-pijo, (:Fenyves, Varga, Darvas) csi r^vno bi vszi duzse radi szliizsili i csi ravno jeszte nied nvimj laksi, kak Varga i Darvas, steri ma izpit (egzajmen) z-szlovenszkoga jezika ; vsze to ie zobszton, ar czil je, kak vidimo Prejkmurje ocsisztiti od evangelicsan-szki vucsitelov. — .leszle meszto, kak v Krizsavci, gde szo ev. vucsitelico priszilili naj dolizahvdli, ali zdriigov recsjouv z-szliizsbe szo io vrgli i po tom na nveno meszto v evaog. solo szo kaih. vucsitelico djali. Csi pa eden evang. cslovik szi szpravi vu-csitelszko diplomo i csi je ra"vno Prekmurec,. csi rčivno popolno razmi szloveaszki jezik i szam sze proszi na izpit i za szliizsbo: zobsztom je vsze, szliizsbe nedobi, rdj prdzno, brezi vucsitela nihajo soulo. Hima Sandor Moravszkoga diihovnika szin szo szi szpravili vucsitelszko diplomo, vszi znamo, ka celo leto szo sze vcsili szlovenscsino od profe-szora Sijanec, proszili szo, naj ji piisztijo na izpitt proszili szo szliizsbo, ali zobszton je bilou vsze, na izpit szo ji nejpiisztili, szliizsbe szo nyim nej dali. — V Murszkoj Soboti evang. soulo šzo od fare vkraj vzeli i za drzsdvno povedali, brezi toga, ka bi fara to dovolila, brezitoga, ka bi fara kakso odskodnino, ali arendo dobiia. Qde sze godi na szveii kaj taksega? Nitam nej, gde te naj mocs-nejsi komunizem ldda. Pomali vnasi evang. solaj tak szamo kath. vucsitelje bodejo; nam pa neosztdne driigo liki. placsai, placsaj i pldcsaj! Popravke, drva za solo, csiscsenya vsze to evang. morejo pldcsati, csi rav-no kath. vucsitelje — vu szebi sze razmi, nej vu evang. diihi — vcsijo vu soldj nasi. Pomali ni teliko evang. vucsitelov nemo meli v Prejkmurji, keliko kantorvv bi nam trbelo. Za vucsitelami je na duhovnike red prisao. Zna*mo, ka trije (Zsupanek, Kuzma, Godina) szo bili v Maribor odegnani i zaprejti. Zakaj? Birovija Sztran 10. DUSEVNI LISZT december 20. je odpiisztila i tak gviisno szo neduzsni mogli "bidti. Zsmeten je sors dlihovnikov v Prejktnurji! Drzsava od nyi doszta dela zselej. Oni morejo ma-triko pelati, rekrute voszpis/.ati, deco pod ceplenye i soulo. pouleg toga pa nega dneva, ka bi nei vszaki doubo 3—[, vnogokrat 6—7 ali vecs szliizs-beni piszem, gda okraj. ali okrozsno szodiscse, okrajno glava'rsztvo, vojaska oblaszt i t. n. proszi ednoga ali driigoga krsztne ali druge podatke i szvedocsansztva. I za vsze tou delo ka dobijo dii-hcKnicke? Ni teliko nej, da bi szvojo kancalajo goridrzsati mogii. Ni moralne pomoucsi nedobijo. Csi eden diihovnik nedobi piacse od szvoji vernikov, zoubszton sze ide touzsit na okrajno glavars/tvo, z-toga mešzta. zoubszton csaka pomoucs. — Zsupanek, szlavecski diihovnik, sze tiidi zoubszton touzso, ka edr.e obcsine rarni'n nvemi nescsejo placso dati, politicsna oblčiszt je to notri/lerjati nej stejia. — i ka sze zgodilo na tou'J Zsupanek ie odiso z-Prejkmurja, ar je eli zsiveti nej mogo, ' nyegovo meszto escse dneszden prazno sztoji. ¦ Nej csiida ! V Prekmurji evang. dithovnicke szo nevolne parije! Na ledi szlojijo, nemajo ni ; pra've placse, ni nikse penzije. Csi dne.sz edon ' merje, viilro nyegova zsena i s/Jroulice lehko idejo po petli. Sto bi tak meo volou eti v dlihovnisko j cseszt sztoupiti ? Niscse, niscse! I tak ka b<>de ; po mali z-prejkmurszki evangelicsancov, csi nedo meli vucsitelov, i diihovnikov ? Razidejo, kak ovce, j stere nemajo pasztera ! Aii lehko sze tak godi v cejloj Jugoszlaviji z evangelicsanci ? Oh nej! V Bacski, Banaii i na ; Horvacskom szo /adovolni, maio penziio, majo ', vekso pomoucs od drzsave nej szamo diihovnick^, ' nego escse fare tiidi. Zagrabszka seniorija je zdaj znovoga 40.000 dinarov dobiia od drzsave, mi pa escse nigda'r ni pare nei ! Zakaj ? zato ar szmo ini evang. eti v Prek- : murji na szmrt oszojeni! ! Ali jeii nevidite, kak szc kopa nas grob ; vszigdaV globse i globse ? Zdaj zse nej szamo na i vucsiteie i diihovnike, nego na fare je tiidi red | prisao! Csi edna fara szi kaj scse szpraviti i vona-vrzse potrebno sumo, do pravice pouleg szvoje cerkevne pravde, csi sze ndjdejo renitensi, steri nescsejo placsati: zoubsztom rogacse za