-v-^ - ' i J LETO Lin, št. 17 . PTUJ, 28. APRIL 2000 CENA 130 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Zadovoljni delavii delajo vei - in bolje Sredi pomladnih prazničnih dni smo, saj so za nami veliko- nočni prazniki in dan upora proti okupatorju, pred nami pa 110. mednarodni praznik dela. A slednjega kljub številnim prvomajskim drevesom, proslavam in izobešenim zastavam očitno ne praznujemo več s tako veliko vnemo kot včasih. Predvsem zaradi tega ne, ker je za mnoge praznik že to, da sploh delajo. Ko smo si pred 10 leti idealistično trosili predstave o demo- kraciji, ko so nam nekateri celo obljubljali, da bo Slovenija v nekaj letih postala druga Švica, še zdaleč nismo slutili, da nas bo tradicionalno slovensko zaplotništvo in strankarska razcepljenost tako močno zavrla in razslojila. V vseh pogle- dih. Tudi na bogate in revne. Kako ne, ko pa se dogajajo politično nezrele, smešne in ne- dopustne reči. Namesto da bi za skupno korist Slovencev za pomembnejše funkcije kadrovali resnično sposobne strokovnja- ke, prevladuje načelo strankarske pripadnosti. Pravcato poli- tično trgovino s položaji in ljudmi doživljamo in skoraj nemo- goče strankarske poroke. Ko pa "sposobnih in zvenečih" stran- karskih imen v domovini zmanjka, postaja vse bolj moderno, da sežemo po do sedaj skoraj anonimnih Slovencih po svetu. Tu postanejo nadvse dobrodošli, predvsem pa zgovorni tele- vizijski prenosi zasedanj iz parlamenta, saj z njihovo pomočjo zlahka ugotovimo, da sploh ni važno, kdo je kdo, kaj je kdo in kje je bil več kot 30 let, važno je, daje "naš". Med ljudi je tako vržena nova, nadvse slastna kost za glodanje, ki izko- riščanim vsaj za nekaj časa preusmeri misli od bede in njiho- vih zahtev. Dejstvo je, da je Slovenija po ustavi socialna država in zato razvija socialno-partnerske odnose. Demokratizacija in plura- lizem sta zagotovo našla svoje mesto tudi v sindikatih, v kate- rih je danes vključenih dobrih 60 odstotkov delavcev. Ti so že spoznali, da ni bodočnosti, če vleče vsak na svojo stran, zato so svoja sindikalna stališča poenotili na vseh pomembnejših segmentih borbe za pravice delavstva, ki nas ločujejo od mo- dernega kapitalističnega suženjstva. Dozorela je ugotovitev, da uspešno pogajanje do neke mere pomeni tudi dokaj učinko- vito soupravljanje. Kdaj bo pamet srečala naše politike? Ti dobro vedo, da so v Evropi, kamor tako vztrajno silijo, delavci nekajkrat bolje plačani kot pri nas. Mar je greh, če za pošteno opravljeno delo, za prodajo svojih rok in uma zahtevajo tudi pošteno in pravočasno plačilo? Zagotovo ne, kajti zgodovina vedno znova dokazuje, da le zadovoljni delavci / Mci/Lfl^ / delajo več - in bolje! ' U Za ocvetličenje starega ptujskega mestnega 'jedra - potekalo bo prve dni maja - so najzaslužnejši v Turističnem društvu Ptuj. Poleg cvetlic na oknih in balkonih bo mestno jedro letos lepšalo tudi ¥0 anglešJ1na in dobro vino brez okusne hrane. Oboje prepogosto uživamo zgolj iz potrebe. V vsakdanjem življenju se nam velikokrat zgodi, da dobrega vina in okusne hrane sploh ne prepoznamo. Najbrž zato, ker se tega nikoli nismo naučili. V Poklicni in tehniški kme- tijski šoli Ptuj si prizadevamo oblikovati ustrezen odnos do vina - dvigniti kulturo njegove- ga uživanja.Vsako leto pripravi- mo s pomočjo Poslovne skup- nosti za vinogradništvo in vi- narstvo Slovenije vodeno pokušnjo. Z izbranimi vini ponudimo prav tako skrbno iz- brane jedi, ki omogočajo, da v vinu zaznamo vse njegove lastnosti. Vedenje o kulturi pitja vina, ki ga dijaki ob tem pridobijo, je dobra popotnica za življenje. Ljubiteljem vino ni le ena iz- med pijač, ampak znajo v njem prepoznati še kaj drugega. To ni le alkoholna pijača iz grozdja. Sestavine grozdja, presnova gliv kvasovk, postopki nege in zo- renja ustvarjajo zelo zapleteno in mnogovrstno sestavo s števil- nimi pozitivnimi učinki na člo- vekovo zdravje. Skrbno izbrano in pravilno ponujeno vino dopolnjuje okus jedi in ustvarja harmonijo. Pri uživanju naj se v vinu občutijo vse njegove sestavine: cvetica, svežina, polnost, prijetna kisli- na in druge značilnosti. Sodobni pristopi pri pripravi hrane podirajo določene in us- taljene navade, ki smo jih do se- daj upoštevali. Tako