VPLIV PADAVINSKIH IN TEMPERATURNIH RAZMER NA DEBELINSKI PRIRASTEK DREVES (na primeru treh pokrajinskih tipov v Sloveniji) THE INFLUENCE OF PRECIPITATIONS AND TEMPERATURE CONDITIONS ON TREES' RADIAL INCREMENT (Analysed on the Case of Three Landscape's Types In Slovenia) DARKO OGR1N Izvleček UDK 630*52 : 551.561.22(497.12) Vpil▼ padavinskih In temperaturnih razmer na debelinski prirastek dreves (na primeru treh pokrajinskih tipov v Sloveniji) V razpravi so opisani rezultati raziskave, ki smo jo opravili z uporabo dendro-klimaLoloike metode na treh pokrajinskih tipih v Sloveniji. Odnos med širino letnic (debelinskim prirastkom dreves) In klimo smo raziskovali na sedmih drevesnih vrstah: na črnih borih (Plnus nlgra) ln gradnlh (Qucrcus pet raca) v submedlteranskl Sloveniji; dobih (Quercus robur). smrekah (Plcea ables) In rdečih borih (Plnus silvest-rls) na prodnih terasah osrednje Slovenije ter na smrekah In macesnih (Larlx euro-paea) na lokacijah ob zgornji gozdni meji. Abstract UDK 630*52 : 551 58122(497.12) The Influence of Precipitations and Temperature Conditions on Trees' Radial Increment (Analysed on the Case of Three Landscape's Types In Slovenia) The essay deals with the results of a research which were obtained by the use of the dendrocllmatologlcal method in three landscape's types In Slovenia. The relation between the ring-width (the trees' radial Increment) and the climate was analysed on seven tree species: black pine (Pinus nigra) and durmast oak (Qucrcus petraca) In Submedlterrancan Slovenia: common oak (Quercus rubur). common spruce (Plcea ables) and scots pine (Plnus sllvestrls) In the gravelly terraces of central Slovenia: and common spruce, as well as european larch (Larlx europea) In sampling areas at the upper treellne. Naslov • Adress mag. Darko Ogrln Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta Aškerčeva 12 61000 LJubljana. Slovenija KAZALO L UVOD 111 Ll. METODOLOGIJA 112 2. SUBMEDITERANSKA SLOVENIJA 112 2.1. VPLIV PADAVINSKIH IN TEMPERATURNIH RAZMER NA ŠIRINO LETNIC ČRNIH BOROV 113 2.1.1. Oris posameznih lokacij 113 2.1.2. Rezultati korclacijskc analize 115 2.1.2.1. Bržantja 116 2.1.2.2. Socerb 117 2.123. Pel r i nje 118 2.1.2.4. Lipa - Komen 119 2.1.3 Vpliv padavinskih ln temperaturnih razmer na širino letnic črnih borov - zaključki 121 2.2. VPLIV PADAVINSKIH IN TEMPERATURNIH RAZMER NA ŠIRINO LETNIC HRASTOV GRADNOV 124 2.2.1. Oris posameznih lokacij 124 222. Rezultati korclacijskc analize 125 2.2.2.1. Brdo 125 2222. Plasa 127 2.2.2.3 Topolovec 127 2.2.3. Vpliv padavinskih In temperaturnih razmer na širino letnic hrastov grad nov - zaključki 127 3. PRODNE TERASE OSREDNJE SLOVENIJE 131 3.1. Oris posameznih lokacij 131 3.2. Rezultati korclacijskc analize 133 3.2.1. Kleče 133 322. Repnje (Rdeči bori) 134 3.2.3. Repnje (smreke) 137 4. ZGORNJA GOZDNA MEJA 138 4.1. Oris posameznih lokacij 139 42. VPLIV PADAVINSKIH IN TEMPERATURNIH RAZMER NA ŠIRINO LETNIC SMREK 142 4.2.1. Rezultati korelacljske analize - lokacije Iz osrednjega ln zahodnega dela slovenskega gorskega sveta 142 4.2.1.1. Krvavec 142 4.2.1.2. Komna 143 4.2.1.3. Vršič 144 4.2.1.4. Zaključki 145 4.2.2. Vpliv padavinskih In temperaturnih razmer na širino letnic smrek z Uršlje gore (V. Karavanke) 147 4.2.2.1. Uršlja gora 1 (n.v. 1660 m) 147 4.2.2.2. Uršlja gora 2 (n.v. 1430 m) 150 4.3. VPLIV PADAVINSKIH IN TEMPERATURNIH RAZMER NA ŠIRINO LETNIC MACESNOV 151 4.3.1. Krvavec 151 4.3.2. Vršič 153 5. POVZETEK 156 VIRI IN LITERATURA 157 SUMMARY 159 1. UVOD Geografske In druge literature, ki razlaga odnose med klimo In rastjo dreves v Sloveniji, nI velika Se najbolj so raziskane razmere ob zgornji gozdni meji (P. Lovrenta k.1975; 1977; 1987; I. Gams. 1977; M. P 1 e s n I k . 1971). S pomočjo dendrokllmatološkc metode smo vpliv temperaturnih ln padavinskih razmer na debelinski prirast črnih borov iz submedlteranske Slovenije proučevali v letu 1989 (D. O g r I n ). Tudi v tej razpravi nismo mogli zajeti celotne palete odnosov med klimo ln debelinskim prirastkom dreves v pokrajinsko tako pestri deželi kot Je Slovenija. Omejili smo se na prikaz odnosov med širino letnic In padavinskimi ter temperaturnimi razmerami v treh pokrajinskih tipih Slovenije: 1. V submedlleranski Sloveniji, 2. na prodnih terasah v osrednji Sloveniji in 3. v predelih ob zgornji gozdni meji. Izbor naštetih pokrajinskih tipov Je narekovala metodologija raziskovanja. Uporabljena dendrokllmatološka metoda priporoča, da raziskujemo tam. kjer pričakujemo tesna In Jasna razmerja med širino letnic In klimatskimi razmerami. Glede na rezultate študij, ki so bile opravljene v podobnih pokrajinskih tipih drugod po svetu. npr. v Sredozemlju (A. A 1 o u t. 1978; A. Berger - J. Gulot - L. Mathieu in ostali, 1979: P. S e u e . 1973) ln v predelih ob zgornji gozdni meji (V. C. L a M a r -che - C. W. Stockton, 1974: F. Sehwelngruber In drugI. 1979: O. H a I k k I n e n , 1965; K. J. Hansen - Bristow In drugI, 1988) smo predvidevali, da so drevesa, ki rastejo v pogojih submedlteranske klime, primerna za študij sušnostl. Podobno Je z drevesi na prodnih terasah osrednje Slovenije, medtem ko naj bi rast ob zgornji gozni meji uravnavale predvsem toplotne razmere. Za uspešno dokončanje raziskave je bila Izrednega pomena pomoč, ki so ml Jo v obliki nasvetov, oziroma v obliki vzorcev za analizo nudili: mentor dr. Ivan Gams In so mentor dr. Franc Lovrenčak z Oddelka za geografijo FF. dr. Marjan Kotar ln mag. Vladimir Pubek z gozdarskega oddelka BF, Ing. Toman Iz GG Bled. Ing. Janez Ku-ncčnlk lz GG Kočevje, Ing. Alojz Zega In Ing. France Prelec Iz Zavoda za pogozdovanje ln melioracijo Krasa lz Sežane In Ing. Maks Dol In Se k lz gozdarstva Slovenj Gradec. Vsem se za prijaznost najlepše zahvaljujem. 1.1. metodologija Temeljni principi ln postopki dendrokllmatološke metode so prikazani v delih H. C. F r I t t s a (1971: 1976) In M. K. Hughesa -P. M. K e 1 I y J a - J. R. P 1 1 c h e r J a (1982). V slovenskem Jeziku je kratek pregled le-teh. ki so bili uporabljeni tudi v tem delu. pripravil D. O g r 1 n (1989 a), zato tu le definiramo uporabljene termine pri posameznih metodoloških postopkih. Izbor rastličnlh tipov in lokacij vzorčenja. Izbiramo take ras-tlščne tipe ln lokacije vzorčenja znotraj njih, kjer predvidevamo tesne ln jasne odnose med klimo In prirastkom. Rastlščni tip pojmujemo kot del pokrajinske sfere, kjer so si klimatski In ostali pogoji za rast podobni (npr pas ob zgornji gozdni meji v Sloveniji). Lokacija vzorčenja pa je ožje območje znotraj rastlščnega tipa, kjer so pogoji še bolj homogeni (npr prisojno pobočje Krvavca v višinah med 1500 in 1700 m). Izbor drevesnih vrat ln dreves za vzorčenje. Izbiramo prostorsko dovolj razširjene drevesne vrste, ki tvorijo dobro vidne letnice. Vzorce jemljemo na drevesih, ki rastejo bolj na samem, so brez vidnih poškodb in na katera ni močneje vplival človek s svojimi aktivnostmi. Vzorčenje ln merjenje širine letnic. Izvrtke smo Jemali s pomočjo gozdarskega prirastnega svedra, v manjši meri smo analizirali tudi drevesne kolobarje. Širino letnic merimo na 1/100 mm natančno. Sestavljanje kronologij. Izmerjenim širinam letnic smo pripisali leta, v katerih so nastale. Križno datiranje. Ker Imajo drevesa, ki rastejo v podobnih ras-tlščnih (klimatskih) pogojih podoben potek priraščanja, nam primerjava kronologij znotraj lokacij vzorčenja v posameznih rastiščnlh tipih omogoča odkrivanje napak pri sestavljanju kronologij, morebitnih lažnih in manjkajočih letnic, kakor tudi odkrivanje kronologij, ki po načinu priraščanja bistveno odstopajo od ostalih. Primerjavo med posameznimi kronologijami smo opravili s pomočjo grafičnega prikaza kronologij. Standardizacija. S tem postopkom smo odpravili vpliv nekllmat-skih faktorjev na prirast - predvsem biološki trend rasti. S pomočjo gla-jenja kronologij širin drevesnih letnic (uporabili smo metodo drsečih sredin) smo določili biološki trend rasti in nato izračunavali Indekse za posamezna leta med vrednostmi za biološki potek rasti in Izmerjenimi širinami letnic. Na ta način smo dobili standardizirano časovno serijo prlrastnlh Indeksov, osvobojeno trenda. Odkrivanje zvez med klimo in iirino letnic. Ker odnosi med prirastkom In klimo niso funkcijski ampak statistični, smo povezave med širino letnic ln klimatskimi parametri ugotavljali s pomočjo računanja korelacljskih koeficientov (r). 2. SUBMEDITERANSKA SLOVENIJA S pojmom "submediteranska Slovenija" označujemo v razpravi klimatsko regijo, ki Ima svoje značilnosti In se zato loči od ostalih klima- lakih regij v Sloveniji. Po G a m s u (1972) sodijo k submedlteranskl Sloveniji: obrežna prisojna pobočja v zaščitni legi pred burjo nad Tržaškim zalivom. Slovenska Istra. Vipavsko - goriški klimatski rajon. Kras. Brkini in ostalo hribovje do n.v. 600 m (700 m) ter rajon spodnje Soške doline do Kobarida. Od ostale Slovenije se ta regija loči po bolj sončnih poletjih (oblačnost pod 5,6). po tem. da nad 48% padavin pade v obdobju od oktobra do marca In da je temperaturna amplituda v nižinah manjša od 20°C. Klimatske razlike znotraj regije ustvarjata oddaljenost od morja (v zaledju se zrak ponoči in pozimi bolj ohlaja) In nadmorska višina. Z višino se povečujejo padavine in znižujejo temperature. Ena od značilnosti submediteranskega podnebja Je tudi ta. da v poletnem času nastopi do dvomesečno sušno obdobje, ki je na kraškem svetu še potencirano zaradi kamninske zgradbe. Zaradi pogoste zastopanosti In dobro vidnih letnic smo za analizo Izbrali črni bor (Plnus nlgra) In hraat graden (Quercus petraea). Odločili smo se za sedem lokacij: štiri s črnim borom (Bržanija, Socerb, Petri nje in Llpa-Komen) ter tri s hrastom (Brdo, Plasa in Topolovcc). Socerb, Petrlnje in Llpa-Komen so s kraškega sveta. Bržanija pa s fliša. S Soccr-ba, Petrlnj in Bržanlje smo dobili po deset izvrtkov z vsake lokacije, iz Lipe In Komna pa po dva kolobarja črnega bora. Skupno smo iz "sub-mediterana" obdelali 24 vzorcev črnega bora. Vzorcev hrastovih dreves Je zaradi načina pridobivanja vzorcev le osem. Ker so prirastni svedri, ki smo jih Imeli na razpolago, namenjeni vrtanju v mehke lesove, smo bili pri hrastu vezani na posek dreves in analizo kolobarjev. Izbor lokacij Je bolj naključen. Vzorci so s trenutnih posekov. Kljub temu pa nam je uspelo zagotoviti lokacijo s krasa (Plasa) ln s fliša (Brdo in Topolovec). 2.1. vpliv padavinskih in temperaturnih razmer na širino letnic Črnih borov 2.1.1. ORIS POSAMEZNIH LOKACIJ Bržanija Lokacijo Bržanija smo poimenovali po pokrajini, ki se spušča Izpod kraškega roba (Stene) v dolino Rlžane oz. Osapske reke. Tu smo na približno 10°-16° strmem, prisojnem, lapornatem pobočju pri vasi Bezo-vlca (n.v. 210 m) izbrali za analizo 10 dreves črnega bora. Nasad črnega bora. iz katerega smo izbirali vzorce. Je nastal na nekdanjem erozijskem Žarišču, ki so ga pogozdlll pred 90 leti. Nad lapornato osnovo se je v omenjenem času nabrala 5-10 cm debela plast slabo preperellh iglic -prave prsti tu ni. Drevesa, Iz katerih smo dobili Izvrtke. so bila stara okoli 60 let In so dosegla višino 10 - 15 m. Kronologija za to lokacijo je dolga 50 let (od 1938. do do 1988. leta). Socerb Lokacija Soccrb je na Podgorsko-socerbskem krasu, ob socerb-skem gradu, na nadmorski višini 390 m. Vzorce smo vzeli Iz črnih borov. ki rastejo posamično ali v manjših skupinah tik ob robu planote. Tla so plitva. Deset meritev v obsegu drevesnih korenin Je pokazalo, da se je na apnenčasti osnovi razvila 9 do 13 cm globoka. Ilovnato glinena, nesklenjena rendzlna. Drevesa ob socerbskem gradu so enako visoka kot v BrZanlJl, stara pa 50 do 60 let. Kronologija širin letnic je dolga 38 let (od 1950. do 1988. leta). Petrinje V podobnih rastlščnih razmerah kakor črni bori iz Socerba, rastejo tudi črni bori na lokaciji Petrinje. ki leži nekoliko višje (410 m) in Je pomaknjena bolj v notranjost planote. Petrinjski bori so starejši (60 - 70 let) in višji (15 - 18 m) od socerbsklh. Kronologijo letnic za to lokacijo smo sestavili za obdobje 1946 - 1988. to je za 42 let. Upa - Komen Na lokacijah Bržanlja. Socerb in Petrinje smo analizirali Izvrtke. Iz okolice Lipe In Komna na Krasu pa smo dobili po dva kolobarja črnega bora. Kolobarja iz okolice Komna sta Iz borovih dreves, ki so rasla na JV pobočju hriba, na nadmorski višini okoli 315 m. Po podatkih Zavoda za pogozdovanje In melioracijo Krasa Iz Sežane so se tu na apnenčasti podlagi razvila rjava pokarbonatna tla. Kolobarja sta iz umetno zasajenega sestoja, starega okoli 85 let. Kolobarja iz okolice Lipe sta z J V pobočja Trstelja, v nadmorski višini okoli 560 m. Matična osnova Je tudi tu apnenec, na njej pa se Je razvila rendzlna. Črna bora iz Lipe sta nekoliko mlajša od sosednjih iz Komna. Mlajši ima 55. starejši pa nekaj nad 60 let. Iz vseh štirih kolobarjev smo sestavili povprečno kronologijo, dolgo 38 let. Tabela I: Pregled podatkov o lokacijah vzorčenja Table l: Revteiv oj data on sampling areas Luciji Mamil litini L* UikiM r# Nt lita pofep Tip |MI Clot.ni priti Trttlin Grah petek Nd| Gllu Brtaaija lita JZ potuijc 10-11* lip. . . • 5« trti 390 ■ pit noti v ipcott rtndtiii t-IJm llnuii (|llm i M« 117» 44 H Petrinje 410 a plin o(i tr ipaCDK rtnduiu 4 Ura ilnult 0iu i 031 11.» 11« Up> 5M a JVpgMJc ■ ifttntt rtoiau - - - - - Koaco 515 a JVpobrfjt • IftCIlK rp>i • • • • • pkirbmilni Si. J: Submedlteranska Slovenija - položaj lokacij vzorčenja Fig. J: Submediterranean Slovenia - sampling areas position 2.13. REZULTATI KORELACIJSKE ANALIZE Odnose med padavinskimi ln temperaturnimi razmerami ter širino letnic prikazujejo koeficienti korclaclje (r). Širino letnic smo primerjali s podatki o temperaturah In padavinah v 18 mesečnem obdobju: od maja v pretekli vegetacijski sezoni do oktobra tekoče sezone, ko se rast v glavnem zaključi. Primerjavo smo opravili po mesecih In letnih časih, za vegetacijsko sezono (obdobje od aprila do vključno septembra) In po letih. Za proučevanje vpliva klimatskih razmer v pretekli vegetacijski sezoni In v dobi mirovanja neposredno po njej smo se odločili zato, ker Je debelinski prirastek v tekoči sezoni odvisen tudi od pogojev prlrašča- nja v prejšnji, kakor tudi od samega poteka mirovanja. TI pogoji pa Se zdaleč niso tako pomembni kot pri višinskem prirastku, ker Je po mnenju nekaterih avtorjev (M. K o t a r , 1986) debelinski prirastek bolj odvisen od prehrambenih pogojev v tekočem letu. Standardizirane kronologije za posamezne vzorce smo združevali v povprečne kronologije po lokacijah In Jih primerjali s podatki meteoroloških postaj, ki so po legi sorodne lokacijam. Obdobje, za katero smo Izvedli primerjavo. Je bilo večinoma odvisno od začetka delovanja meteor o lošth postaj ln Je znašalo okoli 30 let. Glavni vir klimatskih podatkov sta bila objavi hidrometeorološkega zavoda Slovenije (Kllmatograflja I. II. 1988. 