pomoucs iara pri dveraj politicsne oblaszti; politicsna oblaszt ; renitensom da isztino, zato ar sze nvej to vidi, ' naj sze evangelicsanci med szebom nyefkdjo i per- j nvajo, dr zna', kak szveto piszmo veli : ,,vszako Kralesztvo, stero je med szebom razdeljeno, opiiszti ; sze" i tak sze to zgodi z evangelicsanci tiidi v Prekmurji, csi do ^ze nyefkali. i Kak zsiva pelda sztoji pred nami v tom tali '• delo Bodonszke fare. — Ta fara ie dokoncsala, \ ka szi zvone szprčivi. Dokoncsetek je cela fara ednoglaszno doprine^zla. Cejla fara je zve/ala kon-. traktus zvonszkov fabrikov i dokoncsala, ka po-1 trebna sunia sze naj na cejio faro vonavrzse, po-leg cerkevne pra^de na drzsavno dacso i oszebe. j Vszaka vesz ie vozpiszala s/.voii evang. vescsarov dacso v davcsnom uradi i vkiip';zpiszala dii^e tiidi. -— Suma je pouleo; cerkevne pravdv; razvrzsena. j I ka s/e je zdaj zgoudilo ? Clda szo S/lriikovcsarje i vidli, ka na nvihovo obcsino szpadne najvecs i zvonszke suine, - ar na'i vekso drzsavno ddcso 1 rnaio : apelacijo szo notri dali, ka oni v to nepri-i voiijo, i csi szo ravno szami vozpiszali prvle szvojo dacso, zdaj donok tou zseieio, ka sze zvon-szka suma nej na dacso i diise, n=?go na pliige i dii-se more razdeliti, čir ovak oni nikaj neplacsajo# S/eniorszki gyulejs. ar je suma poprarici raz-deljena, je Sztriikovszko apelacijo odbio i gmajn-szki dokoncselek potrdo. — V S/.triikovci od edne davcsne korone i edne diise nisc^e ni ednuga fil-lera vecs ne placsa, kak vsteroi ste driigoi ve.sz-nici. ! ar szo Sztriikovcsarje placsati nej sleli, fa-ra ie proszila politicsno oblaszt, naj tou sumo od Sztriikovcsarov notri ztetja. I ka sze je /go-diio ? Politicsna obldszt proszi, nai notri szkazse-mo nasfi cerkevno pravdo, potom naj notri szka-zsemo nase zapisznike, potom naj pokazsemo, ka je popravici vonavrzseno i t n. Vsze tou sze je zgoudilo i sumo escse vszigdar notriszterjati nescse. j jeli ina politicsna oblaszt s/e tnejsati vu nase znotra'nye verszko i cerkevno dugovanye? Toga ne-ga! Nasa od krala potrdjena pravda veli, ka po-liticsna oblaszt je naprosnvo duzsna cerkvi pomocs dati i cerkevno potrebcsino notriszterjati. Ali vsze tou sze v Prekmurji neaire zgoditi. Szlriikovszka vesz je v prekmurji edna naj bogatejsa, nai bougso zemlou md, nigda szo vu . nyej naj vernejsi evang. ocsdci zsiveli, zdai pa szvoje verszke duzsnoszti szpunya"vati nescse, nego pomaga onim, ki grob kopajo evang. veri i cerkvi v Prekmurji. Sztriikovcsarje! jeli znate, ka zvasov reni-tencijov kaksi kv^r szte napravili v Prekmurji vszem evangelicsancom. Csi do vaso peldo nasz-lediivale ove driige fare, teda v Prekmurji edna december 20. DOSEVNI LISZT Sztran 11. fara gorisztati nede mogla, teda vi bodete gva-marje v Frekmurji nase evang. vereicerkvi. — Jeli szte gotovi io ime na szebe vzeti ? Je!i te mogli ednouk od toga vasega dela Bougi racsun dati ? j Sztriikovszke zsenszke! na va'sz apeleramo, k vam sze obrnemo zdaj z prosnyov vszej prek-murszki evangelicsancov. Csi vasi od hamicsni prorokov zapelani tiivarisje szo nei steli plncsati to sumo, placsaite vi ! Csiijemo, ka takse bratvo tnate, stero p-ira nema v Prekmurji. Csujemo, ka v Szirtikovszko vesz v 14 dnevi vecs pejnez pride z mieka, liki do vasz zvonovje kostali. Pobozsne zsenszke! placsaite !ou sumo i escse vecs aldiiite ! Z tern pokčusete, ka vi drzsati csete va.si ocsakov szveti orok, sztetn pokazsete, ka vi nedate szvojo rokou na poinocs onim, ki grob kopajo nasoj ev. veri i cerkvi v Prekmurji. Prineszte te aldov na bozsi oltar vu li priseszini koiedni szvelkaj i Boug vasz oblouna, ar »na pous/odo da szamo tiszti, steri i na bozsi s/.veti ci! da.« .V\i pa, prekmurszki evangelicsanci, prebiidmo i sze, ar »vora ie zse, naj zszna gori sztčinemo.