lahko na primer k belim vrstam mesa ponudimo tudi temno omako. Pri degustaciji vin pa se vendar- le še vedno držimo ustaljenih pravil. Vino je treba ponuditi primerno ohlajeno in v ustrez- nih kozarcih. Na splošno bela mlada vina ponudimo hladnejša kot rdeča suha in bogata vina. Kozarci naj bodo iz tanjšega brezbarvnega stekla, s peci jem, primerno oblikovani, da se lah- ko izrazijo vse sestavine vina. Dijaki so pod vodstvom zna- nega enologa mag. Zdenka Rajherja okušali pet različnih vin in pet različnih jedi. Začeli so s sezamovimi kvašenimi palčkami, pripravljenimi iz lah- kega kvašenega testa, in kako- vostno ormoško suho penino letnika 1997 iz Ijutomersko- ormoškega vinorodnega okoliša. Sledilo je belo suho vino sauvig- non letnika 1997 iz vinorodnega okoliša Haloze - Hrastovec, h kateremu smo ponudili z jajčno omleto polnjene kuhane perut- ninske ruladice na majhnem kosu belega kruha (kruhovem krutonu). K pečenemu svinjske- mu medaljonu smo ponudili suho mlado rdeče vino metliško črnino letnik 1997 iz vinorodne- ga okoliša Bela krajina, h kuha- nemu prekajenemu svinjskemu mesu pa smo okušali vrhunski merlot prestige letnika 1996 iz koprskega vinorodnega okoliša. Za konec smo k sladici postregli vrhunsko vino - izbor, in sicer radgonsko ranino letnika 1997 iz radgonsko-kapelskega vino- rodnega okoliša. Po vseh zaužitih dobrotah je na obrazih dijakov zaigral prije- ten smehljaj, v ustih pa dober okus, ki bi ga želeli še kdaj doživeti. Nada Pignar, prof. Utrinek s pokušnje vin PTUJ / LITERARNI VEČER V OS UUDSKI VRT ' Besede malih in velikih Osnovna šola Ljudski vrt že štirideset let omogoča svojim učen- cem bogato ustvaijalno izpovednost tako na literarnem kot na likovnem področju. Takšno pot so ji utrli učenci in učitelji v šolskem letu 1959/60, ko so na pobudo tedanje ravnateljice Ka- tice Bračko in mentoija Jožeta Kodriča izdali prvo številko lite- rarnega lista z imenom Nagelj. Izšlo je šest štoilk, toda le štiri so ohranjene. Po letu 1990 je vlogo Nageljna prevzelo glasilo Lokvanj. Njegova vsebina je bila tudi informativna. Šele v šols- kem letu 1994/95 je izšla prva številka literarnega glasila s se- danjim imenom Čar besede moje. Ta ima že tretje leto stalno ob- liko in izključno literarno vsebino. Letošnja številka, peta, je ju- bilejna, saj glasilo praznuje 40 let. V počastitev tega jubileja so v petek, 14. aprila, v šolski telo- vadnici priredili literarni večer. Nanj so povabili sedanje učence in njihove starše ter nekdanje učence in učitelje. Večer je uspel po zaslugi majhnih in velikih ustvarjalcev, poslušalstva in pomoči donatorjev, ki so bili tudi učenci naše šole. Vsem so na šoli iskreno hvaležni, ker so razumeli, da smo ljudje različni. In da je vsak od nas nekaj po- sebnega, enkratnega. Da je v tem smisel našega življenja, odraslih in tudi otrok. Da je v tem naša obveza do otrok, kajti otroci so spontani, ustvarjalni in edini. Ker so naši. Zato jim moramo dati možnost in le nji- hovo izbiro. In poslušati jih mo- ramo. S srcem, kot pravi Mali princ. Vedno znova in znova, da se bodo počutili pomembne. Ljubljene. Kajti brez tega bo vse učenje in trud njihovega otroštva zaman. Potruditi se moramo, najprej kot starši in nato kot učitelji. Literarni večer Besede malih in velikih je bil ena tistih pri- ložnosti, ko so bili gostje, starši in učitelji svojim otrokom in učencem čisto blizu s pomočjo domišljijske izpovedi malih ustvarjalcev in s pomočjo nasto- pa velikih ustvarjalcev, ki so bili tudi sami nekoč ustvarjalni učenci, pa so v letih, ki so sledila otroštvu in mladosti, uspeli uresničiti svoje sanje. Mnogi od njih so ostali zvesti svojim umetniškim sanjam tudi po- klicno kot igralci, režiserji, no- vinarji, slikarji, mentorji mla- dih ... Vsem, ki so tega večera pris- luhnili otroški besedi in večer tudi omogočili kot donatorji, se še enkrat v imenu učencev in učiteljev naše šole iz srca zah- valjujemo, saj se ni uresničila bojazen, zapisana v 1. številki li- terarnega glasila Čar besede moje: Tiho sem trkal, / nežnost sem tvo- jo iskal. / Nisi me slišal / _ bilo je zaman. / Sedaj ti besedo pošiljam/ _ mar tokrat še enkrat zaman? Poslušalci literarnega večera so nas prepričali, da res ni bilo