1989). Meteorološki godlš-njak SFRJ (1945 - 1984), kakor tudi arhiv HMZ Slovenije. 2.1.2.1. BRŽ AN IJA Širino letnic za lokacijo Bržanlja smo primerjali s klimatskimi podatki za meteorološko postajo Kubcd, ki Je oddaljena okoli 25 km, leži Tabela 2: BRŽAN1JA (črni bori) - rezultati korelacljske analize Table 2: URŽANIJA (Ulack pines) - results oj the correlation analysis padavine temperature N r t P N r t P P Maj 38 0 0460 0.276 NS 37 0.0498 0.294 NS R Jun 38 ■0.1137 -0.680 NS 37 -0.1380 -0.820 NS E L Jul 38 -0.3711 -2.390 0.05 37 0.0035 0020 NS T E Avg 38 -0.1198 -0.270 NS 37 0 1791 1.077 NS E T Sep 38 -0.0989 -0.590 NS 37 00992 0.590 NS K O Ok t 38 -00677 0400 NS 37 0.1295 0.772 NS L Nov 38 -0.1677 •1.020 NS 37 -0.1558 -0.930 NS O Dec 38 -0.1058 -0.630 NS 37 -0.0320 -0.180 NS Jan 38 -0.2322 -1.430 NS 38 -0.1224 -0.730 NS Fteb 38 -0.0876 -0.520 NS 38 -0.0489 -0.290 NS T Mar 38 00272 0.163 NS 38 0.2755 1.720 0.1 E L Apr 38 -0 2619 -1 620 NS 38 -0.2794 -1.74 0.1 K E Maj 38 0.0893 0.538 NS 38 -0.0969 -0.580 NS O T Jun 38 0.3314 2.107 0.05 38 0 1508 0.915 NS C O Jul 38 0.1468 0.890 NS 38 -0.0528 -0.310 NS E Avg 38 0 1281 0.775 NS 38 -0.3694 -2.380 0.01 Sep 38 0.3235 2.051 0.05 38 0.1565 0.951 NS Okt 38 00826 0.497 NS 38 -0.2219 -1.360 NS Zima 29 -0.0953 -0.490 NS 29 0.0783 0.408 NS Pomlad 30 -0.0065 -0 200 NS 30 0 0523 0.277 NS Poletje 30 0 3044 1.691 0.1 30 -0.2443 -1.330 NS Jesen 30 0.1398 0.747 NS 30 0.0371 -0.190 NS Veg.doba 51 0.3777 2.855 0.01 30 -0.1122 -0.670 NS Leto 38 0.1914 1.170 NS 30 0 0407 -0.240 NS N - število r • korelacljakl koeficient t - t-test p • nivo pomembnosti pa nekoliko višje (262 m). Kubed Ima kvalitetne meritve od leta 1925 dalje. Korelacljska analiza kaže. da na širino letnic najbolj vplivajo padavinske razmere v rastni sezoni. Pri primerjavi mesečnih padavin s širino letnic smo dobili statistično pomembne korclacijc za meseca Junij (r-0,3314 / 0,05) In september (r-0,3235 / 0.05). Pregled po letnih časih pa nam Izdvoji pomen večje količine padavin poleti (r-0.3044 / 0.1), kakor tudi v celotni vegetacijski dobi (r-0,3777 / 0.01). Negativno pa deluje višja količina padavin v Juliju prejšnje vegetacijske sezone (r- -0.3711 / 0,05). Splošna ugotovitev bi lahko bila, da v Bržanljl višje temperature delujejo zaviralno na prirast, ker povečujejo sušnost. Negativen pomen višjih temperatur smo zabeležili v aprilu (r- -0,2794 / 0,1) in v avgustu (r--0,3694 / 0.01), blizu statistične pomembnosti pa Je tudi rezultat, ki smo ga dobili s primerjavo povprečnih temperatur v poletnih mesecih in širino letnic (r- -0.2443 / NS). Pozitivno pa se na prirasti odražajo višje temperature marca (r- 0.2755 / 0.1). Za črne bore v Bržanijl Je torej pomembno, da sta Junij in september tekoče vegetacijske sezone bolj namočena in nekoliko toplejša od povprečja, avgust pa predvsem hladnejši, celotno poletje, kakor tudi vegetacijska doba pa bolj namočena in nekoliko hladnejša. 2.1.2.2. SOCERB Podobno kot v primeru Bržanlje In kasneje Petrinj smo podatke o širini letnic primerjali s klimatskimi podatki meteorološke postaje Kubed (n.vJ262m). ki Je od Socerba oddaljena 8.5 km. V primerjavi z Bržanljo se bori Iz Socerba bolj odzivajo na temperaturne razmere. Razen v zimskih mesecih, v katerih višje temperature delujejo blagodejno na prirast v vegetacijski sezoni (r- 0,388 / 0,05). višje temperature skoraj v vseh mesecih in letnih časih zavirajo rast (avgust r- -0.2588 / NS: september r- -0,2999 / 0.1: oktober r--0.2419 / NS: vegetacijska doba i--0.2969 / 0.1). Na širino letnic negativno delujejo tudi višje temperature v Jesenskih mesecih preteklega leta. Statistično pomembne korclacijskc koeficiente s padavinami smo dobili za mesec julij v prejšnji vegetacijski sezoni (r- -0,4335 / 0,01) in marec (r- -0,4062 / 0,05). Podobno kot v primeru Bržanlje si ne znamo pojasniti negativne korclacijc za prejšnji julij. V marcu, v katerem imajo tla še zimsko zalogo vlage. Je v fazi prebujanja drevja iz dobe mirovanja in priprav na novo rast pomembnejše toplejše In bolj suho vreme (r za temperature sta za februar In marec blizu 0.20). Višja količina padavin v tem času pa lahko zavira bodoči prirast. Kljub nepomembnosti ostalih korelacijskih koeficientov glede na t-test lahko po rezultatih sklepamo, da Je širina letnic pri črnih borih Iz Socerba v obratnem sorazmerju s spomladanskimi padavinami (r--0,2727 / NS) In v premem sorazmerju s padavinami poleti (r- 02473 / NS), kakor tudi v celotni vegetacijski dobi (r- 0.2202 / NS). To. da Je vpliv temperatur v obdobju rasti pomembnejši od vpliva padavin, lahko v tem primeru pojasnimo s sušnostjo, ki Jo nadpovprečno visoke temperature še stopnjujejo. Z manjšimi zadržki lahko rečemo, da bodo črni bori s Soccrb ske planote tvorili širše letnice v letih s toplejšo In bolj suho zimo In v letih z bolj suho pomladjo in bolj namočenim poletjem. Celotna vegetacijska doba pa mora biti hladnejša in vlažnejša od povprečja. Tabela 3: SOCERB (Črni bori) - rezultati korelacljske analize Table 3: SOCERB (Black pines) ■ results of the correlation analysis padavine temperature N r t P N r t P P Maj 38 -0 2115 -1.290 NS 37 0.2030 1.226 NS R Jun 38 0.0441 0.264 NS 37 -0.0553 -0.320 NS E L Jul 38 -0.4335 •2.880 0.01 37 0.1662 0.997 NS T E Avg 38 -0.2397 -1.480 NS 37 0 0774 0.459 NS E T Sep 38 0.2406 1487 NS 37 -0.0299 -0.170 NS K O Okt 38 -0.1031 -0620 NS 37 -0 3613 -2.290 0.05 L Nov 38 -0.1629 -1.000 NS 37 -0.2095 -1.26 NS O Dec 38 0 1654 •1.000 NS 37 -O.llBl -0.680 NS Jan 38 ■0.1855 -1.130 NS 38 0.2113 1.297 NS Ffcb 38 0 0160 0.096 NS 38 0 2092 1.284 NS T Mar 38 -0 4062 -2.660 0.05 38 0.1936 1.184 NS E L Apr 38 -0.1128 -0.680 NS 38 0 1602 -0.970 NS K E Maj 38 0 0661 0.397 NS 38 -0.1972 -1.200 NS O T Jun 38 0 1907 1.165 NS 38 -0.0983 -0.590 NS C O Jul 38 0 0464 0.278 NS 38 0 0813 0.489 NS E Avg 38 0 2198 1 352 NS 38 -0.2588 -1.600 NS Sep 38 0 0962 0 580 NS 38 -0.2999 -1 880 0.1 Okt 38 0.1199 0.725 NS 38 0 2419 -1.490 NS Zima 29 -0.1468 -0.770 NS 29 0.3880 2.187 0.05 Pomlad 30 -0.2727 -1.490 NS 30 -0 0104 -0.050 NS Poletje 30 0.2473 1.350 NS 30 0 0912 -0480 NS Jesen 30 -0.0838 -0440 NS 30 0 5 173 -3.190 0.01 Veg.doba 37 0 2202 1.336 NS 38 -0.2969 -1 860 0.1 Leto 38 0 I2H* -0.770 NS 38 -0 1318 -0.790 NS N - število r - korelacljskl koeficient t • t-test p - nivo pomembnosti 2.13.3. PETRIN JE Kot v Bržanlji se bori tudi v Petrlnjah bolj odzivajo na padavinske razmere. Na rast ugodno vpliva višja količina padavin v jeseni preteklega leta (september r- 0.2822 / 0.1; oktober r- 0.374 / 0.05; december r- 0.3619 / 0.05), kakor tudi v zimskem času (r- 0,2657 / NS). Višja količina padavin od povprečja deluje pozitivno na širino letnic tudi v dobi rasti (Julij r- 0.2700 / 04; september r- 0.3098 / 0.1; poletje r- 0.3798 / 0.05; vegetacijska doba r- 0.3837 / 0,05). Spomladanski meseci pa so ugodnejši za prirast, če so bolj suhi (marec r- -0.2865 / 0.1; april r--0.2802 / 04). Pomen temperaturnih razmer je manj izrazit. Stimulativno delu- jejo na prirast višje temperature v obdobjih, ki so dovolj namočena (zima r- 0.4576 / 0.05: pomlad r- 0.3069 / 0.1). negativno pa se na debelinskem prirastku odražajo višje temperature v času rasti, ko nastopi pomanjkanje vlage (poletje r- -0.2046 / NS). Črni bori Iz PetrlnJ Imajo torej ugodnejše pogoje za rast v letih, kl Imajo bolj vlažno Jesen v pretekli sezoni, bolj vlažno In toplejšo zimo. bolj toplo in suho pomlad ter bolj namočeno in nekoliko hladnejše poletje. Tabela 4: PETR/NJE (Crnl borl) - rezultatt kurdactjske anallze Tabic 4: PETRINJE (Black pines) - results oj the correlation analysis padavine temperature N r t P N r t P P Maj 38 -0.0644 -0.380 NS 37 0.0209 0.124 NS R Jun 38 0.2118 1.300 NS 37 0.1431 0.855 NS E L Jul 38 -0.0186 -0.110 NS 37 -0.1705 -1.020 NS T E Avg 38 0.0165 0.099 NS 37 0 1800 •1.080 NS E T Sep 38 0.2822 1.765 0.1 37 0.0474 0.280 NS K O Okt 38 0 3740 2 420 0.05 37 -0.0978 -0.580 NS L Nov 38 -00604 -0.360 NS 37 -0.2548 -1.550 NS O Dec 38 0.3619 2 329 0.05 37 0.1166 0 695 NS Jan 38 -0.1642 -0.990 NS 38 0.1106 0 667 NS Fteb 38 00223 0.134 NS 38 0.1118 0.675 NS T Mar 38 -0.2865 -1.790 0.1 38 0.4024 2.637 0.05 E L Apr 38 -0.2802 -1.750 0.1 38 0.0136 0.082 NS K E Maj 38 0.1475 0.895 NS 38 -0.0856 -0.510 NS O T Jun 38 0.1485 0.901 NS 38 0.1385 0.839 NS C O Jul 38 0.2700 1.682 0.1 38 -0.1326 -0.800 NS E Avg 38 0 1886 1.152 NS 38 0 2525 -1.560 NS Sep 38 0.3098 1.955 0.1 38 0 01 18 -0.070 NS Okt 38 0.2097 1 286 NS 38 0 092 1 0.555 NS Zima 29 0.2657 1.663 NS 29 0 4576 2.674 0.05 Pomlad 30 -0.2267 -1.230 NS 30 0 3069 1 706 0.1 Poletje 30 0.3798 2.172 0.05 30 -0.2046 -1.100 NS Jesen 30 0.1948 1.051 NS 30 -0.0657 -0.340 NS Veg.doba 37 0.3837 2.458 0.05 38 -0.0985 -0.590 NS Leto 38 0.1304 0.789 NS 38 0.1901 1.161 NS N - število r - korelacijskl koeficient t • t-test p • nivo pomembnosti 2.1.2.4. LIPA - KOMEN Podatke o širini letnic za lokacijo Lipa - Komen smo primerjali s padavinskimi In temperaturnimi podatki meteorološke postaje Komen (269 m). Padavine so v Komnu pričeli meriti leta 1951. temperature pa leta 1955. V Lipi - Komnu vplivajo padavine močneje na prirast kot na ostalih lokacijah s črnimi bori (r Je v povprečju višji in pri vseh statistično pomembnih r-lh pozitiven). Najbolj trdno zvezo smo dobili pri pri- Tabela S: LIPA-KOMEN (Črni bori) - rezultati korelacijske analize Table 5: LIPA KOMEN (lilack pinesl - results of the correlation analysis padavine temperature N r t P N r t P P Maj 37 0.1037 0.617 NS 29 0.2708 1.461 N3 R Jun 37 -0.0249 -0.140 NS 29 0.0981 0.512 NS E L Jul 37 0.1068 0.635 NS 29 -0.3286 -1.800 0.1 T E Avg 37 0.2296 1.396 NS 29 0.0790 0.412 NS E T Sep 37 -0.1709 -1.020 NS 29 -0.2415 •1.290 NS K O Okt 37 0.1816 1.093 NS 29 -0.1459 -0.760 NS L Nov 37 00934 0 555 NS 29 -0.0382 -0.190 NS O Det 37 0.2669 1.638 NS 29 -0 0349 -0.180 NS Jan 38 0.1969 1.205 NS 30 -0.0502 -0.260 NS Feb 38 -0.0790 -0.470 NS 30 0.0311 0.165 NS T Mar 38 0.2025 1.241 NS 30 0 3508 1.982 0.1 E L Apr 38 0.1599 0972 NS 30 0 0464 0.245 NS K E Maj 38 0.1018 0.614 NS 30 -0 2854 -1.570 NS O T Jun 38 0.1432 0.868 NS 30 -00944 -0.500 NS Č O Jul 38 0.3254 2.065 0.05 30 -0 3509 -1.980 0.1 E Avg 38 0.1216 0.735 NS 30 0 2402 -1.300 NS Sep 38 0 3338 2.124 0.05 30 •0.2630 -1.440 NS Okt 38 0.0219 0.132 NS 30 0 2687 -1.470 NS Zima 29 0.2608 1.404 NS 25 0.2542 1.260 NS Pomlad 30 0.2578 1.412 NS 26 0 2317 1.167 NS Poletje 30 0.3690 2.100 0.05 26 -0 3157 -1.62 NS Jesen 30 0.1787 0.961 NS 26 -0.0121 -0.06 NS Veg.doba 34 0.4591 3.101 0.01 30 -04261 -2.490 0.05 Leto 34 0.5529 3.989 0.01 30 -0.1548 -0.820 NS N - Število r - korelaeljskl koeficient t - t-test p - nivo pomembnosti mer javi Širine letnic z letno količino padavin (r- 0,5529 / 0.001) in s količino padavin v vegetacijski dobi (r- 0,4591 / 0,01). Za prirast je pomembna nadpovprečna količina padavin poleti (r- 0.369 / 0.05) in nekoliko manj pozimi (r- 0.2608 / NS). Pri prejšnjih lokacijah s črnimi bori smo ugotavljali negativen pomen večjih padavin spomladi, v primeru Lipe -Komna pa deluje višja količina padavin spomladi pozitivno na prirast (r-0.2578 / NS). Glede na večji pomen padavin v Lipi - Komnu sklepamo, da je tu tudi sušnost večja. In to kljub temu, da pade v Komnu v povprečju okoli 300 mm padavin več kot npr. v Kubedu (Komen 1666 mm, Kubcd 1303 mm. 1951-1980). Odnos med širino letnic In temperaturnimi razmerami je v Lipi - Komnu podoben kot na ostalih lokacijah črnega bora. Izražen je negativen pomen višjih temperatur v obdobju rasti v tekočI In v prejšnji vegetacijski sezoni (vegetacijska doba r- -0,4261 / 0,05: poletje r- -0,3157 / 04: prejšnji julij r- -0.3286 / 04: prejšnji september r- -0.2415 / NS) In pozitiven pomen nekoliko višjih temperatur pozimi (r- 0,2542 / NS) ter spomladi (r- 0.2317 / NS), še zlasti marca (r- 0,3508 / 0.1). Skratka, črni bori Iz okolice Komna ln Lipe tvorijo širše letnice v letih, ki so nekoliko mokrotnejša ln hladnejša od običajnih, oz. v letih, ki Imajo bolj namočeno Jesen prejšnjega leta, mokro In toplo zimo ter pomlad in mokro ter nekoliko hladnejše poletje, kakor tudi celotno vegetacijsko dobo. 2.1.3. VPLIV PADAVINSKIH IN TEMPERATURNIH RAZMER NA ŠIRINO LETNIC ČRNIH BOROV V SUBMEDITERANSKI SLOVENIJI - zaključki Odnos med širino letnic In padavinskimi ter temperaturnimi razmerami za vse doslej navedene lokacije (Soccrb, Petrinje ln Bržanlja) skupno. Je bil že objavljen (D. O g r 1 n . 