« , Jeli vidite te grdb, steri sze za naso evang- ; vero i cerkev v Prekmurji kopa ? Jeli vidite, ka szmo na szmrt oszojeni ? Escse ta mdia mravla sze brani prouti szmrti i tou j.e nasa duzsnoszt tiidi. Csi szamo edna iszkra liibezni jeszte vu na-sem szrdci za evang. vero i cerkev, teda na delo, . dokecs ie nej keszno ! I tak I Ka mamo csinit: ? Nase tozsbe, krivice, stere sze znami godijo, zpismo vu eden memorandum, odeberimo poszel-nistvo, 3—4 goszpode, steri do to v Belgrad pred vlddo, pred miniszterium neszli, ar nei mogocse je, ka bi vlada znala, ka sze godi znami etL Mi podlozsni, lojalni drzsavljani scsemo bidti i tak mi evarg 1lc1 teliko pravic moremo meti, kak ovi driigi drzsavljani. mi tudi zsiveti scsemo. Isztina, Belgrad je dalecs i pot dosztakosta, : ali v Prekmurji jeszte 25 jezero evangelicsancov, csi vszaki szamo edno drobtino da, iou sumo vkiip ! prneszemo, Na delo zato! K-odlasanyi nemamo vecs ; csasza! Vszakoj fari sze naj berejo na te czil dl- S dovi! :i:) | *) Nasega imenitnoga priatela noucsno zcviljenye \ szploh oszvojimo, ali ednouk escse driigo obrambno sker ; zapopadnimo. Kak znamo, vu kratkom sze ved posztavi osznovlenye nase puspekije. Po nye poti dajmo na znanye ¦ najvisisim forumom nase tozsbe. Tecsasz pa proszimo z- ¦ verebratinszkov lubeznosztjov i viipaznosztjov prekmur- szkoga evg. poszlanca, g, Siftar Q6zo, naj nam bodejo na | pomoucs vu nasi vnougi veliki nevolaj ! (Red.) ; Csi pa — Bog nasz vari — bi nasi prek-inurszki evangelicsanci tak manyi, mrzli bili, ka bi na te cil nikaj aldiivati nej steli i vkiipe dja-nimi rokami bi gledali, kak nam kopajo nas grob: teda apeldlivamo na va\sz, nasi drčJgi Amerikan-szki szlovenszki braije, ki szte nam zse fak vno-gokrat na pomoucs bili, bojdite nam na pornoucs zdaj tiidi, gda vidite, ka szmo na szmrt o.szojeni! Noucs ie minola, den sze je priblfzsao, vidirno naso zsalosztno prisesztnoszt; potrebno je za"to, nai zse ednouk z-szna porisztčinemo. Pri zacsetki II. iejtnika. Vu bozso pomoucs i mifoscso polo-zsenov verov, vu vrejioszt i dobrovulno podperanve nasi delapomocsnikov. cstite-iov, naprejplacsnikov polozsenov viipaz-nosztjov nadaljtivamo to zacsnyeno delo, z-sterim k nasoj sziaboszti primerno setii-jemo z-punov vernosztjov szluzsiti nasega szrdca i nasi ocsakov cerkvi Gmajnszki zsitek vu pravoj evangeliomszkoj formi gajiti i podigavati, skodlivo pri nasi gmaj-naj odkriti, po imeni imenuvati i poti zbougsanya kazati, gmajnszke kotrige za cerkevno ogviisanye povodjavati, ocsi od-perati. szrdca bisditi na aiduvajoucso liibez-noszt i delo — tou je bio nas cio. Nasega liszta zmenkanya mi poznamo i znamo najboie. Vnougi szo predvszem vecs szveckoga dugovanya csakaii v-nasem iiszti. Na dopunenye toga szvojega zseiej-nya najdejo i dobijo vecs taksi lisztov, novin, kak ji je pa potrebno. I naszlejdnye vsze te novine zvunesnyo dobrouto scsejo szpraviati cslovecsansztvi, stero pri grobi vsze szvoje viipaznoszti obri vulkanov sztoji, vidivsi sztecsaj szvoje kulture i hu-manizmusa. Mi znotresnyega csloveka, szrdce i diiso zselerno pobogsaii i tak prineszti nouvo kuituro na ete szvejt. Vnougi bi radi bili, csi bi nas liszt na gosztej prihajao. Ali tou je materialno i fizicsno nemogoucse. Te bi doszta-doszta vecs kostao nas liszt i sto je meo notri-pogled, kelko vor dela da i zseiej szamo edne etakse numere vkiiper — i vopo-sztavianye, pa razposilanve, tiszti prerazmi, ka tou delo na meszec vecskrat dopri- Szfran 12. DUSEVNI LISZT december 20. neszti je reditelsztvi ncmogoucse, ar redi-telsztva vszako kotrigo szvoje lasztno po-zvanye z-vnougov szkrbjouv szpioh doli-zavezse. Ali pri vszej nasi zmenkanyaj itak ma-mo zrok i jus vervatr i vnougi nasi csti-teli tiidi radi poszvedocsijo, ka je nase delo nej bilou zoubszton vu Goszpodm". Mi szmo deiali. trdili sze i vcsinoli. ka je od nasz slo i bomo nadale tou tildi cs*to zsclemo! Radgonszka evang. fara je t. in. (). szve-tila szvojcga gorisztojenya 25. Jejtnico, V-prvej-sem cajti szo k-Puconszkoj fari bili cerkveno notrivtalani tamosnyi ev. verniki. Dneszden pa tiidi nyeni kotrig cden dober tao z-Prejkmurja ta odszeljeni evangelicsanov sztoji. Zsalujemo, ka szmo nej mogoucsi bili oszobno tao v/.eti vu nyenom znamenitom ouszvetki! Ali zseiejmo nyej na etom meszti, naj dale raszte i cvete i naj ;na vszigdar tak vrejle vodifele, kak szo Lic. Gosclienhofer diihovnik; Obal Laios inspektor i