za- man. Otroška ustvarjalnost in li- terarno glasilo učencev naše šole imata svetlo bodočnost. In odslej verjamemo še bolj, da ima bese- da otroka poseben, večni čar. 5on/a Dežman Prvo literarno glasilo so na šoli Ljudski vrt izdali na pobudo tedanje ravnateljice Katice Bračko (v sredini); ob njej mentor glasila Jože Kodrič TEDNIKOVA KNJIGARNICA Pokliino usmerjanje za najmlajše v vseh splošnolzobraževal- nlh knjižnicah, naj so namen- jene odraslim ali otrokom, ce- loto knjižnega fonda tvorijo pregledno urejene leposlovne in poučne ali strokovne knji- ge. Ločevanje leposlovja in poučnega branja je pravzaprav nekoliko smešno, kajti kvalitetno leposlovje je še kako poučno. In niso tako redke poučne knjige, ki so tudi literarno prijetne in nudijo bralne užitke. Enako se ločujejo tudi progra- mi založb, kjer ločena uredništva skrbijo za izdajanje knjig leposlovja in strokovnega programa. Slovenski knjižni trg je dokaj primerno založen s poučnimi knjigami, še posebej za najmlajše bralce. Le-tem so na voljo mnoge slikanice o živa- lih, naravi, človeškem telesu, ve- solju ..., ta področja premorejo podobne knjižne izdaje različnih založb. Veliko manj je poučnih knjig za najstniške bralce, ena- ko pa so med knjigami slabo zastopana nekatera področja, ki mlade zelo privlačijo. Med temi so med najbolj pogrešanimi knjige, ki otrokom predstavljajo poklice in izobraževanje zanje. Zatorej vam z veseljem predstavljam knjižno novost iz založbe Slovenska knjiga, ki najmlajšim predstavlja več kot trideset poklicev. Knjiga z enostavnim naslovom Poklici je velika slikanica, ki na dvaintridesetih straneh prinaša osnovne informacije o zelo razširjenih, a tudi o manj znanih poklicih. Knjiga temelji na barvnih fotografijah otrok, ki no- sijo značilne uniforme oziroma delovne obleke. Manjše fotogra- fije predstavljajo delovna orodja in pripomočke ter delavce v značilni delovni drži in okolje delovanja. Bogate ilustracije so opremljene s preglednim, otro- kom vabljivim kratkim besedi- lom. Knjiga skuša preseči tradi- cionalno delitev poklicev na 'moške in ženske', a ne dovolj, saj se avtor Christopher May- nard ni izognil baletki, medicins- ki sestri, pilotu, dirkaču, meha- niku, gradbeniku, pleskarju, ribiču, učiteljici, stevardesi ... Vsekakor so pismonošinja, inštalaterka in električarka pre- malo za enakopravno vredno- tenje in sprejemanje poklicev po spolu. Knjiga je v izvirniku izšla pri svetovno znani londonski založbi DK (A Dorling Kinders- ley Book), za slovenske bralce jo je prevedel Franjo Jamnik. Poučno slikanico Poklici pri- poročam staršem, vzgojiteljem in učiteljem, saj je primerna za otroke od četrtega leta tja do četrtega razreda osnovne šole. Knjiga daje tudi dobre iztočnice za projektno delo v šoli. VABILO NA PRAVLJIČNO URO v četrtek, 4. aprila, bo ob se- demnajsti uri pravljična ura z naslovom Petelinček je šel po svetu. V pravljično sobo mla- dinskega oddelka Knjižnice Iva- na Potrča, Mali grad, Prešerno- va 35, vabimo otroke od četrte- ga leta dalje. Zaželeni so copat- ki in lahna oblačila. Vstopnine ni. Liljana Klemenili FILMSKI KOTIČEK Obala (The Beach) Kam greste letos na počitnice? Morda v eksotične kraje, iskat neokrnjene kotičke narave in spozna- vat nove kulture? Ali pa so take avanture prevelik zalogaj za vaše prihranke? Za take je kot nalašč film, ki ga predstavljam danes da bi doživeli čare rajske plaže, morate izbrskati le denar za kino vstopnico. Richard (Leonardo DiCaprio) je mlad popotnik, otopel od videoigric, Interneta in množičnega tu- rizma. V svoji naveličanosti nad življenjem naleti na zemljevid, ki bi ga privedel do še nenaseljene obale. Njegov sopotnik v iskanju neokrnjene nara- ve postane francoski par, željan avantur. Ko končno najdejo obljubljeni kraj, jih v rajskem okol- ju kaj kmalu doletijo peklenske težave ... Ljudje smo postali roboti. Po ves dan buljimo v računalnik, premikamo le roko, da lahko klikamo z miško. Če sedimo pred televizorjem, nam ni treba premikati niti roke. Tako nam vsaj poskuša predstaviti realnost današnji film, ki je ostra kritika sodobnega načina življenja. Četudi se strinjate, da je elektronika prekletstvo naše dmžbe, pa to še ne pomeni, da boste toliko bolj zadovoljni