1989). Povprečno kronologijo smo primerjali s podatki meteorološke postaje Kubed. V pričujoči razpravi smo pri Izračunu povprečne kronologije izpustili fllšno Bržanljo In vključili lokacijo Lipa - Komen s Krasa, pri kateri smo dobili večjo odzivnost na klimatske razmere. Glede padavin in temperatur se obe kombinaciji lokacij bistveno ne razlikujeta, le da Je pri drugI, 'kraški* varianti, reakcija na klimatske razmere močnejša. Na vseh lokacijah Je reakcija na padavinske In temperaturne razmere podobna. Posebnosti lahko pripišemo lokalnim rastlščnlm razmeram ln slučajnostim. Da bi katerega od teh 'motečih* faktorjev odpravili, smo Iz vseh lokacij s Krasa (Socerb, Petrinje, Komen-Llpa) sestavili povprečno kronologijo Indeksov širin letnic In jo. po že opisanem postopku, primerjali s padavinskimi ln temperaturnimi podatki za meteorološko postajo Komen. V skupni kronologiji Je združeno 24 vzorcev črnih borov, dolžina kronologije pa Je 38 let (1951-1988). V dobi mirovanja (pozimi) In na začeteku vegetiranja (spomladi) višje temperature od povprečja stimulirajo prirast (zima r- 0,4970 / 0,05: pomlad r- 0.2846 / NS: marec r- 0.5544 / 0.01). Povprečna zimska temperatura Je v Komnu 3.4°C (1955-1980), spomladanska pa 10.8°C (1955-1980). kar Je po F r I t t s u (1976, str. 165) pod optimalno temperaturo za fotosintezo, ki Je za drevesne vrste Iz zmernega pasu od 15 do 20°C. V ostalih mesecih In letnih časih višje temperature zavirajo prirast. Izrazit Je negativen pomen nadpovprečno visokih temperatur poleti (t--0.388 / 0.1) ln v vegetacijski dobi (r--0.4829 / 0.01). Povprečne poletne temperature se v Komnu gibljejo okoli 19,8°C. v vegetacijski dobi pa okoli 16.3°C (1955-1980). V tem času povzročajo višje temperature visoko evapotransplracijo, kar rastline zaradi pomanjkanja talne vlage občutijo kot sušo. Po D. Plutu (1981). Je v Kubcdu In na Kozini potcnclalna cvapotransplraclja višja od povprečne količine padavin v Juliju ln avgustu. v Kopru pa Je to obdobje daljše in traja od maja do avgusta. Kot faktor sušnosti pa niso upoštevane talne In kamninske razmere, ki na kraškem svetu sušnost še potencirajo. Višje temperature v Jeseni preteklega leta (september r- -0.289 / NS: oktober r- -0.2976 / NS: november r- -0,3535 / 0,1), so neugodne za prirast. H. C F r 1 t t s (1976, str. 396) razlaga ta pojav na dva načina. Prvič, da višje temperature od normalnih v Jeseni lahko podaljšajo rast tkiv, ki porabijo zaloge hrane, namenjene rasti v naslednji pomladi. Tabela 6: CRNl BOHI IZ SUBMEDITERANSKE SLOVENIJE • rezultati korelacijske analize Table 6: Black pines from submediterranean Slovenia • results oj the correlation analysts padavine temperature N r t P N r t P P Maj 37 -0.4613 -3.070 0.01 29 0.2468 1.323 NS R Jun 37 0.0104 0.061 NS 29 ■0 0045 -0.020 NS E L Jul 37 0.0601 0.356 NS 29 -0 1294 -0.670 NS T E Avg 37 0.0661 0.392 NS 29 0.01 13 0.058 NS E T Sep 37 •0.1349 -0.800 NS 29 ■0.2890 -1.560 NS K O Okt 37 02509 1.533 NS 29 -0.2976 •1.610 NS L Nov 37 0.1030 0.613 NS 29 -0.3535 •1.960 0.1 O r><-( 37 0.2491 1.522 NS 29 0.0838 0.437 NS Jan 38 -0 072« -0.430 NS 30 0 1780 0.957 NS Feb 38 00141 0.084 NS 30 02554 1.398 NS T Mar 38 -0.1 184 -0.710 NS 30 0.5544 3.525 0.01 E L Apr 38 -0.0676 -0.400 NS 30 -0.0049 -0.020 NS K E Maj 38 0.1532 0.930 NS 30 0.3671 -2.080 0.05 O T Jun 38 0.1741 1.060 NS 30 -0.0255 -0.130 NS C O Jul 38 0.2972 1.868 0.1 30 -0.3234 -1.800 0.1 E Avg 38 -0.0469 •0.280 NS 30 -0 3694 -2.100 0.05 Sep 38 0 3881 2.526 0.05 30 -0.2342 -1.270 NS Okt 38 0.2241 1.380 NS 30 -0.3143 -1.750 0.1 Zima 29 0.2177 1.159 NS 25 0.4970 2.747 0 0"S Pomlad 30 -0.0675 -0.350 NS 26 0.2846 1.454 NS Poletje 30 0.3225 1.803 0.1 26 -0.3880 -2.060 0.1 Jesen 30 0.1941 1.047 NS 26 -0.2841 -1.450 NS Veg-doba 38 0.3713 2.399 0.05 30 -0.4829 -2.910 0.01 Leto 38 0 (4 1 3 2.179 0.05 30 0.0257 0.136 NS N - Število r - korelacijskl koeficient t - t-test p - nivo pomembnosti In drugič, višje temperature v Jeseni odložijo pripravo lesa na zimo. To poveča občutljivost tkiv na poškodbe zaradi mraza In negativno učinkuje na prirastek v naslednji rastni sezoni. Pri vplivu padavinskih razmer Je slika bolj enostavna. Ob strani puščamo statistično pomemben korelacijskl koeflelent za maj v pretekli sezoni (r- -0,4613 / 0.01). Vsi ostali statistično pomembni koeficienti so pozitivni in se nanašajo na padavinske razmere v vegetacijski dobi (julij r- 0.2972 / OJ: september r- 0,3881 / 0.05: poletje r- 0.3225 / 0.1: vege tacljska doba r- 0.3713 / 0.05). Statistično pomemben Je tudi r za letno vsoto padavin (r- 0.3413 / 0.05), kar pomeni, da črni bori s Krasa v letih z nadpovprečno količino padavin (v obdobju 1951-1980 Je povprečje za Komen 1666 mm) tvorijo tudi širše letnice. Isto lahko trdimo tudi za padavine poleti in v celotni vegetacijski dobi. Potreba po višji količini padavin na Krasu ni toliko povezana z nizkimi količinami padavin, saj Jih Je v Komnu več kot 1500 mm letno: mar. toplo « -0.4 -°o'j?mlad p.ma|. r i i i □ jan. □ I d teb. .0.2 _ • 0.1 P> suho t t i-1 I -0.4 -0.3 -0.2 -0.1 apr. i I L . . . p.sep. _ ■» A zima p.avg. leto ai #0.2 0.3 0.4 jun.' « p dec. i -Q-2. _ , * p-okt. s#ep--0.3 )e"ea ^ 4 ^ oki. ju L p. nov.®. m -0.4 maj. ooletie mokro hladno veg.1 Slika 2: Submedlteranska Slovenija - odzivna funkcija za črne bore (Plnus nigra) Fig. 2: Submedlterranean Slovenla - responsc functlon for black plnes (Plnus nigra) v vegetacijski dobi čez 800 mm. poletje pa Je za jesenjo s 412 mm padavin (1951-1980) drugI najbolj namočen letni čas. Tia potreba Je bolj povezana s kraškim značajem površja In tanko odejo prsti, ki zadrži le malo vlage. Mala retcnzljska sposobnost prsti ln relativno visoke temperature poleti (povprečje 1955-1980 Je 19,8**C) sušnost še potencirajo, zaradi česar rastline doživijo v rastni sezoni večkrat 'sušni stres". "Odzivna funkcija" (slika 2). ki prikazuje odvisnost širine letnic od obeh opazovanih klimatskih elementov, priča, da so za bore s Krasa za prirast ugodna leta. v katerih Je Jesen prejšnjega kta nekoliko hladnejša In bolj namočena od običajnih, zima In pomlad pa morata biti predvsem topil. Poletje ln cclotna vegetacijska sezona pa morata biti hladnejša in bolj namočena od povprečja. Da bi dobili skupen vpliv padavinskih ln temperaturnih razmer na širino letnic poleti oz. v celotni vegetacijski sezoni, smo Izračunali koeficiente multlple korclacije. Za poletje znaša 0.437. Tb pomeni, da lah- ko 19% variance prirastka pojasnimo s padavinami In temperaturami poleti (r0.,aa- 0.19). Za celotno vegetacijsko sezono pa Je ta koeficient večji (kar 0.5363), oz. skoraj 29% variance prirastka Jc pojasnjeno s padavinami In temperaturami v vegetacijski dobi. V bolj artdnlh pokrajinah so ti koeficienti višji. Za alepske bore (Plnus halepensls) Iz okolice Marseilla v Južni Franciji so izračunali, da klima pojasnjuje 68% variance prirastka, za zahodne rumene bore (Plnus ponderosa) lz aridnega zahodnega dela ZDA pa kar 87% (H. C. F r I t t s , 1976, str. 380). Za rast alepsklh borov so pomembne nadpovprečne padavine v vseh letnih časih, pomen temperatur pa Je manjši kot pri nas na Krasu. Bori Iz arldnlh predelov ZDA tvorijo širše letnice v letih, ko so Jesen preteklega leta, zima In pomlad vlažnejšl od povprečja, ko sta poletje In zgodnja pomlad hladnejši, april pa toplejši od povprečja (H. C. F r I t t s . 1976, str. 379). 2.2. VPLIV PADAVINSKIH IN TEMPERATURNIH RAZMER NA ŠIRINO LETNIC HRASTOV GRADNOV 2.2.1. OPIS POSAMEZNIH LOKACIJ Brdo Brda Imenujejo domačini v zgornjem delu Rižanske doline fllšnc osamelce nad levim ln desnim bregom Rlžane nasproti Bržanljl. Z globokimi hudourniškimi dolinami so ločena od ostak-ga. bolj sklenjenega Hišnega sveta. V preteklosti so bila Brda pašnlške površine vasi na Bregu, po katerih nosijo tudi Imena (npr. Hrastoveljsko Brdo. Loško Brdo ipd.). Po drugI svetovni vojni pa so se večinoma zarasla. Z enega od njih. Bczovlškega brda (n.v. 260 m), smo dobili 5 kolobarjev hrasta gradna (Qucrcus petraea). Karbonatna rendzlna Je po D. Stepančlču (1974) na strmih pobočjih Brd zaradi paše v preteklosti in erozije nesklenjena. Pogosto moli na površje proti preperevanju bolj odporni fllšnl peščenjak. Na temenih Brd Je profil prsti globjl (na Bezovlškcm Brdu smo namerili od 17 do 33 cm). Prst na Bezovlškcm Brdu Je meljasta Ilovica. Gradnl z vrha Brda so ob poseku dosegli starost 35-40 let. Iz njih smo sestavili 34 let (1955 - 1988) dolgo kronologijo indeksov širin letnic. Plasa Lokacija Plasa se nahaja na Podgorskem krasu, nad prvim sistemom apnenčastih stopenj nad Rižansko dolino. Dobili smo dva kolobarja hrasta gradna. ki sta rasla na n.v.320 m. na rahlo nagnjenem, skalovl-tem pobočju. V žepih med skalami Je prst globoka 17 do 30 cm ln Je precej humusna in glinasta. Ob poseku sta bila hrasta stara 43 let. Tako dolga Je tudi kronologija. Topolovec Iz vasi Topolovcc v notranjosti Slovenske Istre smo dobili 97 let star kolobar hrasta gradna. Hrast Je rasel na samem, na robu teraslra-rvega travnika, v nadmorski višini okoli 410 m. Terase v bližini posekanega hrasta so bile v preteklosti intenzivneje obdelane (njive), kar Je kljub zaraščanju še danes vklno. Matična osnova Je flišni peščenjak. Tabela 7: Pregled podatkov o lokacijah vzorčenja Table 7: Review oj data on sampling areas Ufcuiji Mmb •rilu L* liki« ptrt» talita Hh* * prsti Glélu priti Tcblori GnU HOj Gliu Orttai petek Mo Hi i rrt lic neti H' pciftnjik biVrctiiM I7-Uca »ciaiu Iter. 5.45* 514% ti« M 85» Flaw M i JZ pabotjr S-5* ipgrare milu 17 » co tlim 4 M« 144« 5»S« 1114» Toptlovtf «lia SI f«6of|t TIO* ptUnpk h trifagtmi tU • • - - • - 2.2.2. REZULTATI KORELACIJSKE ANALIZE 22.2.1. BRDO Tabela 8: BRDO (Hrast gradenl - rezultati korelacljske analize Table 8: BRDO (Durmast oakl • results of the correlation analysis padavine temperature N r t P N r t P P Maj 34 -0.2039 -1.170 NS 34 0.2833 1.678 0.1 R Jun 34 -0.1111 -0.630 NS 34 -0.0269 -0.150 NS E L Jul 34 -0.1157 -0.650 NS 34 -0.0552 -0.310 NS T E Avg 34 -00229 -0.120 NS 34 0.0359 0203 NS E T Sep 34 -0.0011 -0 000 NS 34 0.0283 -0.150 NS K O Okt 34 0.0912 0.158 NS 34 0.2602 1.524 NS L Nov 34 0.2396 1.396 NS 34 0 2868 1.693 0.1 O Dec 34 0.4088 2.534 0.05 34 -00730 -0.410 NS Jan 34 0.2177 1.262 NS 34 -0.0139 -0.070 NS Feb 34 -0.0978 -0.550 NS 34 -0.1648 -0.940 NS T Mar 34 0.1286 0.733 NS 34 0 2 138 1.238 NS E L Apr 34 •0.1255 -0.710 NS 34 0.2756 1.622 NS K E Maj 34 0.3077 1.829 0.1 34 -0.0634 -0.350 NS O T Jun 34 0.0824 0.467 NS 34 -0.0281 -0.150 NS C O Jul 34 0.1854 1 067 NS 34 -0.0049 -0.020 NS E Avg 34 0.2631 1.543 NS 34 -0.1275 -0.720 NS Sep 34 -0.0703 -0.390 NS 34 -0.0015 -0.000 NS Okt 34 -0.0879 -0.490 NS 34 -0.0735 -0.410 NS Zima 26 0.2688 1 367 NS 26 -0.0970 -0.470 NS Pomlad 26 0.2894 1.481 NS 26 0.2893 1.481 NS Poletje 26 0.3604 1.892 0.1 26 -0.1624 -0.800 NS Jesen 26 -0.0958 -0.470 NS 26 0.1776 0.884 NS Veg.doba 34 0.2384 1.389 NS 26 0.0050 0.028 NS Leto 34 0.1964 1.133 NS 26 0.0742 0.421 NS N - število r - korelaeljski koeficient t - t-test p - nivo pomembnosti Širine letnic za Brdo smo primerjali s podatki meteorološke postaje Kubed. ki je oddaljena slabih 300 m In leži približno enako visoko (262 m). Debelinski prirast hrastov z Brda Ima podobne odnose s klimo kot črni bori Iz Bržanlje. Le trdnost povezav Je nekoliko šibkejša. Pomembna je višja količina padavin v Jeseni prejšnjega leta (november r-0.2396 / NS: december r- 0.4088 / 0.05). Pomembne so tudi nadpovprečne padavine v maju (r-0,3077 / 0.1), v celotni pomladi (r- 0.2894 / NS) In pozimi (r- 0.2688 / NS). Izstopajo tudi nadpovprečne padavine poleti (r-0.3604 / 0.1). Temperaturne razmere nimajo tako pomembne vloge. Statistično pomembni korelacljskl koeficienti so za maj In november v pretekli vegetacijski sezoni ( maj r- 0.2833 / 0.1: november r- 0.2868 / 0.1). Blizu statistične pomembnosti so tudi koeficienti za temperature za oktober v pretekli sezoni (r- 0.2602 / NS). Višje temperature v teh mesecih, kakor tudi spomladi, (marec r- 0.2138 / NS: april r- 0.2756 / NS: celotna pomlad r- 0.2893 / 0,1) delujejo stimulativno na prirast. Tabela 9: PLASA (Hrast graden) - rezultati korelaclfske analize Table 9: PLASA I Durmast oak) ■ results of the correlation analysis padavine temperature N r t P N r t P P Maj 38 -0.1777 •1.080 NS 37 0.1565 0.937 NS R Jun 38 0.1908 1,166 NS 37 -00593 -0.350 NS E L Jul 38 -0.0588 -0.350 NS 37 •0.0107 -0.060 NS T E Avg 38 -0.1843 •1.120 NS 37 0.1625 0.974 NS E T Sep 38 -0.0054 -0.030 NS 37 00086 0.051 NS K O Okt 38 0.3148 1.990 0.1 37 -0.21 12 -1.270 NS L Nov 38 00457 0.274 NS 37 -0.0737 -0.430 NS O Dec 38 0.2021 1.238 NS 37 -0.2360 -1.430 NS Jan 38 •0.1 148 -0690 NS 38 0.1972 1.207 NS Ffcb 38 -0.1389 -0.840 NS 38 0.0117 0.070 NS T Mar 38 00261 0.156 NS 38 0.4191 2769 0 01 E L Apr 38 •0.1965 •1.200 NS 38 ■00352 -0.210 NS K E Maj 38 0.3330 2.118 0.05 38 -0.2875 •1.800 0.1 O T Jun 38 0.0701 0422 NS 38 0.1310 0.793 NS C O Jul 38 0 3050 1.921 0.1 38 -0.0247 -0.140 NS E Avg 38 0.2469 1.529 NS 38 -0.2135 -1.130 NS Sep 38 0 2161 1.328 NS 38 0 1585 0 960 NS (Mit 38 0.0948 0571 NS 38 •0.1759 -1.070 NS Zima 29 0.1417 0.744 NS 29 0.1659 0.874 NS Pomlad 30 0.1937 1.045 NS 30 0.1368 0.731 NS Poletje 30 0.3755 2.144 0.05 30 -0.0307 -0.160 NS Jesen 30 -0.1413 -0.750 NS 30 -0.2571 -1.400 NS Veg.doba 37 0 1209 2.745 0.01 38 -0.1931 -1.180 NS Leto 38 0 1701 1.035 NS 38 0.0459 0.275 NS N - Število r • korelacljskl koeficient t - t-test p • nivo pomembnosti Za hraste z Brd so za prirast ugodnejša leta. v katerih je Jesen prejšnjega leta namočena In topla, enako tudi pomlad. Zima in poletje pa morata biti predvsem bolj vlažni. 2.2-2.2. PLASA Kraška Plasa Je klimatsko bolj 'občutljiva' lokacija kot flišno Brdo. Korelacijskl koeficienti so višji. Tudi tu so pozitivne višje padavine v Jeseni preteklega leta. zlasti oktobra (r- 0,3148 / 0.1), še posebej pa v vegetacijski dobi (maj r- 0.333 / 0,05: julij r- 0,305 / 04: avgust r-0.2469 / NS: september r- 0.2161 / NS: poletje r- 0.3755 / 0.05: vcgctaclj-ska doba r- 0,4209 / 0,01, kar kaže na to. da gradnl s Krasa bolj trpijo na pomanjkanju vode kakor gradnl s fllša. Pri primerjavi širine letnic in temperatur smo izračunali statistično pomembne korelaclje samo za marec (r- 0,4191 / 0,01) In maj (r--0,2875 / 04). Blizu pomembnosti so še koreladjskl koeflcicnti za pretekli oktober (r- -0.2112 / NS). pretekli december (i--0,236 / NS) In avgust (r- -0.2135 / NS). Razen spomladi višje temperature povečujejo sušnost. Gradnl s Plase Imajo širše letnice v letih, ko Je jesen v pretekli sezoni vlažnejša in hladnejša od povprečja, ko Je poletje bolj namočeno ln ko Je celotna vegetacijska doba nadpovprečno namočena In podpovprečno topla. 