Titan Stefan kurator! Polgar Sandor, csi bar nej brezi tezs-koucse, itak szo na szvoje pozvano rneszto pri-sli z-cejlov szvojov familiov. Amerikaszki nasi veredomanyi szo ji z-nezgriintano lejpov para-diov i nezrecsenov liibeznosztjov, radosztjov prijali gori i szprevajali od vlaka domou. Z-cve-tjom szo ji vsze oszipali i na seszti autobusi da)i vu varas peiati. Diihovnik, presbiterium, drusfvo, mladezen i deca szo jipozdravlali, na stere pozdrave szo Polgar med szkuzami od-govarjali. Ka je pa tou najvecs, zse je Bethle-liemszka ev. fara hrain dala goriposztaviti za 6000 Dollarov, v-sterom hrami do Polgar Sandor 8 presztrani szob meli. Tak szmo zvcdili od Jiszti, steri szo nej davno z-Ainerike prisli. K-tomi z-nase sztnini szamo tou zsele]nye denemo coj, naj ta liibezen med gmainov i kantorvucsitelom vedno gori osztane i naj bodejo Polgar Sandor vszigdar nye tiidi vrejdni! Ka csinfs? K-diihovniki ie priso dvorszki z-szvojirn szinom i touzso sze je, ka je nyegov szin prevecs hiidi, na nikoj nemre zsnyim pridti. Ka pa csinite zsnyim, pita te sztarovicsen dii-hovnik. - Neszmileno szem ga zbicsiivao. Ka pa vecs ? Na cejle dneve szem ga notri zapro. — Nadale ? Nikaj szem nyemi nej jeszti dao, — Nadale? Dvorszki je zgiibo trplivoszt; ali ka bi escse ineo csiniti. Diihovnik ercse: »Jeli szte donok zse molili za vasega sziniij?« Gda ie na tou po celou csiidiivajoucs ,,nej" pravo, odgovori nyemi diihovnik: » Tak je dvorszki tom nej csiido, ka je szin nej dober. Sztran 13. DUSEVNl LISZT december 20. Zsalosztni glaszi: Dec. 3. je mro v Va- ', dtirci Dervarics Matya's v SO leti sztaroszti szvoje. ' Prouszti cslovek je bio, brezi velikoga szvetszkoga i bogdsztva. Vu zemels/kom ie szirmak bio, ali bogal vu tom nebeszkom. Reden bogabojecsi krs-. csenik ti eden ndjbole vrejli gmajnar Bodon«zke evang. fare, diiga lejia nye variva'cs i presbiler steroga krscsansztvo je nej szamo vu rejcsi, nego vu zsiiki i deli s/lalou. Od leta do le!a je vszigdar vszdke szvetke z veszelim szrdcom prineszo szvoj aidov na bozsi oltar i escse vu szvojoj szlejdnyoj vori sze zsnyega nej s/pozabo ar je 1000 koron na nase zvone aldiivao z driigimi 1000 korounami pa ime notri dao szpiszati vu te fare zldte knige. Goszpodin Boug ga ie z-lejpim i, dtigim zsitkom abdariivao! I kak lejpi i miroven je bio nvega zsitek, taklejpa i tiha ie bila szmrt tiidi Dec. 6.-toga veliki sereg rodbine, priatelov i gniajnarov z zsa- losztnim szrdcom ga ]e szprevdjalo na tou szled- nyo pout pocsinka. Zsaloszti sze za nvim nej sza- mo te dragi szin i csi z-familiov steriva vu nyem ednoga drdgoga szkrblivoga ocso zgiibita, nego britke szkuze tocsi cejla Bodonszka fara ttidi, ste- ra jocsecs veli: »doli je szpadnola nase glave korouna ! Sztari Dervarics Ma'tyas ndsz osztavo i odisao vn radoszt Goszpouda szvojega, ali nyegov szpoumenek med nami na veke zsivo bode. Boug blagoszlovi prah nyegov. -- Nov. 22., sztaroszti szvoje 63. 1. je premino po dugsern betegiivanyi obcsno poznani bakovszki gosztilnicsar i poszeszt- nik: Hodoscsek Mihaly. Veliki lejpi mfszel boritel je bio vu szvojem cejlom zsitki. Vugnoti sze je nej dao nigdar, bole polrejti ! Vu veri tiidi mocsen i .sztalen i escse med driige vere sztan- csari nigda'r nej mlacsen ! Verna tiivarisica, fana- licsno liiblena deca zvon edne cseri — vszi v tiihinszkom, velika rodbina i nezracstinano dobri pozndvcov ga zsaluje. — Prevecs vrejlo i delavno kotrigo je zgiibila Szobotska gmajna vu oszobi Dsuban Jdnosa, szodisinszkoga poszesztnika tiidi steri szeje nov. 27.