s samim filmom. Leonardi DiCaprio je tri leta čakal, da je naletel na scenarij^ ki ga je pritegnil vsaj toliko kot tisti od Ti- tanika. Skoda je le, da smo gledalci nad njim dosti manj navdušeni. Že res, zgodba se spet dogaja na morju, vsebuje celo nekaj romantike. Toda medtem ko je pogled na zmrznjene ljudi v Titaniku izvabljal solze, prizori morskih psov, njihovih ugri- zov ter scene s bodečimi mrtveci v Obali povzročijo le slabost. Ne gre pozabiti, da je film režiral Danny Boyle, isti režiser, ki je v Trainspot- tingu poslal glavnega junaka plavat v kanalizacijo Ali vas še vedno mika, da bi obiskali obalo, ki še ni videla civilizacije? Morda pa se boste po ogledu tega filma odločili, da bi letos počitnice raje preživeli v gorah ... Nataša Žuran tednik - Petek, 28. april 2000 5 09 n» m rm GAJEVCI / ČLANI LOVSKE DRUŽINE V GORIŠNICI SO ZASADILI VEČJO REMIZO Ozelenili smetišino jamo Skoraj bo leto, odkar so v občini Gorišnica dobili zeleno luč za ustanovitev Lovske družine Sv. Maijeta niže Ptuja in z LD Spodnje Ptujsko polje Sobetinci dosegli sporazum glede de- litve lovišča, ki jim ga je pozneje dodelila Upravna enota Ptuj. V tem času so dobro gospodarili na 2.500 hektarjih površin, skrbeli za divjad, uredili lovski dom v Placeroveih in v želji za čistejšo okolico prejšnjo soboto v sanirani gajevski jami posa- dili večje število dreves. Na gorišniškem lovnogojitve- nem območju sta poljski zajec in fazan še zmeraj številčno zastopa- na, srnjadi je malo manj, sicer pa so gorišniški lovci (prej so nekate- ri bili člani sosednjega društva v Sobetincih) zadovoljni s »svoji- mi« površinami. Starešina LD Sv. Marjeta Anton Jurič je povedal, da so v slabem letu delovanja na štirih hektarjih pripravili štiri krmne njive, vse so zasejali s ko- ruzo, sicer pa je lov potekal po lovskogojitvenem načrtu. Načrt sta jim potrdila tudi Zavod za gozdove Maribor in Upravna eno- ta Ptuj. »V zimske času smo se bolj pos- vetili divjadi in redno izvajali krmljenje, da so živali lažje preživele hladno zimo. V zadnjem času smo lovci urejali tudi svoj dom v Placerovcih, sedaj pa se že pripravljamo na julijsko sloves- nost, ko bomo ob občinskem prazniku, na anino, razvili svoj društveni prapor. Upamo, da bomo uspeli vzpostaviti dobre od- nose z Lovsko zvezo Slovenije, kamor smo se želeli vključiti, pa so žal našo prošnjo zavrnili. Ver- jemite, nimamo slabih namenom. uspeli pa smo ohraniti tudi dobre medsosedske odnose s sosednjimi z lovskimi družinami.« Tudi skrb za bolj urejeno okolje je ena osrednjih nalog gorišniške zelene bratovščine, ki si je prejšnji konec tedna zadala prav posebno nalogo. Gorišniški lovci teh je trenutno 35 - so se namreč odločili, da dokončno uredijo in ozelenijo gajevsko jamo, nekdaj veliko divje odlagališče sredi pol- ja. Za sanacijo je poskrbela občina, jamo so zasipali s precejšnjo količino zemlje, pripel- jane z gradbišča v Zamušanih, lo- vci pa so se odločili, da prostor ogradijo in na tem mestu z zasa- ditvijo dreves uredijo lovsko re- mizo. Janko Bezjak, član LD Sv. Marjeta niže Ptuja, je povedal, da so v zemljo položili okrog 500 ig- lavcev in nekaj sadik listavcev, k akciji pa pritegnili tudi nekatere občinske može. Sicer pa bi radi s tovrstnimi akcijami povečali šte- vilo varnih naravnih zavetij ali re- miz, kot jim pravijo lovci, in tako divjadi na odprtih poljih pomaga- li vzpostaviti boljše pogoje za preživetje. Že prihodnje leto se bodo lotili urejanja remiz na še nekaterih lovnogojitvenih območjih. Velik problem, na katerega opo- zarjajo lovci, pa so smetišča in di- vja odlagališča, ki jih je vsaj na območju gorišniške občine še zmeraj dosti preveč. Zato lovci ljudem predlagajo, da naj se ven- darle zavejo resnosti tega proble- ma in da naj ne odlagajo odpadkov kjerkoli, saj s tem ogrožajo živali in rastline, predvsem pa sebe. T, Mohorko Gorišniški lovci so z drevesi vsaj malo »olepšali« nekdaj nespo- dobno jamo v Gajevcih. Foto: TM GORIŠNICA / ZLATO PO ROCE MCA TERBUC \tf Se na mnoga leta Na cvetno soboto sta v cerkvi Svete Marjete v Gorišnici, kjer sta pred petdesetimi leti stopila na skupno življenjsko pot, slovesno potrdila zlato poroko Manca in Stanko Ter- buc z Vičave. Zlata nevesta je vse svoje