2.22.3. TOPOLOVEC Topolovško kronologijo Indeksov širin letnic smo primerjali s podatki meteorološke postaje Kubed. Statistično pomembnih korelacijsklh koeficientov Je za Topolovcc: manj kot za Brdo In Plaso. Padavine so v pozitivni korelacljl za avgust (r- 0.3029 / 0,1). za poletje (r- 0,3371 / 0.1) ln celo vegetacijsko dobo (r- 0,4466 / 0.01). Negativne korelaclje so za zimske temperature (februar r- -0,337 / 0,05: zima r- -0,4396 / 0,05), pozltlne pa za april (r- 0,2801 / 0,1). Pomembne so torej podpovprečno hladne zime ln nadpovprečno namočena poletja, kakor tudi višje količine padavin v vegetacijski dobi. 2.2.3. VPLIV PADAVINSKIH IN TEMPERATURNIH RAZMER NA ŠIRINO LETNIC HRASTOV GRADNOV - zaključki Da bi prišli do bolj splošnih zaključkov o odnosih med klimo in širino letnic pri gradnih lz submedtteranske Slovenije, smo Izračunali povprečno kronologijo indeksov širin drevesnih letnic za vse tri lokacije skupaj Skupna kronologija Je dolga 31 let (1955 - 1985): primerjali smo jo s podatki meteorološke postaje Kubed. Rezultati kažejo na podobno odzivnost kakor pri črnih borih, le da Je pri hrastih odzivnost na padavinske razmere močnejša. Nadpovprečna količina padavin deluje v vseh letnih časih stimulativno na prirast. Če vpliv padavin ranglramo po pomembnosti, potem so za prirast naj- Tabela JO: TOPOLOVEC (Hrast gradenj • rezultati korelacljske analize Table 10: TOPOLOVEC (Durmast oak) - results oj the correlation analysis padavine temperature N r t P N r t P P Maj 36 0.2291 1.372 NS 34 •0.0211 -0.110 NS R Jun 36 0.1168 0.686 NS 34 0.0972 0.552 NS E L Jul 36 0.1123 0.659 NS 34 0.2356 1.371 NS T E Avg 36 0.1705 1.009 NS 34 0.1050 0.597 NS E T Sep 36 0.1695 1.003 NS 34 0.0393 0.223 NS K O Okt 36 0.1423 0.838 NS 34 -0.0126 -0.070 NS L Nov 36 00845 0 494 NS 34 0 1475 0.843 NS O Det 36 0.0434 0.253 NS 34 0.0536 0.303 NS Jan 36 0.0229 0.133 NS 35 -0.1243 -0.710 NS Ffcb 36 -0.0906 -0.530 NS 35 -0.3370 -2.050 0.05 T Mar 36 -0.1530 -0.900 NS 35 -0.1435 -0.830 NS E L Apr 36 0.1038 0.609 NS 35 0.2801 1.676 0.1 K E Maj 36 0.1479 0.872 NS 35 0.0157 0.090 NS O T Jun 36 0.1883 1.118 NS 35 0 0035 -0.010 NS C O Jul 36 0.1701 1.007 NS 35 0.0971 0.560 NS E Avg 36 0 3029 1.853 0.1 35 0 0858 -0.490 NS Sep 36 0.2124 1.267 NS 35 0.0401 0.230 NS Okt 36 -0.1165 -0.680 NS 35 0.0948 0.547 NS Zima 29 -0.0167 -0.080 NS 29 -0.4396 -2.540 005 Pomlad 30 -0.0082 -0.040 NS 30 00563 0.298 NS Poletje 30 0.3371 1.895 0.1 30 00655 0.347 NS Jesen 30 0.1234 0.658 NS 30 0.1015 0.540 NS Veg doba 35 0.4466 2.867 0.01 35 0.1 129 0.653 NS Leto 36 0.1570 0.927 NS 35 -0.1 174 -0.670 NS N - Število r - korelactjskl koeficient t - t-test p - nivo pomembnosti pomembnejše padavine v vegetacijski dobi (r- 0,6654 / 0,001). znotraj nje pa višja količina padavin v poletnih mesecih (poletje r- 0.5592 / 0.01; julij r- 0.3372 / 0.1; avgust r- 0,5002 / 0,01: september r- 0.2893 / NS). Podobno kot za bore je pomembno, da Je nadpovprečno namočena tudi Jesen preteklega leta (oktober r- 0,3193 / 04: november r- 0.2207 / NS: december r- 0,2956 / 0.1). Blizu statistične pomembnosti sta tudi korelaclj-ska koeficienta za padavine spomladi (r- 0.2549 / NS) in za celoletno vsoto padavin (r- 0.2898 / NS). Zveza med padavinami in širino letnic je tudi v tem primeru premosorazmerna. Nadpovprečna količina padavin (v Kubcdu pade letno okoli 1300 mm padavin, od tega v vegetacijski dobi okoli 660 mm. poleti okoli 340 mm. v Jeseni pa okoli 370 mm - 1951-1980). pomeni višjo talno vlažnost, kar zmanjšuje "sušni stres", ki v letih s podpovprečno količino padavin omejuje fiziološke procese, ki vplivajo na rast (H. C F r I t t s , 1976, str. 397). V primerjavi z bori Igrajo pri hrastih temperaturne razmere manj pomembno vlogo. Se najpomembnejše so temperaturne razmere po- Tabela II: HRASTI IZ SUOMEDITERANSKE SLOVENIJE - rezultati korelacljske analize Table II: DURMAST OAKS FROM SUBMEDITERRANEAN SLOVENIA ■ results of the correlation analysts padavine temperature N r t P N r t P P Maj 31 -0.0148 -0.070 NS 31 0.2170 1.197 NS K Jun 31 0.1200 0.651 NS 31 -0.0196 -0.100 NS E L Jul 31 ■0.0513 -0.270 NS 31 0.1726 0.943 NS T E Avg 31 0.0326 0.175 NS 31 0 1864 1.021 NS E T Sep 31 00801 0.432 NS 31 00457 0.246 NS K O Okt 31 0.3193 1.814 0.1 31 00603 0.325 NS L Nov 31 0 2207 1.218 NS 31 0.1976 1.085 NS O Dec 31 0.2956 1.666 0.1 31 -0.1466 -0.790 NS Jan 31 0.0236 0.127 NS 31 0.0629 0.339 NS Ffcb 31 -0 1637 -0.890 NS 31 -0 3371 •1.920 0.1 T Mar 31 -0.0043 0.020 NS 31 0 2739 1.5434 NS E L Apr 31 -0.0669 •0.360 NS 31 0.2865 1.610 NS K E Maj 31 0.4497 2.711 0.05 31 -0.1401 -0.760 NS O T Jun 31 0.1721 0 941 NS 31 00576 0.310 NS Č O Jul 31 0.3372 1.928 0.1 31 0 064 1 0.346 NS E Avg 31 0 5002 3.111 0.01 31 -0 2752 •1.540 NS Sep 31 0.2893 1.627 NS 31 0 0787 -0.420 NS Okt 31 -0.1 168 -0.630 NS 31 -0.1071 -0.570 NS Zima 26 0 1 397 0 691 NS 26 -0.3030 -1.550 NS Pomlad 26 0.2549 1.291 NS 26 0.2485 1.256 NS Poietje 26 0.5592 3.305 0.01 26 -00817 -0.400 NS Jesen 26 0.0262 0.128 NS 26 0 066f> 0.326 NS Veg.doba 31 0.6654 4.801 0.001 31 -0 0169 -0.090 NS Leto 31 0.2898 1.631 NS 31 -0 0134 -0.070 NS N - Število r - korelacljskl koeficient t • t-test p - nivo pomembnosti zimi. Višje temperature v tem letnem času. zlasti pa februarja, vplivajo negativno na prirast (zima r- -0,303 / NS; februar r- -0.3371 / 0.1). Tb je v nasprotju z bori, pri katerih imajo višje zimske temperature pozitiven učinek na prirast v rastni sezoni. Ena od možnih razlag za ta pojav Je. da je zima v Koprskem prlmorju eden od letnih časov, v katerem pade najmanj padavin (v Kube-du Je za pomladjo z 292 mm padavin, drugI najbolj sušen letni čas z 295 mm, poleti Jih Je npr. 337 mm. Februar pa Je bil z 79 mm padavin v obdobju 1951 - 1989 sploh najbolj sušen mesec. Višje temperature v tem letnem času potemtakem povečujejo evapotransplracijo, kar ob pomanjkanju talne vlage vodi k "sušnemu stresu". Po drugi razlagi H.C. F r I t-t s a (1976. str. 396) pa lahko višje temperature neposredno vplivajo na povečano resplracljo, ki povzroči, da rastlina že v zimskem času porabi del zalog hrane, kar se kasneje odraža v zmanjšanem prirastku. Blizu statistične pomembnosti so korelacljskl koeficienti za tem- r toplo • -0.4 ■0.3 r i i i apr. marj -4- r I I -0.4 -O 2 -0.2 -0.1 suho • i i L okt. □ feb. 0.2 p.avg. A pomlad •p.nov. i 0.1 i i an. l£S£n* ^ |ur> ^ 01*> 0.2 p.|un. • pokt. •a ¡»i. -0.1 -0.2 i i j 0.3 ▲ sep. p.dec. 0.4 mokro ▲ m al. A . RGiiiie A A avg. -0.4 hladno Slika 3: Submediteranska Slovenija - odzivna funkcija za hraste gradne (Quercus petraeal Fig. 3: Submedlterranean Sioventa ■ response functlon for durmast oaks IQuercus petraea) pcraturc spomladi (marcc r- 0,2739 / NS: april r- 0.2865 / NS; pomlad r- 0,2485 / NS). Nadpovprečno topla pomlad pomeni večji debelinski prirastek (širše letnice), ker se zaradi višjih temperatur prej začne vegetacijska doba. Tridesetletno spomladansko temperaturno povprečje Je v Kube du 10.6°C. marčcvsko 6.4°C, aprilsko pa 10,5°C, torej pod 15~C, ki Jih H.C. P r i t t s (1976. str. 170) postavlja kot spodnjo optimalno mejo za fotosintezo. Nadpovprečno toplo poletje pri hrastih nima Izrazitega negativnega pomena. Se najbliže statistični pomembnosti Je korelacljskl koeficient za avgustovske temperature (r- -0.2752 / NS). Na podlagi vzorca osmih dreves sklepamo, da so za prirast hrastov v Slovenski Istri pomembne predvsem padavinske razmere. Vlftja količina padavin pomeni večji prirastek. Se posebej to velja za padavine v vegetacijski dobi, s katerimi lahko pojasnimo kar 44% variance prirastka (ra- 0,4427). 3. prodne terase osrednje slovenije Lokacije, ki smo Jih poimenovali "Prodne terase osrednje Slovenije*. niso izbrane po naključju. Talne In kamninske razmere so. glede na pogoje, ki Jih nudijo za rast dreves, na nek način podobne tistim na Krasu. Na debelem sloju za vodo dobro prepustnih prodnih nanosov se Je razvila tanka odeja prsti, ki Je prav tako dobro prepustna. Predvidevali smo, da bodo drevesa, ki rastejo v takih pogojih, reagirala na sušnost (manjšo količino padavin) podobno, kot tista na Krasu. Se zlasti v poletnih mcsecih. za katere Jc I. Gams 11986. str. 32) na Ljubljanskem polju ugotovil, da padavine komaj dosegajo potencialno cvapotransplracijo. B. Uran in M. Žlvanovli (1987. str.411) sta za Ljubljansko polje med Gameljnaml ln Dolsklm ugotovila, da znaša debelina prodnih nanosov 50 do 80 m. Nad prodnimi nanosi, ki so povečini plels-tocenskl, sta se razvila dva tipa prsti: rendzina In evtrlčna rjava tla (D. S t c p a n č I č - F. Lobnlk. 1985, str. 15). Slabše pogoje za uspevanjc vegetacije nudi rendzina, ki je plitvejša od evtrlčnlh rjavih tal (15 - 30 etn) ln zek> dobro prepušča vodo. Kljub temu Jc zelo primerna za poljedelstvo, še zlasti za kulture, ki dobro prenašajo sušo ali dozorijo še pred nastopom le-te. Gozdna vegetacija se pojavlja le tam. kjer Jc rendzina najplltvejša (D. Stepančlč -F. Lobnlk. 1985. str. 15). V primerjavi s Krasom Ima Ljubljansko polje tudi manjšo povprečno letno količino padavin (Ljubljana 1395 mm, Komen 1666 mm; 1951 - 1980), zato smo pričakovali, da se bodo drevesa z Ljubljanskega polja In ostalih rastišč s podobnimi razmerami odzivala na sušnost. Pri raziskovanju smo se omejili na Ljubljansko kotlino. Izbrane lokacije so: Kleče s štirimi hrastovimi kolobarji ter Rcpnje pri Vodicah z devetimi Izvrtkl smrek ln desetimi lzvrtkl rdečega bora. ai. OPIS POSAMEZNIH LOKACIJ Kleče V bližini črpališča ljubljanskega mestnega vodovoda Kleče Je sredi njivskih obdelovalnih površin osamljen antropogen gozd. Gozd so pretežno s hrastom dobom (Quercus robur) zasadili v začetku lega stoletja. Na podlagi talnih razmer lahko sklepamo, da so se za pogozdltcv odločili zaradi slabše kakovosti tal In nizke produktivnosti te parcele. Na več profilih v gozdu smo lahko ugotovili, da Je prst (rendzina) debela med 11 In 19 cm. med prstjo pa Jc zaradi obdelovanja v preteklosti tudi precej proda. Tcksturno Jc ilovnata glina. Analizirali smo 5 hrastovih kolobarjev. Enega smo kasneje s postopkom križnega datlranja Izločili, ker Je kazal premajhno variabilnost v širini letnic In Je po slnhronostl prlraščanja bistveno odstopal od ostalih. Iz drugih štirih smo sestavili skupno kronologijo, dolgo 69 let (1917 -1985). Tabela 12: Pregled podatkov o lokacijah vzorčenja Table 12: Revieiv o/ dala on sampllng areas Likanji Nioiwr fs -1.470 NS 33 0.4852 3.089 0.01 R Jun 33 0.1870 1 059 NS 33 0 0152 0.084 NS E L Jul 33 -0.0451 -0.250 NS 33 00283 0.157 NS T E Avg 33 0.0549 0.306 NS 33 -0.2466 -1.410 NS E T Sep 33 0 1493 0 840 NS 33 0 2789 -1.610 NS K O Okt 33 00564 0.314 NS 33 0 2766 •1.600 NS L Nov 33 00395 0.220 NS 33 00653 0.364 NS O Dec 33 0.2501 1.438 NS 33 0.2693 1.557 NS Jan 34 -0.3369 -2.020 0.05 34 0 2857 1.686 0.1 Feb 34 0 1129 -0.640 NS 34 0 2868 1.693 0.1 T Mar 34 0.1303 0.743 NS 34 0.1365 0.780 NS E L Apr 34 0 1313 0.749 NS 34 -0 0817 •0.460 NS K E Maj 34 0 0910 0.517 NS 34 0 0130 -0.070 NS O T Jun 34 0 0744 0.422 NS 34 ■0 3480 -2.090 0.05 C O Jul 34 0 0947 0.538 NS 34 0 2391 -1.390 NS E Avg 34 -0.1553 -0.880 NS 34 -0 2774 •1.630 NS Sep 34 00556 0.315 NS 34 -0.1699 -0.970 NS Okt 34 00864 0.491 NS 34 -0.1395 -0.790 NS Zima 29 -0.1346 -0.700 NS 29 0 4 686 2.756 0.05 Pomlad 30 0 1643 0 881 NS 30 0 1753 0.942 NS Poletje 30 -00238 -0.120 NS 30 0 4261 -2.490 0.05 Jesen 30 0.1484 0.794 NS 30 0.1298 -0.690 NS Veg.doba 34 0.0891 0.506 NS 34 o :vtfS8 -2.080 0.05 Leto 34 0.1261 0.719 NS 34 -0.0130 -0.070 NS N - Število r - korelacljskl koeficient t - t-test p • nivo pomembnosti zimskih mesecih pod 0**C. Višje temperature v tem letnem času. še posebej tiste nad 0**C. pa po mnenju H. C. F r I t t s a (1976. str. 395) Izredno ugodno vplivajo na stopnjo fotosinteze, kar se ob večjih zalogah hrane, ki se prenesejo v rastno sezono, kaže tudi v širini letnic. Nasprotno pa nadpovprečno visoke temperature poleti In v rastni sezoni delujejo zaviralno na debelinski prirast (junij r- -0.3480 / 0,05: julij r- -0.2391 / NS: avgust r- -0.2774 / NS; poletje r- -0.4261 / 0.05: vegetacijska doba r- -0.3458 / 0.05). Ker so poletne povprečne temperature v Repnjah pod 25"C - to temperaturo številni avtorji postavljajo kot zgornjo optimalno mejo za fotosintezo In druge fiziološke procese, ki potekajo v drevesih (povprečne poletne temperature so bile na Brniku v obdobju 1951-1980 17,3°C) - lahko sklepamo, da temperature neposredno ne omejujejo fizioloških procesov, ampak Je njihov vpliv, podobno kot na Krasu ln pri hrastih Iz Kleč. posreden preko povečanega Izhlapevanja In zmanjševanja talne vlažnosti. Rezultati opozarjajo tudi na negativen pomen nadpovprečnih temperatur v pretekli rastni sezoni (pretekli avgust r- -0,2466 / NS: pr. september r- -0.2789 /NS: pr. oktober r- -0.2766 / NS). kar pomeni, da se pri rdečih borih Iz RepenJ poznajo slabši pogoji za debelinski prirast v tekočI sezoni še naslednje leto. Po H. C F r i t t s u (1976. str. 396) Je razlog za to v manjši količini uskladiščenih snovi, ki so potrebne za rast v naslednji sezoni. 3.23. REPNJE - smreke Tabela 15: REPNJE (Smreke) ■ rezultati korelaclfske analize Table 15: REPNJE (Common spruce) ■ results of the correlation analysis padavine temperature N r t P N r t P P Maj 33 -0.2328 -1.330 NS 33 0.0704 0.393 NS R Jun 33 0.2029 1.153 NS 33 -0.1488 -0.830 NS E L Jul 33 -0.1 S52 -0.870 NS 33 0.1517 0.855 NS T E Avg 33 0.3435 2.036 0.05 33 -0.1586 -0.890 NS E T Sep 33 0.2281 1.304 NS 33 -0.2463 -1.410 NS K O Okt 33 0.3951 2.395 0.05 33 -0.0182 0.100 NS L Nov 33 -0.1231 -0.690 NS 33 -0.0588 0.325 NS O Dec 33 0.3261 1.921 0.1 33 0 1393 0.925 NS Jan 34 -0.2348 -1.360 NS 34 00486 0.275 NS Feb 34 -0.2600 -1.520 NS 34 -00655 -0.370 NS T Mar 34 0.0730 0.414 NS 34 0 3320 1.991 0.1 E L Apr 34 02204 1.278 NS 34 0.1078 0.613 NS K E Maj 34 0.1789 1.029 NS 34 -0 0868 -0.490 NS O T Jun 34 0.024 1 0.136 NS 34 -0.0150 -0.080 NS C O Jul 34 0.1478 0.845 NS 34 -0.2565 -1.500 NS E Avg 34 0.1530 0.760 NS 34 -0.5511 -3.730 0.001 Sep 34 -0.2188 •1.260 NS 34 0.0373 -0.210 NS Okt 34 -0.0486 -0.270 NS 34 0.2645 1 551 NS Zima 29 0.0242 0.126 NS 29 0.1663 0.876 NS Pomlad 30 0 2668 1.464 NS 30 0.2919 1.615 NS Poletje 30 0.2396 1.306 NS 30 -0.4231 -2.470 0.05 Jesen 30 -0.2158 -1.160 NS 30 0.1066 0 567 NS Vcg.doba 34 0.1685 0.967 NS 34 -0 2169 -1.250 NS Leto 34 0.0148 0.073 NS 34 0.0409 0.231 NS N - število r - korelacljskl koeficient t - t-test p • nivo pomembnosti Rezultati se glede temperaturnih razmer bistveno ne razlikujejo od tistih, ki smo Jih dobili pri rdečih borih. Tudi pri smrekah vplivajo višje temperature v poletnih mesecih tekoče vegetacijske sezone negativno na prirast (julij r- -0.2565 / NS: avgust r- -0.5511 / 0.001: poletje r--0.4231 / 0.05). Manj pomemben Je vpliv višjih temperatur v vegetacijski sezoni preteklega leta. Blizu statistične pomembnosti Je le korelacljskl koeficient za september (r- -0,2463). V primerjavi z rdečimi bori so pri smrekah nadpovprečne zimske temperature manjšega pomena (r- 0,1663 / NS). zato pa Je bolj Izrazit vpliv tople pomladi (r- 0.2919 NS), še zlasti marca (r- 0.3320 / 0.1). Za debelinski prirast smrek iz RcpcnJ so pomembnejše padavinske razmere. Izstopa pomen nadpovprečne količine padavin v preteklem letu, Se zlasti avgusta (r- 0,3435 / 0.05). oktobra (r- 0.3951 / 0.05) tn dcccmbra (r- 0,3261 / 0.1). Blizu statistične pomembnosti so tudi korelaclj-skl koeficienti za padavine spomladi (r- 0.2668) In poleti (r- 0.2396). Na Brniku pade v povprečju spomladi 314 mm padavin, poleti pa 406 mm (1951 - 1980). Rezultati raziskav na "Prodnih terasah osrednje Slovenije" so le deloma potrdili tezo o "sušnosti" tega rastišč nega tipa. Pričakovali smo večji vpliv padavinskih razmer v času vegetiranja (podobno kakor na Krasu), v resnici pa so se temperaturne razmere v dobi rasti Izkazale kot dejavnik, ki v veliki meri uravnava debelinski prirastek. Pričakovane rezultate smo dobili pri Klcčah. medtem ko rezultati za Repnjc delno odstopajo od pričakovanih, tudi zaradi netipičnih talnih razmer za "Prodne terase osrednje Slovenije". 