-ga sztaroszti szvoje 73. leti od- szelo k-ocsdkom szvojim, ali par dnevov naprej je obdrzsao zldto gosztuvanve z-szvojov tiivdrisicov. Velika rodbina, tiidi Dsuban Jdzsef Krizsevszki kantorvucsitel, ga zsaluje. Sto je kriv? V za"dnyem csaszi, vsze novine pisejo, ka ,,vla'da" v proracsuni, steri je zdaj na dnevnom redi, kak doszta je dovolila na kath. verszke i solszke cile. Cstemo ka v-Belgradi do na drzsdvne sztroske za kath. ers^ka palacse i cerkev zidali, • stere do vise 100 millijonov dinarov kos- tale : — cstemo ka v Murszko Szoboto na kath. deaski dom dobjo 50.000 dindrov podpore, cstemo ka v Murszko Szoboto za dijake ja (iidi 100,000 din. podpare dovoljeno i t. v. Ali nigddr ni edne litere nevidimo od toga, ka bi mf evang. tiidi kaj doubili za szvoje solszke i verszke potrejbcsine. Mi tiidi s«emo v M Szoboti evang. diacski dom gori-posztaviti, dr nam tiidi trbej vucsitele i dtihovnike. I keliko podpore szmo doubili na te cil od dr-zsave? Nikaj! — Rvang. diihovniki, szamo v Prekmurji nemajo penzije. nyihove vdovice i szi-routice n\ pare podpore nedobivajo od drzsave. Vsze tou je nej tak na hrvacskein, v Bacski i Bandti, tam sze ne touzsijo, tam szo zadovolni, ar od drzstlve vszi vekso, menso pomoucs vzsivajo. Szamo rdvno mi nevolni prcjkmurszki evang. szmo parie, steri nikaj nedobijo. — Ustava prdvi, ka drzsava vsza"koj veri i cerkvi da primerno drzsav-no pomocs i podporo. Ka je zrok i sto je kriv, ka ini prekmurszki evang., csi ndsz rcivno 25 jezero jeszte, za szvoje solszke i verszke potrejbcsine ni pare drzsavne pomoucsi nedobimo? Toga zrok je niscse driigi, kak szami, ar neproszimo. Nejmomi deteti pa ni mati recsj nerazmi. Rogatali bi mogli mi tiidi pri dveraj vlade, dokecs nasz neposzliihne Cerkevni visji! ali je nej lehko vasa duzsnoszt?. Mamo evang. vere poslance, jeli szte nyim zse dali prosnye. naj je pri vla"di vlozsijo i podperajo? Sto je krjv? mi szmo krivi, nasi voji szo krivi! Sinyorije inspektora odeberanye. Z-odhajanyem Junkunc Sa"ndora z-nase krajine je nase mlade sinyorije inspektorszki sztolec prazen pousztao. Sinyorija je na szvojem letosnyem v Puconci drzsdnom szpraviscsi zrendeliivala voti-vanye na sinyorije inspektora i goripozvdla gmajne, da szvoj votum do konca novembra k-sinyori notriposlejo. Zvon Dolnya Lendavszke i Domany-kisavszke gmajne szo vsze ove szvoj votum notri-poszlale. Decembra 12-ga je na tou voposzlana nazaviipnoszt votume pregledala i sze ogviisala, ka j1- z-notriposzldni votumov 10 szpadnolo na Benko Jozsef M. Szobotskoga veletrgovca, fabri-kanta i poszesztnika, 6 pa na Vertes Sandor vpok. vucsitelvodja. Na Benko Jdzsefa szo volli-rele Bodonszka, Gornyiszldvecska, Hodoska, Ma-rdvszka i Szobotszka gmajna, na Vertes Sdndora pa Krizsevszka. Petrovszka i Puconszka gmajna. Za nase sinyorije inspektora je tak nasi gmajn vecsina Benko Jozsefa pozvaMa. Zndmo, ka szo Benko Jozsef tou csdszt nej iszkali; niti szo sze do tega mao za cerkevna dugovanya nej doszta december 20. DUSEVNI LISZT Sztran 14. intereszerali, no csi z-tem nepra"vimo, ka bi gda vtajili szvojo verebratinszko pomoucs, csi sze je j sto k-nyim obrno. K-tem vekso viipazen zname- ; ntije tou pozvdnye, stero szo nase gmajne vu | etom tezskom cajti na nyfh polozsile! Na tou viipazen sze . vrejdnoga \csinitl i jo obarvati, mensine viipa/en pa szi szpraviti, morejo nas inspektor za szvojo diusnoszt szpoznati. Velko i nouvo delo csa'ka na nyih ! Telko je ran, stere na vra'csenye csakajo ! I^azpreszterati ma'jo szvojo pazko na sinyorije, nasi gmajn i sou! vsza dugo-va'nya ! Mla'csnoszli led trejt.i, cagajoucse batrivati, ; ;kupdrzsa'nya obcsutnoszt krepfti ; biiditi tam, gde de oltaV cerkvi pozavao na aldiivanye, nyihova i szveta naloga bode. Ta cseszt prestimanye nos^i, ali ma trnye iiidi. Nebeszkoga ocse miloscsa bojdi zato moucsi pomoucs nasemi nouvomi, sinvorszkomi inspektori ! Nyihov zsitka szpisz v-prisesztnoj numeri prineszemo. Installčicija nvihova verjetno v Krizsevci na sinyorije rednom szpra-viscsi mdjus mejszeca bode. | Z-Krizsevszke fare. V Ratkovci szta 2 ; nouviva zvona na adventszko III. nedelo daniva prejk szvojemi pozvanyi po lejpom predganyi Darvas Aladar diihovnika. — V-cerkveni torem je zse tiidi zrendeliivani v-Maribori eden 4 b zsmeten'zvon. Zamerkanya je vrejdna krizsev- j csarov vrejloszt, ka szo te zvon szami zseleli na- , zaj ktipiti, ali zvonszke obcsine szo v tou nikak nej stele privoliti. — Doubili szo na zvon z- j Amerike tiidi lejpo pomoucs. Malacsics Sandor ¦ z Krfzsavec szo v-Bethlehemi i v-driigi mesztaj | 21-") dolarov szpravili vkuper i poszlali nyim do- j raou. — Orgole szi tiidi dajo ronoverati. Dva | nouviva regisztra kiipijo. Cejlo delo bliizi 40.000 bode kostalo. Na te cio szo z-Palmertona i zse tiidi doubili 20 dolarov. Tak zvona, kak or-gol poszvetsavanye vkiiperprikapcseno bode z- \ sinyorije szpraviscsom. — Dec. 24.