življenje posvetila učiteljskemu poklicu. Službovala je v Prekmur- ju, Gorišnici, na Hajdini in v ptujski Mladiki, kjer je dočakala upokojitev. Zlati ženin pa je kot trgovski poslovodja delal v ptujskem Mercatorju. Ob tem lepem jubileju slavljen- cema želimo še naprej srečen za- kon in jima iskreno čestitamo! Franti Golob Zlatoporočenca Manca in Stanko Terbuc. Foto: Laura, Gorišnica APAČE / 90 LET MARIJE ZAJC IZ APAČ NA DRAVSKEM POLJU Ob jubileja vse lepo Pred kratkim je visok življen- jski jubilej praznovala Marija Zaje iz Apač na Dr. polju, po domače Kovačeva Marija. Rodila se je 3. aprila 1910 v Apačah v družini Korpar, kjer so bile tri sestre in pet bratov Vse svoje življenje je bila gospodinja in je stala ob strani možu Francu, ki je imel kovačijo. V njunem za- konu se je rodilo sedem otrok, je- sen življenja pa ji krajšajo vnuki in pravnuki. Ob njenem visokem jubileju sta jo obiskala tudi člana DU iz Lov- renca, predsednik Martin Krajnc in tajnik Jože Vajsbaher, ter nji- hovi članici predala skromno da- rilo v znak pozornosti. Danilo Klainšek Marija Zaje s predstavnikoma DU Lovrenc. Foto; DK SREDIŠČE OB DRAVI / SPOMLADANSKO ČIŠČENJE OKOUA Živalske kože ne sodijo v gozd v Središču ob Dravi že deset let organizirajo spomladan- sko čiščenje okolja. Letos je potekalo v soboto, 8. aprila, v soorganizaciji krajevne skup- nosti, lovske družine in turis- tičnega društva. Krajani so se priključili akciji, ki poteka na nivoju države v organizaci- ji Turistične zveze Slovenije in pod pokroviteljstvom mi- nistrstva za okolje in prostor. Istočasno pa je potekala tudi akcija Lovske zveze Slovenije Gozd ni koš za smeti. Vsako leto potekajo čistilne akcije po Sloveniji pred veliko- nočnimi in prvomajskimi prazni- ki, v Središču ob Dravi pa pred krajevnim praznikom 11. apri- lom. Krajani so se letos organizi- rali po naseljih ponekod bolj, dru- god manj uspešno. Čistili so oko- lico svojih bivališč in druge javne površine. Pomagali so tudi učenci domače osnovne šole. Predsednik sveta KS Martin Habjanič nam je povedal, da se ob čiščenju pred svojim pragom marsikdo zamisli o svojem ravnanju s smetmi, tako da ima akcija tudi vzgojni učinek, kar se je potrdilo že tudi v praksi. Iz leta v leto je v Središču po nje- govem mnenju manj smeti na nepravih krajih. Še vedno pa so problem divja odlagališča in seve- da nelegalno postavljeno središko smetišče. Z večjimi kosovnimi odpadki pa takšnih problemov, kot jih imajo v nekaterih KS, ni- majo, ker so v preteklosti orga- nizirali odvoz za celotno krajevno skupnost. Divjih odlagališč je po njegovem mnenju v Središču veli- ko manj kot pred leti, še vedno pa se pojavljajo nova. Vlado Klobučar, starešina LD Središče, nam je povedal, da so se pred čiščenjem 8. aprila sestali z ormoškim županom Vilijem Tro- fenikom in se pogovarjali o tem, kakšne odpadke bodo zbirali, ka- jti po lanskoletni akciji so nastali problemi zaradi odvoza večjih ko- sovnih odpadkov. Zato so v to- kratni akciji pobirali samo manjše posamezne odpadke, večja divja odlagališča pa samo evidentirali. Smeti so pobirali po celotnem lovišču, gozdovih in poljih. Po mnenju Vlada Klobučarja ljudje odmetavajo smeti v gozd, ker ni v KS urejenega odlagališča. Ker je sedanje nelegalno, je ormoški župan Vili Trofenik pisno opozo- ril krajevno skupnost, da se mora zapreti. Dokler je bilo možno pri- peljati smeti na čeprav nelegalno odlagališče, je bilo odpadkov v gozdovih manj. Prav bi bilo, da bi lahko ljudje pripeljali smeti vsaj na začasno odlagališče v krajevni skupnosti, od koder bi jih nato odvažali naprej na smetišče v Ormožu. Sedaj je črnih odlagališč v gozdovih veliko. Tokrat so evi- dentirali štiri večja, vendar jih je v KS več kot 20. Lovci, ki se vsako leto odzovejo povabilu na čistilno akcijo, bodo letos opravili kataster odlagališč in ga poslali županu. Moti jih, da po tem, ko očistijo lovišče, nevestni krajani ponovno navozijo smeti v gozdove. Po 14 dneh so gozdovi ponovno nasme- teni. Nabrane smeti so v tokratni akciji lovci odpeljali na smetišče s svojimi traktorskimi in avtomo- bilskin)i prikolicami. Maida FridI Smeti v gozdu ne bo zmanjkalo tako kmalu. V Središču so gozdove čistili člani lovske družine. Foto: Majda