4. ZGORNJA GOZDNA MEJA Z naraščajočo nadmorsko višino se slabšajo temperaturne razmere za rast rastlin. Na določeni nadmorski višini te postanejo tako nizke, da neposredno omejujo rast določenih rastlinskih vrst. Za drevesa so v Sloveniji dognali (I. Gams. 1977: F. Lovrenčak. 1977. 1987), da jc njihova zgornja klimatska (termična) gozdna meja med 1700 In 1900 m. Optimalne temperature za fotosintezo so v gorah nekoliko nižje kot v nižinah. Po mnenju H. C. F r I t t s a (1976.str.165) jc spodnji optl-mum za drevesa ob zgornji gozdni meji, v zmernih geografskih širinah med 12 ln 13°C. zgornji pa pri 22 - 23 °C. Po H. F r a n z u (1979) poteka optimalna fotosinteza v gorah med 8 ln 30°C, na sami gozdni meji pa naj bi bile optimalne temperature za asimilacijo med 8-9 ln 17°C, večinoma pa med 12 In 13°C. Predvidevali smo, da bodo drevesa, ki rastejo v bližini zgornje gozdne meje, občutljiva na temperaturna nihanja v času rasli. V letih z višjimi temperaturami v rastni sezoni naj bi bile Ictnlcc širše. In obratno. v letih s podpovprečnimi temperaturami ožje. Z naraščajočo nadmorsko višino se običajno veča količina padavin, zato padavine naj ne bi neposredeno omejevale rast. Njihov vpliv naj bi bil kvečjemu zaviralen, ker oblačno in deževno vreme v gorah spremljajo nižje temperature. Pri analizi kronologij s posameznih lokacij v bližini gozdne meje smo zabeležili določena odstopanja od opisanega modela. Za lokacije, ki ležijo v osrednjem ln zahodnem delu slovenskega gorskega sveta (Krvavcc, Komna. Vršič, smo prišli do zvez, ki so bile pričakovane: pozitiven vpliv višjih temperatur in šibko zvezo oz. negativen vpliv višjih količin padavin v vegetacijski dobi (poleti). Pri dveh lokacijah z Uršlje gore (vzhodne Karavanke) pa smo ob pričakovanem temperaturnem odnosu odkrili tudi pozitiven vpliv višje količine padavin v času rasti. Zaradi omenjene reakcije na padavinske razmere oba tipa lokacij obravnavamo ločeno. V Sloveniji rasteta na gozdni meji predvsem dve drevesni vrsti: smreka (Picea abkes) in evropski macesen (Larlx Europaea). Nanju smo naslonili raziskavo, s tem. da smo dali večji poudarek smreki, ki je ob gozdni meji pogosteje zastopana. Smrekovi vzorci so sc Izkazali primernejši za analizo tudi zaradi manjšega števila anomalij v priraščanju. Vzorce smo jemali 100 do 200 m pod dejansko zgornjo gozdno mejo, ker smo sc želeli na ta način Izogniti večjemu številu manjkajočih in lažnih letnic. Kljub temu pa smo morali na lokacijah ob zgornji gozdni meji zavrtati neprimerno večje število dreves, da smo zagotovili dovolj kvaliteten vzorec. Kasneje, ko smo vzorce križno datirali In ugotavljali slnhronost v priraščanju, se je začetni vzorec še dodatno zmanjšal. Po našem mnenju so za pogostejše anomalije v priraščanju dreves ob zgornji gozdni meji krivi predvsem vetroloml. snegolomi. pozebe in ostali zunanji dejavniki, ki povzročajo mehanske poškodbe na drevju. Zaradi omenjenih teZav smo pri vzorcih z zgornje gozdne meje, predvsem pri križnem datlranju. naredili določena odstopanja od ustaljenih metodoloških postopkov. Vzorcev z ene kikacije nismo enakovredno primerjali med seboj, temveč smo določili enega ali nekaj vodilnih, po našem mnenju najzanesljivejših In po njih korigirali ostale. 4.1. ORIS POSAMEZNIH LOKACIJ Krvavec V nadmorski višini okoli 1650 m smo na J do J V pobočju Krvavca vzeli 11 lzvrtkov smrekovih ln 13 izvrtkov macesnovlh dreves. Izvrtki so bili narejeni na drevesih, ki so rasla v redkem gozdu, na rahlo nagnjenem (3 do 5°) pobočju. Pobočje je bilo skoraj v celoti prekrito z okoli 10 cm plastjo rendzinc. Iz odeje prsti so štrlele le posamezne skale. Obseg smrek je bil od 120 do 160 cm. višina pa od 15 do 20 m. Smreke so bile stare med 50 In 60 let. Iz 11 posameznih kronologij smo sestavili povprečno kronologijo, dolgo 49 let (1940 - 1988). Macesni so bili v povprečju manjši. Obseg v prsni višini sc je gibal med 82 ln 144 cm. visoki so bili med 15 In 17 m. stari pa med 40 in 60 let. Ker smo 6 lzvrtkov macesnov pri postopku križnega dali-ranja izločili, smo povprečno kronologijo za macesne s Krvavca sestavili iz sedmih vzorcev. In sicer za obdobje 1950 - 1988 (39 let). Komna Ob planinski poti. ki pelje od Koče pod Bogatinom proti Dolini triglavskih Jezer, smo naredili lzvrtke na 11. smrekah. Smreke, v katere smo vrtali, rastejo na nadmorski višini okoli 1540 m. na visokogorski kraški planoti, razčlenjeni s številnimi vrtačami ln škrapljami. Drevesa rastejo posamezno sredi z rušjem prekrite planote. Odeja prsti (rendzlne) nI sklenjena: ocenjujemo, da dosega skalovitost 10 - 15% terena. V povprečju so drevesa, ki smo jih vzorčili na Komnl. večja kot tista s Krvavca. Obseg na mestu vzorčenja je bil od 128 do 225 cm. višina se je gibala okrog 20 m. nekaj pa je bilo tudi višjih. So tudi starejša. Najstarejšim drevesom smo določili starost nekaj čez 100 let. večini pa 60 do 70 let. Povprečno kronologijo smo sestavili za obdobje 1940 - 1989. Vršič Lokacija Vršič, kjer smo naredili Izvrtke na 13.sm rekah in 1L macesnih, se nahaja nekaj 10 m pod planinsko stezo, ki pelje od Poštar-skega doma na Prisojnik oz. na Mlinarice. Leži na nekakšni apnenčasti terasi sredi prisojnega J do JZ pobočja Prisojnlka. na nadmorski višini okoli 1620 m. Prekriva jo do 20 cm debela nesklenjena rendzlna. Gozd nI sklenjen, saj sredi manjših travnatih površin, ki še danes rabijo za pašo in ruševja, rastejo do 10 m narazen macesni In smreke. Povprečno kronologijo za smreke z Vršiča smo sestavili lz šestih izvrtkov. Kronologija zajema 49-letno obdobje od leta 1940 do leta 1988. Kronologija za macesne pa Je bila sestavljena iz devetih vzorcev In je za 10 let krajša (1950 - 1988). Ur&lja gora Na Uršljl gori smo raziskovali vpliv temperaturnih In padavinskih razmer na širino letnic smrek na dveh lokacijah. Prva lokacija (Urš-Ija gora 1) Veti tik pod samim vrhom gore (n.v. 1660 m), druga (Uršlja gora 2) pa na vzhodnem pobočju, dobrih 200 m nižje (n.v. 1450 m). Uril j a gora 1 Vzorce smo Jemali lz dreves, ki rastejo v obliki klinov po zatlš-nlh legah najdlje proti vrhu gore. Vzorci so lz samega roba zgornje gozdne meje. čeprav se zdi. da prava klimatska (termična) zgornja gozdna meja poteka na Uršljl gori višje, ker se zarašča tudi sam vrh gore. I. Gams (1977. str. 13) Je mnenja, da Je današnja gozdna meja na Uršljl gori antropogeno znižana zaradi paše In da bi drevje lahko raslo do samega vrha gore. na vrhu predvsem v pritlikavi obliki, ker Je vrh izredno vetroven. Vzorce smo Jemali na vseh pobočjih okoli vrha, le s severnega, skalovitega In bolj strmega pobočja ne. Severno pobočje doseže strmine do 45°. ostala so manj strma, od 10 do 25°. Prevladuje rendzlna. ki jo ponekod prekinjajo skale. Skalovitost smo ocenili na 5 do 10% površja, le na severnem pobočju Je večja. Zavrtali smo 16 dreves, od tega smo jih morali devet izločiti zaradi različnih anomalij. Dimenzije analiziranih dreves so si podobne: obseg v višini vrtanja 95 do 120 cm. ocenjena višina 15 m. starost 60 let. Iz ostalih sedmih smrek smo sestavili skupno kronologijo za obdobje 1950-1988 (39 let). Urilja gora 2 Dobrih 200 m nižje od prve lokacije smo dobili pel Izsekov iz kolobarjev smrek. Rasle so v srednje redkem sestoju. 5 do 10 m narazen, na J do JV pobočju, z nagibom okoli 20°. Visoke so bile okoli 20 m. obseg v prsni vlSinl Je znašal od 110 do 120 cm. Posekane so bile v zimi 1988-89. Matična podlaga je apnenec, nad njo se je razvila 5-15 cm debela rendzina. Odeja prsti je sklenjena (skalovltost smo ocenili od 0 do 5%). tz nje molijo le posamezne skale. Povprečna kronologija, ki smo jo sestavili za to lokacijo, je dolga 30 let (1959 - 1988). Tabela 16: Pregled podatkov o lokacijah vzorčenj Table 16: Review o/ data on sampling areas Lokacija Nadmorska Lega Naklon Matična Tip Globina višina povrija podlaga prsti prsti Krvavec 1650 m J-JV pob. 3-5° apnenec rendzina 7-12 cm Komna 1540 m planota 3-5° apnenec rendzina 4-13 cm Vrftlč 1620 m J-JZ pob. 5-8° apnenec rendzina 7-20 cm UrSIJa gora 1 1660 m V.J.Z pob. 10-25° apnenec rendzina 12-23 cm UrSIJa gora 2 1430 m J-JV pob. 20° apnenec rendzina 5-15 cm Slika 6: Zgornja gozdna meja - položaj lokacij vzorčenja Fig. 6: Upper treeline - sampling areas position 4.2. VPLIV PADAVINSKIH IN TEMPERATURNIH RAZMER NA ŠIRINO LETNIC SMREK 4.2.1. REZULTATI KORELACIJSKE ANALIZE - LOKACIJE IZ OSREDNJEGA IN ZAHODNEGA DELA SLOVENSKEGA GORSKEGA SVETA 4.2.1.1. KRVAVEC Podatke o širini letnic smo korelirall s podatki meteorološke postaje Krvavec, ki leži 1740 m visoko. Temperaturni niz se pri Krvavcu začne z letom 1969, padavinski pa z letom 1951. Rezultati kažejo na veliko odvisnost širine letnic od temperaturnih razmer. V vseh letnih časih, razen pozimi, pomenijo nadpovprečno visoke temperature tudi širše letnice. Še zlasti so pomembne višje temperature v dobi rasti (april r- 0,3485 / NS: maj r- 0,4435 / 0.1: junij r-05608 / 0.05: julij r- 0.6643 / 0,01: pomlad r- 0,4791 / 0.1: poletje r-0,7212 / 0.01, vegetacijska doba r- 0,6803 / 0,01). S temperaturami v vege- TaMa 17: KRVAVEC /Smreke) ■ rezultati korelacljske analize Table 17: KRVAVEC (Common spruce) - results oj the correlation analysis padavine temperature N r t P N r t P P Maj 37 0 1729 1.038 NS 20 0.1857 0 681 NS R Jun »7 0.1191 -0.700 NS 20 -00295 -0.100 NS E L Jul 37 -0.1089 -0.640 NS 20 0.3590 1.386 NS T E Avg 37 0.1332 0.795 NS 20 0 2705 1.013 NS E T Sep 37 -0.1067 -0.630 NS 20 0.0185 0.066 NS K O Okt 37 -0.1233 -0.730 NS 20 0.4199 1.668 0.1 L Nov 37 0.1445 0.864 NS 20 0.4409 1.771 0.1 O Dee 37 0.1947 1.174 NS 20 -0.0915 -0.330 NS Jan 38 -0.0187 -0.110 NS 21 -0.3693 -1 480 NS Ffcb 38 0.0044 0026 NS 21 -0.1432 0540 NS T Mar 38 0.0152 0.091 NS 21 -0.1591 -0.600 NS E L Apr 38 0.1767 1.077 NS 21 0.3485 1.391 NS K E Maj 38 0.0763 0.459 NS 21 0.4435 1.851 0.1 O T Jun 38 •0.3663 -2.360 0.05 21 0.5608 2.534 0.05 C O Jul 38 -0.1080 -0.650 NS 21 0 6643 3.325 0.01 E Avg 38 0.2196 1.350 NS 21 0 2716 1.056 NS Sep 38 0 0102 0 061 NS 21 0 1975 0.754 NS Okt 38 0.0627 -0370 NS 21 0.3576 1.433 NS Zima 29 0.1763 0.931 NS 11 -0.2915 -0.910 NS Pomlad 30 0.2 148 1.164 NS 12 0.4791 1.726 0.1 Poletje 30 00097 0 051 NS 12 0 7212 3.292 0.01 Jesen 30 0.1746 0 938 NS 12 0.4975 1.813 0.1 Veg.doba 38 0.0097 0 058 NS 21 0.6803 3.473 0.01 Leto 38 0.1457 0883 NS 21 0 6174 2.937 005 N - število r - korelacijski koeficient t - t-teat p - nivo pomembnosti tacljskI dobi lahko tako pojasnimo 46% variance prirastka, s poletnimi pa kar 52%. Povprečne temperature v vegetacijski dobi so na Krvavcu 7,6°C, poletne pa 10,4**C (1969 - 1988). Za debelinski prirast so pomembne tudi višje temperature v jesenskih mesecih prejšnjega leta. šc zlasti oktobra (i— 0.4199 / 0,1) In novembra (r- 0.4409 / 0.1). Povprečne temperature so v oktobru okoli 4.1 "C, v novembru pa okoli 0°C (1969 - 1988). Čeprav korelacijskl koeficienti niso statistično pomembni, rezultati kažejo tudi na negativen vpliv višjih temperatur pozimi (r- -0,2915 / NS), zlasti mcscca januarja (i— -0,3693 / NS). V celoletnem pregledu pa tvorijo smreke s Krvavca širše letnice v letih, ki so nadpovprečno topla (r- 0,6174 / 0,05). Dolgoletno temperaturno povprečje za Krvavec je 2,9°C. z odkloni od 1,8 do 3,7°C. Padavinske razmere imajo pri smrekah s Krvavca daleč manj pomembno vlogo. Edini statistično pomembni korelacijskl koeficient smo dobili za primerjavo med širino letnic In količino padavin meseca Junija (r- -0,3663 / 0.05). Za debelinski prirast so torej ugodna leta, v katerih pade v juniju pod 190 mm padavin (1951 - 1980). 4.2.1.2. KOMNA Širino Ictnic smo primerjali s podatki meteorološke postaje Dom na Komnl (n.v. 1520 m). V primerjavi s Krvavcem Je analiza pokazala manj trdne zveze s padavinskimi In temperaturnimi razmerami. Pomembne so nadpovprečne temperature v času rasti In v Jeseni prejšnjega leta. predvsem v novembru (r- 0.2872 / NS). V vegetacijski dobi (r- 0.2506 / NS) Izstopa vpliv poletnih temperatur (r- 0,3641 / 0.1), šc zlasti v mcsecu juliju (r- 0,3056 / 0.1). Blizu statistične pomembnosti Je tudi korelacijskl koeficient za temperature maja (r- 0.2809 / NS). Za razliko od Krvavca, kjer smo zabeležili pozitivno zvezo med spomladanskimi temperaturami In širino letnic, pa pri Komnl višje temperature marca negativno vplivajo na debelinski prirast (r- -0.3461 / 0.1). Nadpovprečne padavine, razen spomladi In novembra preteklega leta, zavirajo rast smreke. Izstopa negativen vpliv višje količine padavin v celotni vegetacijski dobi (r- -0.3490 / 0,1), še zlasti meseca julija (r--0.3125 / 0.1) In septembra (r- -0,3549 / 0.1). Korelacijskl koeflcIcnt za poletje ne doseže raven statistične pomembnosti (r- -0.2194 / NS). Zaviralna za debelinski prirast, ki se oblikuje naslednje Icto.Je tudi višja količina padavin v oktobru (r- -0,4786 / 0.01). V nasprotju z oktobrom pa Je za prirast ugodno, če Je november prejšnjega leta bolj namočen (r-0,3406 / 0.1). Na podobno sklepanje nas napeljujejo tudi rezultati za zlm-sko-spomladansko sezono (Januar r- 0.2518 / NS: marec r- 0,2604 / NS: pomlad r- 0.2445 / NS), ko je večina padavin kot sneg. V primerjavi s Krvavcem so za oblikovanje debelinskega prlrasta smrek s Komnc pomembne tako temperature kakor tudi padavine. Letnice so širše predvsem takrat, ko Je vegetacijska sezona nadpovprečno topla (povprečje za obdobje 1952-1981 Je 8.5°C), količina padavin pa mora biti podpovprečna (povprečje 1951-1980 v vegetacijski dobi Je za Komno 1577 mm). Kot vidimo, je količina padavin na Komnl v primerjavi s Krvavcem bistveno višja. V tem dejstvu Je treba Iskati razlog za to. da Je na Komnl reakcija na večje padavine negativna. Tabela 18: KOMNA (Smreke) - rezultati korelaclJake analize Table 18: KOMNA (Common spruce) - results of the correlation analysis padavine temperature N r t P N r t P P Maj 30 0 0201 0.106 NS 29 -0.2335 •1.240 NS R Jun 30 0.1164 0.620 NS 28 -0.2219 -1.160 NS E L Jul 30 -0.0050 -0.020 NS 29 0.0043 -0.020 NS T E Avg 30 0.2629 1.442 NS 28 0.0472 0.241 NS E T Sep 30 0.0083 0.044 NS 29 00810 -0.420 NS K O Ok t 30 -0.4786 -2.880 0.01 29 00050 0.026 NS L Nov 30 0.3406 1.917 0.1 29 0 2827 1.531 NS O Dec 30 -0.1461 -0.780 NS 29 -0.2446 •1.310 NS Jan 30 0 2518 1.377 NS 30 0.0785 0.417 NS Feb 30 0.1925 1.038 NS 29 0 0007 0.003 NS T Mar 30 0.2604 1.427 NS 30 0 3467 -1.950 0.1 E L Apr 30 0.1956 1.055 NS 