-ga bozicsni zvecserek bode drzsani vu cerkvi za solszko deco z-lejpim redovekom. Na Bozsicsne szvetke dalarda tiidi popejvala pod vodsztvom Dsuban Jozsef kantora vecs pejszem. Edno z-tej po Dsuban J6zsefi ^zpravleno v-etoj numeri na-prej damo. Bozsfcsni vecser. Szobotsko evang. zsen-szko drustvo pod goszpe Dr Šomenojce pred-szednikojce vodsztvom bode Bozsiosni verszki vecser drzsala dec. 24.-toga tou je na szveti poszt po poldnesnyoj bozsoj szlii'zbi vu cejkvi. j Gori bode posztavleno bozsicsno drejvo, bodo angelje i paszterje i goszpon Jezusa rodjejnya ouszvetek sze pokazse notri po solszkoj deci, k-toj priliki pripravlene versuse bodo deklama-livali. Naprejdavanye de obilnoga zdrzsetka vu diisevni verszki dugovanyaj; szpejvanyi i par-nom zgovarjanyi. Nakonci sze med decouv raz-delijo mala darila od pobozsni daritelov aldii-vana, z-sterimi sze diihovnoga zsitka i bratin-sztva liibezni lejpo cvejtje gajilo bode vu szrdcaj tak tl maJicski, kak odraseni vernikov goszp' Krisztusovi. Po goszp. Junkuc Sandor Inspektori nasztavlene 4000 koron fundacie interes sze pou-]eg nasztavitela zravnanya eto pout da ednomi dobroga vcsenya i znasanya sziromaskomi vu-cseniki. Kak pred etim, tak i eto pout zselej imenuvano pobozsno drustvo szvetek poszvetiti i vernikom diisevno verszko razveszeljavanye ponuditi zato z-szrdca pozava vsze k-jaszlam rodjenya zvelicsitela nasega goszp. Jezus Krisz-tusa. Ercsmo i mi z-pasztermi betlehemszkimi: »Hodmo i poglednimo, kn jeszte vu tom deli"? Od mertyanszke kath. soule, liki od kakse htidoga glasza zsenszke vszigdar gucsi szvejt i tiidi ma giicsati. Kak ndjbole nouvo sze je zgoudiio, ka szo na te soule goridrzsanve .sztroske, nej szamo na katholicsance, nego i na evangeiicsance liidi vč.navrgli v-blizsanvi veszni-caj sztojecse. I prej je tou okrajno glava'rsztvo odobrito, kak tou liszti, pravijo ki szo za toga volo la hodili. ^avno martyanszko soulo scsejo z-iiitaranszkimi sztroski gori drzsati, v-steroj szo nejdopusziiii evangelicsanszkoga verena'vuka vcsiti.. Uprav bi vrejdno bilou na tou soulo od evange-licsancov aldove prinasati. Toga szo vrejdni liib-leni ka'h. bralje nasi ! ,,Pectinia non olet", pejnezi neszmrdfjo je pravo edem rimszki caszar, gda je na sagrete dacso vo navrgao. Pejnezi neszmrdiio, tak drzsijo oni ttidi, kf bi liitaranszke pejneze radi v-zsebko djali, ali ev. verenavuk szo vo-brsznoli z-szvoje soule. Kuszto figo dobite od-inisz! Csi je soula ka(h. gmajne, naj jo drzsi gori gmajna, csi je pa veska, te pa naj v-nyej ne/apovcdava pop, liki eden basa. Na koga sze duzsnoszli dejvajo, on tiidi scse jus meii. Viste etaksa sze godijo vu Prejkmurji pod obldszti obrambov i podperanyem (?) i csi sze touzsimo, ka vero naso preganyejo, teda na nasz kricsijo, ka szmo madzsaroni, rebellisje i Boug zna ka ? Neza-dovolnoszt csi jeszte med liidsztvom, tou oni csesztniki redijo, z-steri podperanyem (vovzememo steri sze nedosztaja) sze etakse neopacsnoszti, k- Sztran 15. DUSEVNI LISZT december 20 k-kdksim szmo mi navadjeni nej bili, godijo. Csi je tou tak, ka ali neobhodni, ali pa hiide diisnevej- szti csesztnici takso pravico obszliizsa^vajo, (e lehko povejmo, ka med liidmi oni redijo nezado- volnoszt. Nejdavno szo vkraj vzeli nase ev. sole, zdaj pa z-nami scsejo gori drzsati kalh. sole teda pride, ka mo mi mogli hraniti kath. vucsitele, plebčinuse, barate. Oh nej! Tou mi nedovolimo ! Bila szo i poumnimo one zsalosztne hipe, gda szo evangelicsanci prisziljeni bili placsiivati ple- banuse, gda je ud ev. roditelov deleta krszta i drugi verszki oupravic, szprevodov, itv. nej szamo evangelicsanszkom;, nego plebanusi tiidi Irbelo p!a'csati. Tou vrejmen : pregtinyanya, vcre vrcj- men imenujemo. I zdaj da pomali pd tiszto mo- remo trpeti, kak szo nasi ocsaci trpeli, neszmimo tou praviti, ka vu vere preganyanya vrejmeni