Starešina lovske družine Sre- dišče ob Dravi Vlado Klobučar KMETIJSKA SOLA PTUJ Na sejmu v Kranju V Kranju je od 14. do 19. aprila potekal že 39. mednarodni se- jem kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Med številnimi razsta- vljavci iz domovine in tujine se je na njem predstavila - tokrat že petič - tudi Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj. Svojo razstavo je naslovila Pro- dajalna na šolskem dvorišču, saj se je tako povezovala s samostojnimi in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah, z enim od področij, ki jim je bil letos na sejmu namen- jen poseben poudarek. Ptujska kmetijska šola je na svoji impro- vizirani stojnici in razstavnem prostoru na prikupen način prika- zala izdelke, ki jih dijaki šole v različnih programih izdelujejo pri praktičnem pouku, bi pa lahko postali tudi dopolnilna dejavnost kmetije in izdelek za prodajo z nje. Tako so si obiskovalci sejma lahko ogledali izdelke iz tekstila (prte, predpasnike, mape), deko- rativne izdelke za različne prazni- ke, ročno tkane preproge, izdelke iz lesa, pa seveda izdelke iz prede- lave sadja in grozdja ter zdravil- nih zelišč (vino, jabolčni kis, suho sadje, zeliščni čaji) - vse v lični in tudi za oko prijetni embalaži. Na kmetijski šoli se trudijo, da bi svojim dijakom ponudili kar največ idej za dopolnilne de- javnosti na kmetijah, kar bi dija- kom omogočilo samozaposlitev ali dodaten vir dohodka. D.M. Obiskovalci bodo vsak hip tukaj ... Foto: D.M. t> Petek, 28. april 2000 - tednik mMS¥rrt Kuharski nasveti Poti€e Praznike, tudi pravkar minule velikonočne, si težko predstavl- jamo brez dišeče in okusne potice. Potice pripravljamo iz najsta- rejšega testa - kvašenega ali vzha- janega. Najbrž ravno zardi tega iz njega pripravljamo najpogostejše praznične izdelke, med njimi po- tice. Te lahko pripravimo iz dveh vrst kvašenega testa : kvašenega testa z manj dodatki, ki ga upo- rabljamo pri tistih jedeh, ki jih pripravimo kot kolače, zvitke in potice, ter težkega kvašenega tes- ta z več dodatki maščobe in jajc. Iz njega pogosto pripravljamo šarklje, razne vence in tudi poti- ce. Veliko manj težav pri pripravi potice bomo imeli, če jo pripravi- mo iz kvašenega testa z manj do- datki. Da nam potica uspe, pa moramo zagotoviti kvalitetne su- rovine. Od moke uporabimo pšenično gladko moko ali mešanico gladke in ostre moke, le redko uporabi- mo samo ostro moko. Od tekočine uporabimo mlačno mle- ko ali mešanico mleka in vode. Tekočino dodajamo glede na čvrstost testa, ki jo želimo doseči, in glede na kvaliteto moke, zato količine tekočine v receptu za kvašeno testo ne moremo nikoli natančno predvideti. Pri pripra- vi kvašenega toplega testa upora- bimo kristalni sladkor, pri pri- pravi hladnega kvašenega testa pa sladkor v prahu. Če pa testo vse- buje malo tekočine, vedno upora- bimo sladkor v prahu. Dodatek soli izboljša lepek v moki in ta pri mesenju vpije več tekočine. Vzhajano testo brez soli težko obdrži svojo obliko in nima primernega okusa. Pri drugih vrstah testa je sol le kot dopolnilo okusa. Pri pripravi potic uporabi- mo kvas kot biološko rahljalno sredstvo. Kvašeno testo za potice pripravimo tudi s pomočjo jajc oziroma samo rimienjakov, saj beljaki testi izsušijo. Od maščobe uporabimo maslo ali margarino, ki naj ima vsaj sobno temperatu- ro ali jo s pomočjo segrevanja ute- kočinimo in prilijemo testu, ko je že na pol pripravljeno. Kvašeno testo za potice naredi- mo iz pol kilograma mehke moke, iz tega pa dobimo okrog 15 kosov potice. Najprej razdrobimo 3 dekagrame kvasa, mu dodamo žličko moke in žličko sladkorja ter prilijemo mlačno mleko, da kvas hitro vzhaja. Moko preseje- mo, ji dodamo pol žličke soli, 8 dekagramov sladkorja, 2 nmien- jaka in postavimo na toplo. Pose- bej v ponvi stalimo 8 dekagramov masla. Ko je kvas vzhajan, ga pri- lijemo k moki ter po potrebi pri- lijemo mlačno mleko. Ko smo dobili že ^obo testo, prilijemo maslo in žlico do dve ruma. Testo stepamo tako dolgo, da postane gladko in elastično. Dovolj zgne- teno testo pomokamo, pola-ijemo s kuhinjsko krpo in damo na to- plo vzhajat. Čas vzhajanja je odvi- sen od načina zamesitve. Če smo kvas razdrobili kar k moki in smo pripravili težko kvašeno