30 0.0195 0.103 NS K E Maj 30 0.0016 0 008 NS 30 0.2809 1.548 NS O T Jun 30 0 1068 •0.560 NS 29 0.1378 0.723 NS C O Jul 30 •0.3125 -1.740 0.1 30 0 3056 1.698 0.1 E Avg 30 0 0431 -0220 NS 29 0 1355 0.710 NS Sep 30 0 3549 -2.000 0.1 30 0 0350 -0.180 NS Okt 30 OOttbb -0.350 NS 30 -0.1971 •1.060 NS Zima 29 0.0451 0.234 NS 28 0.1549 0.799 NS Pomlad 30 0 2445 1.334 NS 30 -0.0704 -0.370 NS Poletje 30 0 2194 -1.180 NS 28 0 3641 1.993 0.1 Jesen 30 -0.1155 -0.610 NS 30 -0.0346 -0.180 NS Veg.doba 30 -0.3490 -1.970 0.1 30 0.2506 1.369 NS Leto 30 0.1920 1.035 NS 27 0.1147 0.537 NS N - Število r - korelacljakl koeficient t • t-test p - nivo pomembnosti 4.2.1-3. VRŠIČ Podatke za vrSISko kronologijo indeksov Slrln drevesnih letnic smo primerjali s podatki meteorološke postaje Dom na Komnl. ki Je od Vršiča oddaljena približno 15 km zračne razdalje, leži pa 100 m nižje (1520 m). Rezultati se bistveno ne razlikujejo od tistih s Komnc. Pri primerjavi širine letnic in temperaturnih razmer smo dobili pozitivno in statistično pomembno korelacijo za poletje (r- 0.3233 / 0,1): blizu statistične pomembnosti sta tudi koreladji za junij (r- 0.2923 / NS) in julij (r-0,2648 / NS). Za Vršič torej prav tako velja, da nudi toplejše poletje ugodnejše pogoje za debelinski prirastek. V primeru smrek s Krvavca smo zabeležili negativen vpliv višjih temperatur pozimi, zlasti Januarja. Pri Komnl smo zaznamovali podo- ben odnos za dcccmber (r- -0.2446 / NS), pri Vršiču pa Jc ponovno v ospredju januar (r- -0.3373 / 0.1). Pričakovane zveze smo dobili tudi pri padavinah. Izstopa vpliv podpovprečne količine padavin v obdobju rasti (vegetacijska doba r--0,3414 / 04: poletje r- 0.2614 / NS: Junij r- -0.3164 / 0.1: Julij r--0.2718 / NS). Podobno kakor pri Komnl je tudi za Vršič pomembno, da je manj namočen oktober prejšnjega leta (r- -02461 / NS). bolj pa november (r- 0.2426 / NS). Za zimo pa se nakazuje zveza med višjo količino padavin (debelejšo snežno odejo) In širšimi letnicami (januar r- 0.2778 / NS: zima r- 02426 / NS). Tabela 19: VRŠIČ ISmreke) - rezultati korelacijske analize Table 19: VRŠIČ (Common spruce) ■ results of the correlation analysis padavine temperature N r t P N r t P P Maj 29 -0.0849 -0.440 NS 29 -0 1022 -0.530 NS R Jun 29 0.1115 0.583 NS 28 -0.1601 -0.820 NS E L Jul 29 0.1225 0.641 NS 29 -00969 -0.500 NS T E Avg 29 0.0978 0.510 NS 28 0.1683 0.870 NS E T Sep 29 -0.1101 -0.570 NS 29 -0.1162 -0.600 NS K O Okt 29 0 2481 -1.330 NS 29 00500 0.260 NS L Nov 29 0.2426 1 299 NS 29 0.1271 0.666 NS O Dee 29 0.1867 0.987 NS 29 •0.2348 -1.250 NS Jan 30 0.2778 1 530 NS 30 -0.3373 •1.890 0.1 Ffcb 30 00696 0.360 NS 29 0.1275 0.668 NS T Mar 30 0.0424 0.224 NS 30 0.0748 0.397 NS E L Apr 30 -0.0103 -0.050 NS 30 0 1363 0.728 NS K E Maj 30 -0.1301 -0.690 NS 30 0 1435 0.767 NS O T Jun 30 0.3164 -1.760 0.1 29 0.2923 1.588 NS C O Jul 30 -0.2718 -1.490 NS 30 0.2648 1.453 NS E Avg 30 0 0221 0.117 NS 29 -0.0657 -0 340 NS Sep 30 -0.1022 -0540 NS 30 -0.2120 •1.140 NS Okt 30 -0 0502 0260 NS 30 •0.1218 -0.640 NS Zima 29 0 2426 1.299 NS 28 -0.0660 -0.330 NS Pomlad 30 -0.0285 -0.150 NS 30 0 1837 0 988 NS Poletje 30 -0 2614 -1.430 NS 28 0.3233 1.742 0.1 Jesen 30 0.1579 0.846 NS 30 -0.0124 -0.060 NS Veg.doba 30 -0.3414 -1.920 0.1 30 0.1570 0.841 NS Leto 30 0.1894 1.021 NS 27 0.1050 0.527 NS N - število r - korelacijski koeficient t - t-test p • nivo pomembnosti 4.2.1.4. VPLIV PADAVINSKIH IN TEMPERATURNIH RAZMER NA ŠIRINO LETNIC SMREK V OSREDNJEM IN ZAHODNEM DELU SLOVENSKEGA GORSKEGA SVETA - zaključki Ker smo skušali priti do bolj splošnih zaključkov o odnosih med širino letnic in padavinskimi ter temperaturnimi razmerami pri smrekah. ki rastejo v bližini zgornje gozdne meje, smo Iz povprečnih kronologij za posamezne lokacije sestavili skupno kronologijo In Jo primerjali s podatki meteorološke postaje Dom na Komnl. Dobljeni rezultati se ujemajo s tistimi. ki smo Jih dobili na posameznih lokacijah. Temperature vplivajo na debelinski prirast predvsem v dveh obdobjih: v obdobju rasti in pozimi. V vegetacijski dobi Izstopa vpliv nadpovprečnih temperatur v mesecih v začetku rasti (maj r- 0.3118 / 0.1; junij r- 0,3154 / 04: julij r- 0,3151 / 0.1). ko Je kamblj najbolj aktiven. Pozitivno In statistično pomembno korelacljo smo dobili tudi za celotno poletje (r- 0,3254 / 0.1)l V vseh teh mesecih in v celotnem poletju Je povprečna temperatura na Komnl okoli ali pod 12-13°C (maj 6,3°C: junij 10.1°C: Julij 12.30C; poletje 11.30C - 1952-81). kar Je v povprečju pod spod njo optimalno mejo za fotosintezo. V nasprotju s poletnimi pa delujejo višje zimske temperature zaviralno na debelinski prirast v rastni sezoni (december r— —0,3442 / 0,1; zima r- -0.3162 /0,1). V pregledu možnih odnosov med temperaturo in širino letnic pojasnjuje H. C F r I t t s (1976. str. 396) ta pojav s tem. da povzročijo višje zračne temperature, še posebej v kombinaciji z vetrom, v času, ko so korenine hladne ali celo zamrznjene, povečano transpiracijo, ki privede do fiziološke sušnosti in poškodb Iglic ter tkiv. Hladne korenine pa, tudi če zemljišče nI zamrznjeno, ne morejo zagotoviti zadostne količine vlage za nadomestitev Izgube, ki nastane zaradi povečanega Izhlapevanja. Ta proces prizadene predvsem tlsle drevesne vrste, ki obdržijo čez zimo Iglice, med njimi tudi smreko. Padavine v vegetacijski dobi so v obratnem sorazmerju do širine lctnlc (junij r- -0.3061 / 0.1; Julij i--0.2955 / 0.1: poletje i--02449 / NS: vegetacijska doba r- -0.2963 / 0,1). Višja količina padavin pomeni ožje letnice In obratno. Vpliv padavin na širino letnic v vegetacijski dobi razlagamo posredno preko vpliva na temperature. Padavinske dneve spremlja oblačnost, ki v gorah znižuje temperature. Na podoben način si lahko razlagamo tudi negativni korclacljl za padavine v oktobru in novembru preteklega leta (oktober r- -0,4331 / 0,05; november r- -0.3949 / 0,05), to Je v času. ko potekajo v drevesih procesi priprav na zimsko mirovanje. Iz višine korclacljskih koefletentov lahko sklepamo, da Je dobra priprava na zimo. ki Jo omogoča predvsem bolj suha Jesen, celo pomembnejši dejavnik za rast letnic v naslednji sezoni, kot pa manj padavin v času rasti. Za vzorce smrek z gozdne meje lahko zaključimo, da tvorijo širše letnice v letih, ko Je vegetacijska sezona, predvsem pa poletni meseci. toplejša ln manj namočena od povprečja. Jesen v preteklem letu mora biti bolj sušna, zima pa predvsem dovolj hladna (slika 7). S padavinami In temperaturami v poletnih mesecih lahko v našem primeru pojasnimo 15% variance debelinskega prirastka (Rola-0.3889, R„.,aa- 0.1514). Če bi upoštevali Se vpliv Jesenskih padavin Iz preteklega leta In zimskih temperatur, potem bi bil ta odstotek Se nekaj višji. Še zdaleč pa ne tak, kot na primeru cemprlna (Pinus cembra) lz poljskega dela Tater. kjer Je Z. Bcdnarz (1982. str. 140) ugotovil, da lahko samo s temperaturami junija ln julija pojasni kar 59% variance prirastka (r- 0,77 / 0.05). Na splošno pa se naši rezultati, kljub nekoliko šibkejšim zvezam, ujemajo z rezultati, ki so Jih dobili na vzorcih dreves z zgornje gozdne meje drugod po svetu. Vsi avtorji (L a Marche in Harlan. 1973: O. V. B r a k e r. 1982: La Marche In F r I t t s . 1971: O. Heikklnen, 1985: K. J. Hansen - Bris-tow in ostali. 1988 Idr.) ugotavljajo, da so za drevesa ob zgornji gozdni meji odločilne minimalne temperature in višek padavin. Tabela 20: SMREKE IZ PASU OD ZGORNJI GOZDNI MEJI - rezultati karetactjske analize Table 20: COMMON SPRUCES FROM THE UPPER TREELINE ■ results of the correlation analysis padavine temperature N r t P N r t P P Maj 29 -0 0762 -0.390 NS 28 0 1346 -0.690 NS R Jun 29 00659 0 344 NS 27 0.1519 -0.760 NS E L Jul 29 00592 0.308 NS 28 -0.0206 -0.100 NS T E Avg 29 0.2069 1 099 NS 27 00578 -0.280 NS E T Sep 29 -0.0076 0.030 NS 28 0 2067 -1.040 NS K O Ok t 29 0 4331 -2.490 0.05 28 0.1038 0.532 NS L Nov 29 -0.3949 -2.233 005 28 0.1863 0.967 NS O Dec 29 0.0217 0.113 NS 28 •0.3442 -1.860 0.1 Jan 30 0.1954 1.054 NS 29 -0.1783 -0.940 NS Feb 30 0 0162 0.086 NS 28 0.1406 0.724 NS T Mar 30 0.1027 0.546 NS 29 -0.0608 -0.310 NS E t Apr 30 0.1544 0.827 NS 29 00793 0.413 NS K E Maj 30 -0.1031 -0.540 NS 29 0.31 18 1.705 0.1 O T Jun 30 0 306 1 -1.700 0.1 28 0 3154 1.694 0.1 C O Jul 30 -0.2955 -1.630 0.1 29 0 3151 1.725 0.1 E Avg 30 0.0554 0.293 NS 28 -0.1227 -0.630 NS Sep 30 -0.1912 •1.030 NS 29 -0.1762 -0.930 NS Okt 30 -0.1076 -0.570 NS 29 0.0354 0.184 NS Zima 29 0.1 134 0.593 NS 27 -0.3162 -1.711 0.1 Pomlad 30 0.0997 0.530 NS 29 0.1497 0.786 NS Poletje 30 -0.2449 -1.330 NS 27 0.3254 1.720 0.1 Jesen 30 0 0510 0.270 NS 29 00880 0.459 NS Veg doba 30 -0 2963 -1.640 0.1 29 0.2238 1.193 NS Leto 30 0.1475 0.789 NS 26 0.1755 0.873 NS N - število r • koreiaeijski koeficient t - t-test p • nivo pomembnosti 4.2.2. VPLIV PADAVINSKIH IN TEMPERATURNIH RAZMER NA ŠIRINO LETNIC SMREK NA URŠLJI GORI (VZHODNE KARAVANKE) 4J2J2.1. URŠl.JA GORA 1 (n.u. 1660 m) širine letnic smo pri obeh lokacijah z Uršlje gore primerjali s podatki meteorološke postaje na vrhu gore (n.v. 1696 m). Padavinski niz se začne z letom 1967, temperaturni pa z letom 1969. Zaradi kratkega p.nov jun. A A a Agttlfiilfi maj jul. ▲ yjeaiL r - - p.okt. okt. suho —«■0.4 toplo . .0.4 ■0.3 0;2 _ feb. . le lesen mar. • -1 » -0.3 -0.2 -0.1 i ' P"1?) I. avg ¿ep. p.seH p.juLO.1 0.2 .i mar. pavg. -0.1 • 0.3 0.4 mokro piun. . -0.2_ jan- zima • -0.3- pdec. -0.4 hladno Slika 7: Zgornja gozdna meja ■ odzivna funkcija za smreke (Plcea ables) Iz os red - nJega fn zahodnega dela slovenskega gorskega sveta Fig. 7: Upper treellne - response function for common spruces (Plcea ablest from central and western part of Slovene mountains obdobja meteoroloških opazovanj na UrSlJl gori Je število parov vrednosti, ki smo Jih primerjali (numerus). manjše, kar zmanjšuje zanesljivost dobljenih rezultatov. Dvom o zanesljivosti rezultatov smo skušali odpraviti s tem, da smo obe kronologiji z Uršlje gore primerjali še s klimatskimi podatki meteorološke postaje Kredarica (n.v.2514 m), ki Ima daljši niz klimatskih podatkov. Primerjava s Kredarico Je dala v povprečju nižje korclacijske koeficiente, same zveze med klimo in širino letnic pa se v obeh primerih bistveno ne razlikujejo med seboj. Pri Interpretaciji smo zato upoštevali rezultate, ki smo Jih dobili s pomočjo podatkov meteorološke postaje Uršlja gora. Širine letnic in temperature so na tej lokaciji v podoben odnosu kot drugod ob zgornji gozdni meji. Statistično pomembnih korelacijsklh koeficientov zaradi nizkega numerusa nismo izračunali, kljub temu pa Tabela 21: URSLJA CORA 1 (Srnreke) ■ rezultatl kordactjske anallze Table 21: URSLJA CORA 1 (Common spruces) - results oj the correlation analysis padavine temperature N r t P N r t P P Maj 21 0.0569 0.248 NS 19 0.1382 0.575 NS R Jun 21 -0.2532 -1.140 NS 19 00359 0.148 NS E L Jul 21 -0.3919 -1.850 0.1 19 0 1254 0.521 NS T E Avg 21 ooooo 0.000 NS 19 0.0793 0.328 NS E T Sep 21 -0.2195 -0.980 NS 19 •0.1461 -0.600 NS K O Okt 21 0.0351 0.153 NS 19 0 3415 1.498 NS L Nov 21 -0.1100 -0480 NS 19 0 3703 1.644 NS O Dec 21 0.2022 0.900 NS 19 0 0663 0.274 NS Jan 22 0.2440 1.125 NS 20 -0 3028 -1.390 NS Feb 22 0.2164 0.991 NS 20 -0.0195 -0.080 NS T Mar 22 0.1420 •0.640 NS 20 0 1679 0.722 NS E L Apr 22 0 2892 1.351 NS 20 0 0454 0.193 NS K E Maj 22 0.0127 0.057 NS 20 0.0421 0.178 NS O T Jun 22 0 2753 1.281 NS 20 0 1482 0.635 NS C O Jul 22 00254 0.113 NS 20 0.3233 1.449 NS E Avg 22 0.1329 0.599 NS 20 0 0351 0.149 NS Sep 22 -0.0177 -0.070 NS 20 -0 2773 •1.220 NS Okt 22 -0.1898 -0.860 NS 20 -0.0207 -0.080 NS Zima 21 0.3497 1.627 NS 19 -0.1972 -0.650 NS Pomlad 22 00949 0.426 NS 20 0.2076 0.900 NS Poletje 22 0.2141 0.980 NS 20 0.301 3 1.340 NS Jesen 22 0.0448 0.200 NS 20 0 1 67fS -0.720 NS Veg doba 22 0.3175 1.497 NS 20 0 026H 0.114 NS Leto 22 0.2150 0.984 NS 20 -0.0038 -0.010 NS N - Število r - korelacljskl koeficient t - t-test p • nivo pomembnosti lahko na podlagi stopnje povezanosti sklepamo, da Imajo na širino letnic pozitiven učinek nadpovprečne temperature v času rasti (junij r- 0,3233 / NS: poletje r- 0,3013 / NS ) in v jeseni preteklega leta, predvsem oktobra (r- 0.3415 / NS) in novembra (r- 0.3703 / NS). Na prirast pa negativno vplivajo višje temperature v januarju (r--0.3128 / NS). Podoben problem glede korelacijsklh koeficientov In statistične pomembnost je tudi pri primerjavi širine letnic s padavinskimi razmerami. V tem primeru smo sicer dobili statistično pomemben korelacljskl kocficient za julij v pretekli vegetacijski sezoni (r--0.3919 / 0J), katerega pomen si ne znamo razložiti in ga zato puščamo ob strani. Vsi ostali pa so glede na t-test statistično nepomembni. Kot stopnjo vsaj minimalne povezanosti smo zato vzeli korelactjske koeficiente, katerih vrednost je znašala več kot 0,20. Po reakciji na padavinske razmere se vzorci z Uršlje gore razlikujejo od ostalih z zgornje gozdne meje. kjer smo ugotavljali nepomembnost vpliva padavin, oz. negativen pomen višje količine padavin, predvsem v obdobju rasti. Pri Uršlji gori 1 so pomembne nadpovprečne količine padavin v zimskih mcscclh (zima r- 0.3497 / NS: december r- 0.2022 / NS: januar r- 0.244 / NS: februar r- 0.2164 / NS) In višje količine padavin v obdobju rasli (vegetacijska doba r- 0.3175 / NS: april r- 0,2892 / NS: Junij r- 0,2753 / NS). Razlago za tak odnos Iščemo predvsem v nižji količini padavin, ki jih, v primerjavi z gorskimi postajami, ki ležijo zahodneje od nje. prejme Uršlja gora. Da bi dobili merodajno primerjavo o višini padavin na posameznih postajah, smo za primerjavo vzeli desetletje 1971-1980, ko so delovale vse tri postaje (Uršlja gora, Krvavec, Komna). Tedaj Je na Uršljl gori v povprečju padlo 1317 mm padavin na leto, na Krvavcu 1461 mm, na Komnl pa kar 3163 mm. Podobno Je tudi pri poletnih padavinah (Uršlja gora 447 mm, Krvavec 507 mm. Komna 774 mm). Domnevo, da pade na Uršljl gori v času rasti (poleti) nekaj manj padavin kot je potrebno, potrjuje tudi zaporedje korclacijskih koeficientov za razmerje med širino letnic In padavinami poleti. Na Vršiču, kjer pade domnevno največ padavin. Je reakcija negativna (r- -0.2614). nekoliko nižji Je ta r na Komni (r- -0,2144). Na Krvavcu Je že pozitiven, vendar daleč od statistične pomembnosti (r- 0.0097). na Uršljl gori pa že večji od 0.20 (r- 0,2141). Podobno zaporedje lahko zasledimo tudi pri primerjavi med širino letnic in padavinami v obdobju april - september. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da za normalno rast ob zgornji drevesni meji, če zanemarimo petrografske In reliefne razmere ter poljsko vodno kapaciteto tal, zadostuje okoli 1500 mm padavin letno, oziroma okoli 500 mm poleti. Če je padavin več. vplivajo negativno na debelinski prirastek, če Jih je manj pa pozitivno. 4.2.2.2. URŠLJA GORA 2 (n.v. 1430 m) Rezultati so podobni kot pri vzorcih z vrha gore, le zveze so v povprečju trdnejše. Pri temperaturnih razmerah Je ponovno prišel do izraza pomen toplejše jeseni v preteklem letu (oktober r- 0,4117 / 0,1; november r- 0.4205 / 0.1) in hladnejše zime (december r- -0.2369 / NS: Januar r- -0,4592 / 0,05: februar r--0.3092 / NS: zima i--0,3688 / NS). Pomen toplotnih razmer v toplejši polovici leta nI Izrazit. Se najbolj izstopa pomen nadpovprečno toplega junija (r- 0,2876 / NS) In marca (r- 0.2804 / NS). Med širino letnic In padavinskimi razmerami Je pri lokaciji Uršlja gora 2 podoben odnos, kot smo ga zabeležili na lokaciji z vrha gore. Tudi tu izstopa pomen nadpovprečno namočene zime, oz. debelejše snežne odeje pozimi (r- 0,4939 / 0,05), še zlasti pa meseca januarja (r- 0,3686 / 0,1) In februarja (r- 0.3382 / NS). Nadpovprečno namočeni morajo biti tudi poletni meseci (r- 0,3359 / NS), kakor tudi celotno obdobje od aprila do septembra (r- 0.3287 / NS). Za obe lokaciji z Uršljc gore lahko zaključimo, da tvorijo smreke širše lctnlcc v letih s toplejšo Jesenjo v preteklem koledarskem letu In hladnejšo ter nadpovprečno namočeno zimo. Po podatkih za meteorološko postajo Uršlja gora Je bilo temperaturno povprečje v Jesenskih mesecih v obdobju 1969-1988 3,9°C, povprečne zimske temperature pa so se gibale okoli -4,5°C. Pozimi Je padlo povprečno 202.8 mm padavin. Toplejša polo- vlca leta, zlasti pa poletni meseci, morajo biti nadpovprečno topli, za razliko od ostalih gorskih lokacij pa tudi nadpovprečno namočeni. Povprečne poletne temperature se na UrSljl gori gibljejo okoli 9.7"C. v Istem času pa pade okoli 450 mm padavin. Tabela 22: UR&LJA GORA 2 (Smreke) - rezultati korelacijske analize Table 22: URŠLJA GORA 2 (Common spruces) - results of the correlation analysis padavine temperature N r t P N r t P P Maj 21 -0.1762 -0.780 NS 19 -0.1850 -0.770 NS R Jun 21 -0.1524 -0.780 NS 19 -0.1850 -0.770 NS E L Jul 21 -0 1292 -0.610 NS 19 -0.2799 •1.200 NS T E Avg 21 -0 0241 -0.100 NS 19 -0 1712 -0.710 NS E T Sep 21 -0.0731 -0.310 NS 19 -0 2792 -1.190 NS K O Okt 21 0.1 151 0.505 NS 19 0.4117 1.862 0.1 L Nov 21 0 0034 -0.010 NS 19 0 4205 1.911 0.1 O Dec 21 0.2438 1 096 NS 19 -0.2369 -l.OOO NS Jan 22 o 1.773 0.1 20 -0.4592 •2.190 0.05 Ffeb 22 0 3382 1.607 NS 20 -0.3092 -1.370 NS T Mar 22 -0 1382 -0.620 NS 20 0 2804 1.239 NS E L Apr 22 0.0854 0.383 NS 20 -0 0353 -0.140 NS K E Maj 22 00146 0.065 NS 20 0.1 1 14 0.475 NS O T Jun 22 0 2746 1.277 NS 20 0 2876 1.274 NS C O Jul 22 0.1829 0.832 NS 20 0 0175 -0.070 NS E Avg 22 0.1976 0 901 NS 20 0.1265 0.540 NS Sep 22 -0.2018 -0.920 NS 20 0.1385 0.593 NS Okt 22 -0.2305 •1.050 NS 20 0.1970 0852 NS Zima 21 0.4939 2.476 0.05 19 -0.3688 -1.630 NS Pomlad 22 -0.0040 -0.010 NS 20 0.1921 0.830 NS Poletje 22 0.3359 1 595 NS 20 0.0457 0.194 NS Jesen 22 0.0257 -0.110 NS 20 o :i094 1.380 NS Veg doba 22 0.3287 1.556 NS 20 0.1167 0.498 NS Leto 22 0.2889 1.349 NS 20 0.0052 0.022 NS N - Število r - koreladjskl koeficient t - t-test p - nivo pomembnosti 43. VPLIV PADAVINSKIH IN TEMPERATURNIH RAZMER NA ŠIRINO LETNIC MACESNOV (pregled rezultatov po lokacijah vzorčenja) 4.3.1. KRVAVEC Podobno kakor za smreke s Krvavca kažejo tudi macesni visoko odzivnost na temperaturne razmere. Izstopa pomen nadpovprečnih temperatur v času rasti, oziroma v celotnem obdobju od aprila do septembra (april r- 0.4129 / 04: maj r- 0,4533 / 0.1: Julij r- 0.4338 / 0,1: avgust r-0,4513 / 0.1: september r- 0,4536 / 0.1: poletje r- 0.7690 / 0,01: vegetacijska doba r- 0,6813 / 0.01). TekočI debelinski prirastek Je odvisen tudi od razmer v pretekli vegetacijski sezoni, oz. od razmer ob koncu te sezone. suho mar pomlad maj. I sap , »q j H-1 •0.3 • 1 -0.1 P I p. maj. P-ava L>_ _ _ l p.juL psap. toplo I p nov« p ok t. 0.3 jun. * leto ■H-ePliljft H-. W|-1 apt.0l jul.l 0.3 mok ro - --0.1 •I av^. _ J * p dac ■ -0.3 hladno m teb i*1 jan x Slika 8: Zgornja gozdna meja - odzivna funkcija za smreke (Picea abtes) z UrSlJe gore tVzhodne Karavanke) Fig. 8: Upper treellne • response function for common spruces (Plcea abies) Jrom Uršlja gora (Eastern Karavanke) TopleJSa pretekla vegetacijska sezona In mesec oktober pomenijo SlrSc letnice v tekočI sezoni (prejšnji maj r- 0,3883 / 0.1: pr. julij r- 0,3410 / NS: pr. avgust r- 0,5204 / 0.005: pr. oktober r- 05372 / 0,05). Čeprav macesni Jeseni od vržejo Iglice, se nadpovprečne temperature pozimi, predvsem januarja In februarja, negativno odražajo na debelinskem prirastku v rastni sezoni (Januar r- -0.4899 / 0,1: februar r- -0,5290 / 0,05: zima r--0.4243 / NS)l Statistično pomemben Je tudi ko- relacljskl koeficient za povprečne letne temperature (r- 0,4299 / 0.1), kar pomeni, da tvorijo macesni na Krvavcu, v nadpovprečno toplih letih, tudi Širše letnice. Letno temperaturno povprečje za Krvavec Je bilo v desetletju 1970-1980 2.9°C. Reakcija na padavinske razmere Je šibkejša od reakcije na temperaturne razmere. Poudarjen Je zaviralen vpliv nadpovprečne količine padavin v juniju In juliju tekoče rastne sezone (junij r- -0.2632 / NS: Julij r- -0,2809 / 0.1), kakor tudi v oktobru preteklega leta (r--0.2707 / 0,1). Za macesne s Krvavca tore) velja, da naredijo širše letnice v letih, ko je obdobje od aprila do septembra, tako v tekoči, kakor tudi v pretekli vegetacijski sezoni, toplejše In z manj padavinami, podobne razmere morajo biti tudi v Jesenskih mesecih preteklega leta. medtem ko mora biti zima predvsem hladnejša. Tabela 23: KRVAVEC (Macesni) ■ rezultati korelacljske analize Table 23: KRVAVEC (European larch) ■ results of the correlation analysis padavine temperature N r t P N r t P P Maj 37 0.0163 0.096 NS 19 0.3883 1.519 0.1 R Jun 37 -0.2345 -1.420 NS 19 0.0701 0.253 NS E L Jul 37 -0 2330 -1.410 NS 19 0.3410 1.308 NS T E Avg 37 00364 -0.210 NS 19 0 5204 2.197 0.05 E T Sep 37 -0.0615 -0.360 NS 19 0.2499 0.930 NS K O Okt 37 -0 2707 -1 660 0.1 19 0 5372 2.296 0.05 L Nov 37 0.0952 0.566 NS 19 0.1771 0.649 NS O Dec 37 0.1676 1.005 NS 19 0.0204 0.073 NS Jan 38 0 0009 -0.000 NS 20 -0.4899 -2.100 0.1 Feb 38 0 0861 0.518 NS 20 -0.5290 -2.330 0.05 T Mar 38 0.1291 0.781 NS 20 -0.3516 -1.400 NS E L Apr 38 -0 0481 -0.280 NS 20 0 4129 1.699 0.1 K E Maj 38 0.0183 0.109 NS 20 0.4533 1.903 0.1 O T Jun 38 -0.2632 -1.630 NS 20 0 2266 0.870 NS Č O Jul 38 -0.2809 -1.750 0 1 20 0.4138 1.801 0.1 E Avg 38 0.0106 0.064 NS 20 04513 1.892 0.1 Sep 38 0.0212 0.127 NS 20 0.4536 1.904 0.1 Okt 38 -0.1155 -0.690 NS 20 0.2017 0.770 NS Zima 29 0.1357 0.711 NS 14 -0.4243 -1.400 NS Pomlad < 30 0 2312 1.257 NS 15 0.3607 1.223 NS Poletje 30 -0.0817 -0.430 NS 15 0.7690 3.805 0.01 Jesen 30 0.1595 0855 NS 15 0.4706 1.686 0 1 Veg.doba 38 -0.1817 -1.100 NS 20 0.6813 3.483 0.01 Leto 38 -0.0527 -0.310 NS 20 0.4299 1.781 0.1 N - Število r - korelacljskl koeficient t - t-test p - nivo pomembnosti 4.3.2. VRŠIČ Rezultati za macesne z Vršiča se ujemajo z rezultati za Isto drevesno vrsto s Krvavca, kakor tudi z rezultati za smreke Z Vršiča. Tudi pri vršlšklh macesnih se Je pokazalo, da so za rast letnic ugodnejša leta. ki Imajo toplejšo vegetacijsko sezono (r- 0,3094 / 0,1), znotraj nje pa še zlasti Izstopa pomen nadpovprečno toplega Junija (r- 0,4240 / 0,05). Vpliv temperatur v pretekli vegetacijski sezoni, kakor tudi negativen vpliv nadpovprečno tople zime. nI tako očiten. Statistično pomemben korc-lacijski koeficient smo dobili samo pri temperaturah meseca decembra (r- r—H- suho-0.5 veg.d. BPfilj«.r toplo p.«vg. p.okt. • . 0.5 * jul. apr %avg. t V sap. J. • . leto P* maj. p.jul. - 0.3 -H- jun. r r okt pse p P.jon, •0.1 pomlad nov. I dec. I 0.3 -0.1 0.1 0.3 mokro ■ »0.1 +-0.3 ▲ mar. ▲ rimi i an. F-05 A'eb. hladno Slika 9: Zgornja gozdna meja • odzivna funkcija za macesne (Larix Europaea) s Krvavca Fig. 9: Upper treeline • response function for european larch (Larix Europaea) from Krvavec -0,4103 / 0,05). Primerjava z zimskim temperaturnim povprečjem pa ne dosega praga statistične pomembnosti (r- -0.2162). Primerjava s padavinskimi podatki je potrdila tezo o zaviralni vlogi nadpovprečne količine padavin v obdobju rasti. Statistično pomembne korclacijske koeficiente smo dobili za meseca Junij (r- -0,5117 / 0,01) In julij (r- -0,3742 / 0,05), kakor tudi za cclotno poletje (r--0.3971 / 0.05). Podobno kot pri smrekah smo tudi pri macesnih izračunali visoko korelacljo med Širino letnic in padavinami v novembru preteklega leta (r-0.3720 /0.05). Statistično pomembno zvezo z Jesenskimi padavinami tekočega leta (r- 0.4665 /0.01) pa puSčamo ob strani, ker menimo, da Je predvsem plod naključij, saj je ob zgornji gozdni meji v tem času debelinska rast 2e zaključena. Rezultati potrjujejo dejstvo o macesnu kot hcllofllnl drevesni vrsti. Presenetljiva je le reakcija na nadpovprečno tople zime, ki povzročijo fiziološko suSnost zaradi povečanega izhlapevanja. Pri macesnu te reakcije vsekakor nismo pričakovali, ker ta drevesna vrsta pred nastopom zime odvrže iglice in se s tem zavaruje pred prevelikim Izhlapevanjem. Po naSlh rezultatih pa prihaja do prekomernega izlapevanja ln z nJim povezane suSnostl kljub odvrženim Iglicam. Tabela 24: VRŠIČ (Macesni) - rezultati korelacljske analize Table 24: VRŠIČ (European larch) - results of the correlation analysts padavine temperature N r t P N r t P P Maj 29 -0.1991 -1.050 NS 29 0 0183 0095 NS R Jun 29 -0.2176 -1.150 NS 28 0 2333 1.223 NS E L Jul 29 0 0183 0.095 NS 29 0.0907 0.473 NS T E Avg 29 0.1295 0.678 NS 28 0 0947 -0.480 NS E T Sep 29 0 2165 1.152 NS 29 0 2592 1.394 NS K O Okt 29 -0.1277 -0.660 NS 29 0 1871 0.990 NS L Nov 29 0.3720 2 082 0 05 29 00938 0.498 NS O Dec 29 0.0062 0.032 NS 29 •0.4103 -2.330 0.05 Jan 30 -00850 -0 450 NS 30 -0.1631 -0.870 NS Feb 30 -0 0661 -0.350 NS 29 0.1919 1.016 NS T Mar 30 0.0456 0.241 NS 30 0.1778 -0.950 NS E L Apr 30 -0.1136 -0.600 NS 30 0.2481 1.355 NS K E Maj 30 -0.0956 -0 500 NS 30 0.2786 1.535 NS O T Jun 30 -0.5117 -3.150 0.01 29 0.4240 2.432 0.05 C O Jul 30 -0.9742 -2.130 0.05 30 0 2135 1.156 NS E Avg 30 0.0316 0.167 NS 29 -02469 -1.320 NS Sep 30 0 2542 1.391 NS 30 -0.0175 -0.090 NS Okt 30 0.0076 0040 NS 30 0.2894 1.600 NS Zima 29 -0.1510 -0.790 NS 29 -0 2 162 -1.150 NS Pomlad 30 -0.0686 -0.360 NS 30 0.1454 0.777 NS Poletje 30 -0.3971 -1.280 0.05 28 0 2500 1.316 NS Jesen 30 0.4665 2.790 0.01 30 0.1637 0.878 NS Veg doba 30 -0.1838 -0.980 NS 30 0 3094 1.721 0.1 Leto 30 0.0904 0 480 NS 27 0 1684 0.854 NS N • Stevllo r • korelatijskl koeficient t - t-test p - nivo pomembnosti 5. POVZETEK Odnosi med padavinskimi ln temperaturnimi razmerami ter debelinskim prirastkom po posameznih rastlščnih tipih In za posamezne drevesne vrste so podrobneje predstavljeni v povzetkih po posameznih poglavjih. Tu bomo predstavili le nekatera splošna dognanja o teh odnosih pri nas. 1. Submcditcranska Slovenija: Omejujoč faktor priraščanja je sušnost. kar se kaže v premajhni količini padavin, oziroma previsokih temperaturah v času rasti, ki povečujejo Izhlapevanje. Nadpovprečna količina padavin je zažcljena čez vse leto, kar opozarja na dejstvo, da je sušnost v veliki meri pogojena s talnimi In petrografskimi razmerami. Za uspešno rast so pomembne tudi razmere ob koncu prejšnje vegetacijske sezone (priprava na zimo), ko naj bi bila Jesen vlažna In bolj hladna. Bori (Iglavci), ki ob ugodnih razmerah začno z asimilacijo že ob koncu zime (februarja), ugodno reagirajo na toplo zimo, hrasti (listavci) pa ne. V obeh primerih pa je dobrodošla topla pomlad. 2. Rastlščnl tip na prodnih terasah osrednje Slovenije: Ker sta prst in matična podlaga zelo dobro prepustni za vodo, klimatske razmere pa z vidika uspevanja velike večine drevesnih vrst niso bistveno drugačne od tistih v submcdlteranskl Sloveniji, je odziv dreves na temperaturne ln padavinske razmere podoben. Padavinske razmere so, predvsem pri Iglavcih (smreka, rdeči bor), nekoliko manj v ospredju, kar je posledica tudi delno ponesrečenega Izbora lokacije vzorčenja. Zato pa je odziv na višje temperature v času rasti, kljub nekoliko nižjim temperaturnim povprečkom, enako Intenziven kot v submedlteranu. Tudi tu so za prirastek, ki se oblikuje v rastni sezoni, ugodnejša leta, v katerih je jesen preteklega leta bolj namočena (smreke) In nekoliko hladnejša (rdeči bori), zime pa morajo biti za hraste bolj sušne, za rdeče bore pa predvsem toplejše. Hrasti potrebujejo več vlage spomladi ln poleti, glede temperatur pa mora biti poletje predvsem nekoliko hladnejše. 3. Zgornja gozdna meja: Glede na zahteve, ki Jih Imajo do temperatur In padavin, delimo lokacije dreves ob zgornji gozdni meji na dva lipa. V prvem je osrednji ln zahodni slovenski gorski svet, za katerega velja, da tvorijo drevesa širše letnice v letih, ki imajo toplejšo in manj namočeno rastno sezono, ter jesen v preteklem letu. Zima pa mora biti predvsem nekoliko hladnejša. Za drugi tip - lokacije v vzhodnem delu slovenskega gorskega sveta (Urš-lja gora), oz. tam, kjer pade pod 1500 mm padavin letno ln pod 500 mm poleti - je značilno, da imamo premosorazmeren odnos s padavinami v obdobju rasti. Poudarjena je tudi zahteva po bolj namočeni (bolj snežni) zimi. Oba tipa lokacij se po reakciji na temperaturne razmere ne ločita med seboj Tabela 25: ODNOS MED ŠIRINO LETNIC IN PADAVINSKIMI TER TEMPERATURNIMI RAZMERAMI - pregled rezultatov po rastličnth tipih Table 25: RELATIONS BETWEEN RINGS WIDTH AND PRECIPITATIONS AND TEMPERATURE CONDITIONS ■ review of the results in the regard to the types of growing sites •ubsediterai prodne teraae gozd«.t gozd « 2 gozd.neja Črai bori Hraati Hrasti Rdeti bori Saiete Sarcke: Maceiai Pad Te» Pad. Teap. Pad. Te«. Pad Te«p Pad. Te«. Pad Te«p: Pad Te« P Maj -0.46 -0.26 0.49 •033 j 038 R Jaa ; E L Jal 2 TE Avg -02$ : 0.$2 E T Sep -0.29 -0.2« : K O Okt 0.2$ -0 30 032 -0.2« -0.43 0.34: -0.27 03$ L Nov -0.3$ 0.22 -039 0.37: O Dec 0.2« 0.29 0.2$ 0.27 -0.34 0.34 : lai -034 0.29 0.3$ •0.31: -048 Feb 0.2$ -0.34 029 0.47 ; -032 T Mar 0.$$ 0.27 0.21 l •03$ EL Apr 0.29 0.22 Z 0.41 K E Maj -0.36 04$ 0.3$ 0.31 : 04$ OT Jaa 031 -0.42 -0.3$ •0.31 032 032: -0.26 Co Jal 0.29 -0.32 034 0J3 -0.26 -024 -0.30 032 : -0 28 043 E Avg 036 0.50 -0.2« -0.2« : 0.4$ Sep 03« ■023 0.2« : 04$ Okt -4.31 s Zi«a 0.21 049 -0.30 -0 3« 046 -0.31 0$$ -0 29: -042 Po« lad 02« 0.2$ 0.24 0.