zsivemo, nego bi radi bili, csi bi tak pravili, ka szmo gori oszlobodjeni. Zathejvamo da oblaszt prestima nase cerkevne za"kone, teda nebode nezadovolnoszti vu szrdcaj Itidi, nede rebelisov, bodejo mirovni sztancsarje drzsave. Nase cerkevne prdvde eden fundamentni zakon je: ka je evan- gelicsanszke vere cslovek nejduzsen na druge vere szpraviscsa placsiivati, na nyega sze tdksa dacsa neszmi vo navrcsti. Oblaszt bi pa nei szamo proszili, nega zathevamo od uradnikov, csi zse eti mednami zsivejo, i csi nemrejo od mout- noszti mraka previditi i najdti pravice, telko vrej- mena bi szi rnogli vzeti, ka bi sze eli bodoucse razmere navcsiii, ar je nej vszepovszedik Ostereich i Afrika. Na tou sze escse nazdj po- vrnemo. Zvonovje domo prihajajo. Kak csiijemc v Poznanovci evangelicsanči szo szi v Oraci vu Szabd Eraoja fabriki tudi 2 zvona naroucsili,stere zdaj zse vu vszakoj vori csakajo ! Ovo ! Zvonovje pomali vszi nazaj pridejo. Szamovolni dari na goridrzsanye i razsirjavanyE ,,Diisevnoga Liszta." Mčfcsek Stevan Vancsavesz 5 din., Vucsagomilanszki ev. verniki 20 din., Savei Sa^ndor Vanecsa 5 din., Luthar Adatn stolo od Nemcsavszkoga zvond po-szvetsiivdnya 100 din., Berglesz Sandor Salamenci 10 din., Dr. Somen Lajos Murszka Szobota 20 din., Krancsics Anna diakonisza Pozony 1750 din., Kranyec lvan Varazsdin 5 din., Sods Ja"nos Pecsarovci 5 din., Szlivnyek Jdzsefne Vanecsa 10 din., Rituper S^ndorne Szebeborci 10 din., Kercs-mdr Zsigmond Szebeborci 20 din., Darvas Alada'r €v. duh. Krizsevci 10 din., Siftar Geza poszlanec Martianci 100 din. Radi bi nadalufvali! — Szrd-csna hvala ! Nas kalendari jMko iepou jemlejo. Nasf , vernici szeposzedik szamo evangelicsanszki kaien- dari proszijo. Velika radoszt i zadovolnoszt je tou , nam ! Mdmo tiidi vrejle siritelje. V Szebeborci szo Kercsma'r Zsiga 50 faldtov D. Liszt. pe bluzi 30 napreiplacsnikov szpravili; v Predanovci Persa Miha'ly bliizi 40 falatov, v Sztrukovci nas vrejli priatel vise 60 fala"tov, v Puzsavci Zselezen Fe- renc 40 fala'tov, v Macskovci Be?nec Sandor 50 falatov oudali, itv. Zbiidja^va sze deklicska ! Goripozovemo pazko nasi cstitelev na S7pfsz nasega imenitnoga domacsfna, Sostarec Ferenc duhovnika. Nyegove globoke miszli od liibeznoszti je vrejdno i potrejbno z-cejlov dusov csteti, nej szamo z-ocsmi! (Red.) Nemiri. Nouva revolucija i republikanszko gibanje jeszte na Grskcm. — Veliki nemiri lddajo na Poljszkom. Po cejlom orszdgi stra^jkajo; v Krakovi je do bitja prislo med vojastvom i sztav-kajaucsimi, pri sterom je 60 oszob mrtvi, vise 150 oszob pa tezsko ranyeni. Velika neszrecsa je ]iidi doszegnola Poljszko, &r je v Varsavi 100 vaganov municijszkega prahu zletelo vzra'k i pri tom je 30 mrtvi i vise 400 ranyeni. — Demars je poszldla nasa vla"da Bolgdriji, dr szo v Szofiji nasega ataseja inzulterali. BolgaVija je dala zse zadovolscsino nam. Z-velikov nemirovnosztjov gleda cejli szvejt na Nemcsijo, v-steroj je vsze, do kraja napunyeno. — Na Angleskom je 1,246.000 ltidi brez dela. Neszrecse. Velika bajcarszka neszrecsa sze pripetila v Dalmaciji, pri steroj je 8 delavcov mrtvi, 16 pa tezsko ranyeni. V Rusziji je ekszplodiralo municijszko szkladiscse rdecse armade. Bluzi 20 oszob je naj-slo pod nazvalinami hizs szmrt. Doszta ji je pa ranyeni. Velika povoden v Sloveniji i na Hor-vatskom, skoda zna"sa vecs milijonov. Escse groznejsa je pa bila povoden v Ilaliji, moszte je razbila, pola na nikoj szpra*vila ; bliizi 600 oszob je pogiibleno v-vodi. Proti divjim (loskim) zakonom. Kak sze z-Beograda oznanyiije, minisztersztvo je szkoncsalo, ka sze osztro zrendeliivanye da" vo proti diviitn hizstvam. Vu divjem zdkoni zsivecse oszobe kastigane bodo. december 20 DUSEVNI LISZT Sztran 16. Spanyolszki kralevszki par je nej dav-no v Rimi bio. Hodila szta tiidi pred papo i ka sze je zse pol sztotine nej zgoudil, pred papom szta pokleknola i kiisnola nyemi nogou, pa pr-sztan. Krao je v pozdravnom govori naprejpri-neszao, kak je Spanszka vedno sirila r. kath. vero i sze vopokazala nad celim szvejtom. -- Z-trnavov korounov obvzeti Krisztus je nigda szla-boga deteta poniznoszt posztavo za peldo pred szvoje vucsenike I. zapovedati diih nam tiidi nika driigo gucsi, kak je pa tou kusiivanye pa bilou vu vatikani. (Vidi li. Thess. 