testo, je čas vzhajanja daljši. Testo, ki ga pripravimo s kvasnim nastav- kom, pa zahteva krajše poči vanje. Ko je testa za pol več, kot ga je bilo prvotno, ga lahko ponovno premesimo, kar vpliva na večjo luknjičavost in testo močneje vzhaja; pravimo tudi, da s ponov- nim gnetenjem testo 'pomladi- mo'. Lahko pa pustimo, da testo naraste enkrat več, kot ga je bilo prvotno, in ga takrat nadevamo z nadevom. Vzhajano testo tanko razvaljamo in premažemo s pri- pravljenim nadevom. Nadeva je lahko največ 80% glede na težo testa. Če je torej testa skupno 1 kilogram, nadeva ne sme biti več kot 80 dekagramov. Se boljše pa je, če je nadeva okrog 60 dekagra- mov, saj se lahko testne krpe med nadevom lepše razporedijo. Testo močno zavijemo z obeh strani do sredine. Tako pripravimo dvojni zavitek in ga položimo v pomaščen pekač, potresen z ostro moko. Če zavijemo potico z ene strani do konca, govorimo o tako imenovanem enojnem zavitku in ga položimo v pekač z robom navzdol. V obeh primerih nade- vano testo še enkrat vzhajamo na toplem in vlažnem prostoru, da ga je prav tako enkrat več, kot ha je bilo prvotno v modelu. Pred peko testo prebodemo , pre- mažemo z jajci ali samo beljakom in pečemo pri temperaturi 200C 40 minut. Temperaturo lahko po 30 minutah znižamo na 180C. Pripravimo si lahko različne na- deve. Orehovega pripravimo iz 30 dekagramov mletih orehov, ki jih poparimo z 2 decilitroma vročega mleka, dodamo 3 dekagrame sladkorja, po želji namočene rozi- ne, za okus riun, po želji 1 žlico medu, in noževo konico cimeta ter 4 dekagrame staljenega masla ali margarine. Hladnemu nadevu dodamo 1 na pol stoičen beljak. Makov nadev si pripravimo tako, da 3 decilitre mleka skuha- mo in vanj zakuhamo 20 dekagra- mov mletega maka. Kuhamo ne- kaj minut in zmes temeljito mešamo, da se nadev ne prime posode. Posebej penasto umešamo 7 dekagramov masla, dodamo 1 riunenjak in 6 deka- gramov sladkorja v prahu. Doda- mo kuhan mak, 6 dekagramov fi- nih drobtin, za okus cimet, rum in sneg 2 beljakov. Z nadevom premažemo pripravljeno testo. Pripravimo si lahko tudi sadni nadev. Pol kilograma vloženega sadja brez koščic kuhamo skupaj z 2 decilitroma kompotovega soka, dodamo še 10 dekagramov sladkorja, 5 dekagramov jedilne- ga škroba (Gustin) in malo ci- tronske kisline. Kuhamo tako dolgo, da se zgosti. Ohlajen na- dev premažemo čez pripravljeno kvašeno testo za potico. Nada Pignar, profesorica kuharstva PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE . - 274. NAD Zttkon^ dlfu^tno iit duševno idruvie 136, nadaljevanje Terapevtski proces zakona in družine - na splošno - 63. nad. Analiza prenosa ali transfera - /. nad. Nekateri avtorji menijo, da je potrebno predvsem iz prak- tičnih razlogov ločiti dve obliki prenosa. Ena oblika je doživl- janje in vedenje bolnih, ki se je zgradilo in utrdilo skozi zgodnji odnos do staršev in ga prenaša sedaj na zakonskega partnerja, druge odrasle ljudi in terapevta, druga oblika pa je prenosna dinamika, ki jo razvi- jejo starši do otrok (npr, mati pričakuje, da ji bo dal otrok po- trebno varnost). V družinski terapiji se srečamo tudi s povsem novo obliko prenos^ to je prenosom družinskega sistema kot celote, ki je več kot zgolj zbir individu- alnih "popačeni". Bolj kot je družina bolna, bolj je m družin- ski prenos intenziven in viden. Isto velja tudi za zakonsko tera- pijo, le da je tu transfer bolj enovit. Seveda moramo biti previdni pri oceni tega, ali je neki odnos res prenosne narave. Č-c želimo, da se izognemo napakam, je naj- bolje, da ravnamo na naslednja dva načina: 1. Terapevt naj bo ogledalo. Prvi je poudaril to zahtevo Freu4 ki seveda z "ogledalom" ni mislil, da mora biti terapevt do svojih bolnikov hladen in brez reakcij. Ko poudarjamo zahtevo, da naj bo terapevt ogle- dalo, mislimo, da se v terapevtu ne sme odigravati nekaj, česar bolniki niso manifestirali ali projicirali. Nevtralno stališ& terapevta v terapevtski situaciji torej omogoča prepoznati neo- bičajne in na^ealistične reakcije članov skupine kot prenos in jih tako tudi prikazati. Zaželeno je, da člani skupine čim manj vedo o terapevtu, ker bodo s tem laže izpolnili luknje" v svoji fantaziji in s tem terapevtu in sebi olajšale prepoznavanje prenosa. 