$9 : 0.36 Poletje 0.32 -0 3« 0.$$ 037 -0.4$ -0.42 -0.24 033 0.30: 077 Jete* -0.2« : 047 Veg doba 0.37 -0 4« 0.30 -0.3$ -029 0.26 0.2$: 068 Leto 0.34 0.23 : 043 Zaradi preglednosti so v tabeli upoštevani samo korelacljski koeficienti, ki so večji od 0.20 VIRI IN LITERATURA A lout. A.. 1978. Quelqes aspects de la dendroellmatologle en Khroumlrles (Tunisie). D.E.A. d'Ecologie mediteraneeanne. Université Alx - Marseille 111. B e d n a r z, Z.,1982. Titra Mountains, v: Climate from Tree Rings. Cambridge. B e r g e r, A . G u 1 o t, J . M a t h 1 e u. L..1979. Cedar Tree-Rings and Climate In Marroco. Tree-Ring Bulletin 39. B r a k e r. O. U.. 1982 Alpine Europe, v: Climate from Tree Rings. Cambridge. Franz. H..1979. Oekologie tier hochgeblrde. Stuttgart. F r I t t s. H.C.. 1971. Dendroellmatology and Dendroecology. Quarternaly Research 1. F r 1 t t s. H. C.. 1974. Relationships of Ring widths In Arid-Side Conifers to Varla lions In Monthly Temperature and Precipitations. Ecol.Monogr. 4 (44). F r i t t s. H. C.. 1976. Tree Rings and Climate. London. F u r 1 a n. D.,1960. Klimatska razmejitev Slovenije. Geografski vestnlk 32. Ljubljana. Gams, I.. 1959. O višinski meji naseljenosti, ozlmlne, gozda In snega v slovenskih gorah. Geografski vestnlk 32. Ljubljana. Gams, I.. 1972. Prispevek h klimatogeografskl delitvi Slovenije. Geografski obzornik XIX * 1. LJubljana. Gams. I.. 1977. O zgornji gozdni meji na JV KoroAkem. Geografski zbornik XVI. Ljubljana. Gams. L. 1986. Osnove pokrajinske ekologije. Ljubljana. Hansen-Brlstow, K.J.. Ives. J.D., W I 1 s o n. J. P..1988. Climatic Variability and Tree Response within the Fbrest-Alplne Tundra Ecotope. Annals of American Geographers.vol.78. St.3 H e I k k I n e n. 0..1985. Relationship Between Tree Growth and Climate In the Subalplne Cascade Range of Washington.USA. Annals Bot. Fennk-1 22. Helsinki. H u g h e s. M. K., K e I 1 y, P. M.. P I 1 c h e r. J. R.. L a M a r c h e, V. C.. 1982. Climate from Tree Rings. Cambridge. Klimatograflja Slovenije. 1988. l.zvezek - Temperature. Hidrometeorološki zavod Slovenije. Ljubljana. Klimatograflja Slovenije, 1989. 2.zvezek - Padavine. Hidrometeorološki zavod Slovenije Ljubljana. K o t a r. M.. 1986. Prirast oslov Je. LJubljana. L a M a r c h e. V. C.. F r 1 t t s, H. C . 1971. Tree Rings, Glacial Advance and Climate in the Alps. Z.fur Gletscherkunde und Glazlalgeoiogle 7-1/2. L a M a r c h e, V. C.. H a r 1 a n. 1973. Accuracy of Tree-Rings Dating of Brlste-cone Pine for Calibration of the Radiocarbon Time Scale. Journal of Geophysical Research 78 (36) LaMarche, V. C., Stockton, E.W.. 1974. Chronologies from the Tempera ture Sensitive Brlstlecone Pines at Upper Tree Line In Western United States. Tree-Rings Bulletin 34. Lovrenčak. F, 1975 Zgornja gozdna meja v KamnlAklh all Savinjskih Alpah. Disertacija. Ljubljana. Lov r e n č a k. F., 1977. Zgornja gozdna meja v Kamniških Alpah v geografski luči. Geografski zbornik 1976. Ljubljana. Lovrenca k. F.. 1987. Zgornja gozdna meja v Julijskih Alpah In na visokih kraSklh planotah Slovenije. Geografski zbornik 1986 Ljubljana. Meteorološki godiSnjakl 1950 - 1984. Zvezna hidrometeorološka služba. Beograd. M u n a u t, A- V.. 1982. The Meddlterranean Area - Introduction, v: Climate from Tree-Rings. Cambridge. O g r 1 n. D.. 1989. Vpliv padavinskih in temperaturnih razmer na širino letnic črnih borov (Plnus nigra) v submedlteranskl Sloveniji. Dela 6. Oddelek za geografijo FF. Ljubljana. O g r 1 n, D..1989a. Dendrokllmatologlja ln možnosti uporabe njene metode v Sloveniji. Geografski vestnlk LXI. Ljubljana P 1 c s n 1 k. M.. 1971. O vprašanju zgornje gozdne meje ln vegetacijskih pasov v gorovjih JZ In SZ Slovenije. Gozdarski vestnlk 43. LJubljana. P I u t. D.. 1981. Prikaz In ocena naravnogeografsklh potez Koprskega prlmorja z vidika načrtovanj prostorskega razvoja. Slovensko morje In zaledje 4-5. Koper. S e u e. F.. 1973. Contribution a l'etude dendrocllmatologlque du pin d'Alep (Plnus halepensls Mill). These Dr. des Sciences Nat. Marseille. Serre-Baehet. F.. 1982. The Meddlterranean Area - Comment, v: Climate from Tree-Rings. Cambridge. S c h w e I n g r u b e r. F.. B r a k e r. O. U.. S c h a r. E.,1979. Dendrocllmatlc Studies on Conifers from Central Europe and Great Britain. Boreas 8. StcpanCte. D. 1974 Tla na eocenakem fllSu Savrlnskcga gričevja Disertacija. Ljubljana. Stepa n C I C. D., L o b n 1 k. F.. 1985. Osnovna pedološka karta SFRJ-pedološka karta Slovenije 1:50.000; komentar k listu Ljubljana. Ljubljana. U r a n. B.. Ž 1 v a n o v I C. M.. 1987. Geofizikalne raziskave med Gameljnaml In Dolsklm za ugotavljanje debeline prodnega zasipa. Geologija 30. Ljubljana. THE INFLUENCE OF PRECIPITATIONS AND TEMPERATURE CONDITIONS ON TREES' RADIAL INCREMENT SUMMARY The main object of the research was to state the relations between ring-width (trees' radial Increment) and precipitations and temperature conditions In three landscape's types In Slovenia: in Submedlterranean Slovenia, on the gravelly terraces of central Slovenia and In the areas at the upper treellne. The dendrocllmatologlcal method was used to state these relations. The standardized ring-width's Indices chronology was compared using the correlation analysis to climate data of meteorological stations which operate In similar climate conditions as those in the growing sl'es which the samples were taken from. The data on average monthly precipitations and temperatures for an 18-months period were used. The comparison was made also for the year's season, the vegetation period (the period from April till Aeptember) and for single years. In the SW part of Slovenia, which Is under the Influence of submedlterranean climate, the relations between climate and tree rings-width were analysed on two tree species: durmast oak (Quercus petraea) and black pine (Pinus nigra). Analyse of 24 samples of black pine, taken on three locations (Socerb. Petrlnje and Llpa-Komen) has shown that the ring-width of black pine depens on both, the temperature and precipitations conditions. Over-average temperatures In winter and spring stimulate the radial Increment while such temperatures In other seasons hinder It. The negative Influence of over-average highly temperatures in summer (r- -0.388 / 0.1) and In the vegetation period (r- -0.4829 / 0.01) Is especially evident. High tempreatures In this period cause a high evapotransplration and the trees feel It, because of the lack of soli moisture, as draught. Among the precipltatlos It Is well noticeable the Importance of higher quantity of precipitations in summer (i— 0.3225 / 0.1) and In the whole vegetation period (r- 0.3713 / 0.05). The need for higher quantity of precipitations In Submedlterranean Slovenia is not as strongly connected with their law quantity - because there are from IOOO to 1500 mm per year, a little less than half of this amount falls In the vegetation period - as It is connected with the predominating carst character and a thin soil stratum which retains only a little moisture. The research, done on eight samples of durmast oak has shown similar results as obtained In the case of black pine with the only difference that the responsiveness of oaks to precipitations conditions is stronger. An over-average quantity of precipitations In all seasons stimulates the Increment, especially In summer (r- 0. 5592 /0.01) and In the whole vegetation period (r- 0.6654 / 0. OOl). An over-average quantity of precipitations In the previous year's fall, particularly In Octobcr (r- 0.3193 /0.1) Is important, slmllary as in the case of pines. In the case of durmast oak the temperature conditions are less Important. Still, the most evident Is the Influence of over-average warm winters (r- -0.3030 / NS) which have a negative Impact on Increment, formed during the growth period. in the case of trees, growing on gravelly terraces of the Ljubljana basin in central Slovenia, a similar response to climate conditions as in the case of trees from the submedlterranean was expected, although central Slovenia doesn't have a submedlterranean climate with tlplcally dry period In summer. The river Sava and it's affluent streams have covered the Ljubljana basin with a more than 50 m thick stratum of gravel, well permeable to water, on which a thin stratum of soli has developed, also well permeable to water. It was expected that the trees here would react to the lower quantity of water, especialy In summer • slmllary to those in the Carst. The research embraced two locations - Klete, where 4 samples of common oak (Quercus rubur) were analysed and Repnje, where 10 samples of scots pine (Pinus sllvestrls) and 10 samples of common spruce (P. abies) were analysed. Our expectations were fulfilled especially In the case of common oak from Kleie. A higher quantity of precipitations has a stimulating impact on the tree ring-growth, except In winter. This can be especially seen In the case of precipitations In spring (r- 0.5955 / 0 001), summer (r- 0.3707 / 0.05) as well as in the whole vegetation period (r- 0.2983 / 0.05). Just the opposite, over-average temperatures In summer slow down the radial Increment (r- -o,4482 / 0.05) because they accelerate evaporation and the consumption of water. In the case of both tree species from Repnje, the obtained results differ from those that were expected, especially when responding to the precipitations conditions. The results show that precipitations in this case don't play an Important role In the formation of radial increment. These results are also a consequence of a partially unfortunate choice of the sampling area. While analysing the depth of soil stratum, we found out that the soil In Repnje was much thicker than the one in Klefe. because It didn't develope directly on the gravel but on an approximately 60 cm thick stratum of clay sediments, brought by the waters from the nearby hill. The reaction to temperature conditions in Repnje is similar to the reaction In Klefe and In submedlterranean Slovenia. In the case of both, the scots pine and common spruce, higher temperatures In summer and in vegetation period have a negative Impact on the ring-width (scots pine: summer r- -0.4261 0.05, vegetation period r- -0.3458 / 0.05; common spruce: summer r- -0. 4231 / 0.05). Over-average highly temperatures In winter (r- 0.4686 / 0. 05)are also Important In the case of scots pine, while such temperatures In spring, especially in march (r- 0.3320 / 0.1) are Important In the case of common spruce. In areas of the upper treellne In the Slovenian mountains (between 1700 and 1900 m) the research Included two tree species: common spruce and European larch (Larlx europea). Alltogheter. 40 samples of common spruce from five locations (Krvavec. Komna. VrSlC and two locations with a different altitude from UrâlJa gora) and 16 samples of European larch from two locations (Krvavec and VrftIC) were analysed. Temperature conditions affect the formation of radial Increment of common spruce especially In two periods: in the growth period (summer) and In winter. In summer there Is the need for over-average temperatures (r- 0.3254 / 0.1). while In winter higher temperatures have a negative Influence on radial increment which formates In the growth season (r- -0.3162 / 0.1). Higher temperatures In winter cause Increased transpiration which leads to physiological draught and to needle and tissue demages. In respect to precipitations conditions, the locations at the upper treellne are divided In two groups: a) the locations from central and western part of the mountain landscape and b) both locations from UrSIja gora In eastern Karavanke. In the first group the precipitations are Important especially In two periods, in the previous year's fall and In the period of growth, in the period of preparation for winter rest It Is Important that the fall Is dry (October r- -0.4331 / 0.5. November r--0.3949 / 0.059). the same goes for the growing season which In the mountains is limited to three summer months (r- -0.2963 / 0.1). The days with rain are accompanied by Increased cloudness which reflects In lower temperatures. In contrast to locations from central and western part of Slovene mountain areas, both locations from UrSIja gora showed the need for higher quantity of precipitations in the growth period (UrSIja gora 1: r- 0.3175 / NS. UrSIja gora 2: r-3359 / ns) and In winter {UrSIja gora 1: r- 0.3497 / NS, UrSIja gora 2: r- 0.4939 / 0.05). An explanation for the described reaction can be found In lower quantity of precipitations which UrSlja gora receives in comparison with locations which lie west from It. On UrSlja gora (a. 1695 m) there falls around 1300 mm of precipitations per year, from which about 450 mm In summer, on Krvavec (a. 1740 m) around 1500 mm (500 mm In summer), and on Komna (a. 1520 m) in Julian Alps around 3100 mm per year (800 mm In summer). On the basis of the obtained results It can be concluded that for a normal growth at the upper trecline In Slovenia - if llthologtcal conditions, relief and soil characteristics are left aside around 1500 mm of precipitations per year or about 500 mm in summer are sufficient. If the quantity of precipitations Is higher, a negative reaction to the precipitations conditions occurs, and If it is lower, then occurs a positive one. Both analysed locations with European larch are from central and western part of the Slovene mountain area, therefore the reaction to climate conditions Is similar to the one of common spruce from these areas. Years which have a warmer current vegetation season as well as a warm period at the end of the previous vegetation season have appeared as more favourable to the growth of tree-rings. Over-average temperatures In winter have a negative Impact on radial Increment which surprises a bit because european larch withdraws the needles In fall In order to protect Itself from a too big evaporation and physiological draught. The results show that, lnsplte of the needle withdrawal, an over-evaporation occurs. The reaction of European larch to precipitations conditions Is somewhat weaker than Its reaction to temperatures. The negative Impact of higher quantity of precipitations In the growth season and In the fall at the end of the previous growth season also here Is being emphasized.