2, 4.) — Tou pa tiidi vszi znamo, ka ie inkvizicija vu Talijan-szkom i Spanyolszkom orszagi divjala najbole. Rusziski komunisti szamo vu mensem csinili nyim neprijetnim ludem tiszto, ka szo csinili na veliko spanyolszki inkvizitori na Spanyolszkom i cscse v-driigi orszagaj prejk vecs szto lejt prouti ,,krivovercom." Qiiljenye poutnikov v Amertko. V-mi-uisztrsztvi za szocijalno politiko poszebna komi-szija preiszkava csalarnoszt, z-sterov szo nisterni uradniki minisztrsztva i razni agentje od vu Ame-riko potiivajoucsi za poutne liszte grozne sume pocerali. Veliko pazko je zbiidilo na vsze sztrani nemskoga tronosnaszlednika necsakamo nazaj vr-nenve v Nemskiorszag. Verszka vzgoja solszke dece. Ne tou gledoucs vucsenya mtnisztrsztvo szledecse pravi i zrendeliije : ,,Velika szvetovna bojna je osztavila po vszem szvejti i tiidi pri nasz vnogo nereda v moralnom pogledi. Moralna dekadenca, raz-viizdanoszt, nepostenye sze da viditi zraszti pri mladezni, stera zglihava csiit i liibezen do loga ka je szveto i zviseno. Vu prvejsi csaszi- je sol-szka deca redno v-cerkev hodila, tani molila Boga, popejvaia i poszluhsala rejcs bozso. Dnesz den, na zsaloszt tiidi roditelom, sze vidi, kak da bi sze vsze te sztare lejpe navade zalejale. Vucsitelje, kak gajitelje mladezni morejo v-prvi vrszti kazati dobro peldo v moralnom i verszktim pogledi, tiidi vu obiszkavanyi cerkvi i paziti, da mladezen hiide navade tanihava i redno hodi vu cerkev." Takse zrendeliivanye szrdca pozdravla-mo i sze radiiierno nyemi, Viipamo sze tiidi, ka de vucsitelsztvo k-tem bole szpunyavalo szvojo nalogo v'u verszkem povodjavanyi mladezni, ar je zse na szvojem letosnyem v Ljubljani drzsa-nom kongresusi tiidi priglaszilo: sztvoriti treba nouvoga csloveka, ki ne bo vido^ cila szvojega bivanya na zemli szamo v-nakopicsenom boga-sztvi, ki ne bo hrano szamo szvojega tejla, ne-go tiidi vsze lejpe lasztivnoszti. Vszi doszedanyi ekszperimenti, predriigacsiti viadajoucse razmere zpomocsjov drzsavnoga ravnanya szo bili ve-csinoma li v-darec v vodo Csloveka treba pre-roditi, naj nebode civilizirali masin, nego prava korouna sztvorjejnya i te mo teliko govorili od nouvoga szocialnoga zsivlejnya. Vsza tezsa toga preporoda pa lezsi na vucsitelsztvi, ar ono je tiszti vazsni faktor, ki szeja prvo szemen na ne-zaszejane nyive mladoga zsivlejnya. Z-krepkim hiihom i trdov volouv tak na delo /a nouvoga csloveka! Pouleg nouve laksze na krszinem, zda-vanszke i mrtvaske Jiszte H) dinafszki stempl;n tabe goridiaszti. Lejpt dar. Vrecsics Ivan z-Vanecsa szo na szpoumenek szvojega 40 letnoga gosztilnicsar-sztva i 30 lejtnoga kuratorsziva Piiconszkoj fari na Lutheralap 800 dinarov dariivali. — Na iszti cio szo poszla[i po Cugh Katiki Rituper Jozsef, Dervarics Franciszka i Gizela na szp. Dervarics Ivana i tivarisice: Godina Zsuzse z Gorice 5 dolarov Piiconszkoi fari. Globoka hvala! Sto verjt1, ka je Jezu^ liciaztus po szvo-jov krvi, brez nase vrejdnoszti, z-vole i milosz-tivnoszt' Ocse nas Odkupitc! posztao, tiszti je zse nej duzsen nikaj driigo, kak, naj tiibi s/.vo-x;u. (Luthera govor.) . Posta. Vsze tiszte, p. nase cstitele sterim szmo z-prvejsov numerov kalendari poszlali, proszimo, nai nam po prilozsenom cekki za kalendari 10 dinarov tiidi notriposlejo. D. L. cstiteli pri Szavi. .Naprejplacsilo za tsaszopiszov i 50 din. podpore szmo vzeli. Szrdcsna hvala i pozdrav. Rituper Jozsef Bethelehem. Po Cugh Katiki z Doline posztane dolara szem zahvalnosztjov prejk vzeo. Vu piszmi vecs! Szmodis Kausz Bethlefrern. Po Cugh Katiki poskiani J3J31 dola-rov szem vrouke doubo i pouleg vasega zselej-hya szo zse kak fundacii a na ,,Deaski dom" v gaszo polozseni. Piszmo ide S. F.t Legrad. Globoka hvala! — Nadaljavanya csakamo. Topeo pozdrav! — Grof M., Augusztin M. Bethle-hem; Fliszar Ivan Brunszvick: Persa M. Milwauke. Kalendarije i piszmo szmo vam od-poszlali. Stampano v »Prekmurski Tiskarni" v M. Soboti.