2. Upoštevati moramo absti- nenčno {Mavtto. Seveda najde- mo tudi to zahtevo že pri Freu- du. Po njegovem mora terapevt skrbeti za to, pa če je slišati še tako kruto, ^ trpljenje članov skupine ne najde prehitro svoje- ga konca. Znaki, zaradi katerih prideta zakonca ali driižine na terapijo, so delno posledica obramb pred podzavestnimi silnicami, ki iščejo zadovoljitev. Terapevt se mora torej izogibati, da bi dal posameznemu članu ali skupini nadomestno zadovoljitev. Če člani skupine v terapiji ne "do- bijo" dalj časa tistega, kar so v svoji nevrotični motenosti pričakovali, pride pri njih do regresa, tako da se celotna nev- roza ponovno izživi v prenosu, torej v obliki, t. i. prenosne ali transfeme nevroze. Nasprotno skupini, ki jo prehitro oropamo nevrotičnega trpljenja, odzvza- memo tudi pravo motivacijo za soočanje s samim seboj. Z dru- gimi besedami - zadovoljevanje prenosnih ali transfernih želja v katerikoli obliki preprečuje op- timalni razvoj prenosne di transfeme nevroze. Posledica je ponavadi fiksacija prenosnih ali transfernih reakcij. Naslednjič pa o tem, kdaj ana- liziramo prenos ali transfer. mag. Bojan Šinko Krvodajalci 11. APRIL - David Šenkjš, Žabjak 15, Miran Škrinjar, Frankovci 43, Branko Kontarček, Hum 21/a, Anton Dra- garič, Frankovci 17, Srečko Krajnc, Muzejski trg 2/a, Ptuj, Janez Muršec, Ločki Vrti 5^/a, Marija Petek, Volk- mefieva 5, Ptuj, Janez Zavec, Zg. Leskovec 9/b, Vlasta Mršek, Ut. Jožefe Lackove 34, Ptuj, Janez Zamuda, Pla- cerovci 14, Andrejka Capuder, Borovci 60, Andelo Maračič, Volkmerjeva 38, Ptuj, Alojz Strelec, Bukovci 62/a, Andrej Peršuh, Kungota pri Ptuju 142, Drago Rob- nik, Markovci 67/a, Martin Gotenko, Sp. Jablane 10/a, Miran Zemljarič, Spuhlja 140, Branko Šenkiš, Gre- gorčičev dr. 5, Ptuj, Stanko Vršič, Zamušani 38, Natalija Kokot, Majšperk 32, Ivan Hentak, Gubčeva 5, Lidija Derič Simonič, Kicar 77/b, Marija Štrumpf, Tnibarjeva 9, Ptuj, Martin Vozlič, Zamušani 4, Mirko Krabonja, Pod- gorci 48, Mirko Kodrič, Nova vas 81, Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Ptuj, Milan Muršič, Zagojiči 19, Jože Vaupotič, Muretinci 39/a, Tone Javemik, Križni Vrti 29, Danilo Beranič, Pleterje 31/a, Štefan Lovrec, Zlatdičje 36. 13. APRIL - Franc Jus, Žetale 23, Mirko Meško, Kajžar 35, Vlado Prapotnik, Mihovci 31, Rajko Košič, Kelemino- va 4, Ormož, Marija Kolarič, Žigrova 10, Ormož, Branko Rojko, Grajenščak 28, Franc Visenjak, Hlaponci 62, Jože Hentak, Domava 119, Alojz Rakuša, Hlaponci 49, Marija Žuran, Cirkuiane 32, Jože Cvetko, Hlaponci 53/b, Robert l^ajnc, Hlaponci 52, Stenko RohI, Bratislave! 60, Boris Četi, Prerad 43, Alojz Čeh, Videm pri Ptuju 24/c, Ivan Rojko, Vodova 3/a, Ruj, Ivanka Bezjak, Racerovci 4/a, Josip Smontara, Slovenska 46, Omiož, Marija Bezjak, Gajevci 23, Marija Mesarič, Kraigherjeva 25, Ptuj, Vinko Cvetko, Hlaponci 53, Marija Gavez, Vltomarci 35/a, Mar- jan Peteršič, Domava 8^, Stanko Rakuša, Hlaponci 14, Bojan Cimerlajt, Tomaž 16, Ivan Sagadin, Bmnšvik 68, Ludvik Lepej, Marjeta na Dr.polju 8, Dejan Kvas, Čobčeva 33, Slovenska Bistrica. PTUJ / V NEDEUO DRŽAVNO TEKMOVANJE V AGILITIJU Vamieni livbiteiii psov v nedeljo, 30. aprila, bo na na vadbišču kinološkega društva Ptuj v Budinl (pri Ranči) državno tekmovanje psov v prema- govanju ovir agilitlju. Tekmovalci morajo prennagati ovire v točno določenem zapo- redju, ki ga določi sodnik, in v omejenem času. Psi tekmujejo brez povodca in ovratnice, vod- niki jih usmerjajo le z glasovnimi povelji in kretnjami. Zmaga tisti par, ki v najkrajšem možnem času in z najnnanj napakami konča progo. V agilitiju lahko tekmujejo vsi psi, ne glede na pasmo, tudi mešanci. Rodovnik ni pomemben, pomembnejše je veselje do dela, navezanost psa na vodnika, njuna usklajenost in seveda velika mera motivacije. V nedeljo, 30. aprila, se bo na Ruju zbrala množica n^boljših tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in še od kod. Gotovo bo veselo, zato se pri- družite kot gledalci. Agiliti je namreč šport, ki si ga nnoraš og- ledati v živi in samo tako lahko doživiš pravo vzdušje. Pot do vadbišča bo označena, vodil pa vas bo tudi vesel pasji lajež, ki se bo razlegal daleč naokrog. Jasna Drakšič, KDPtuj PISE: ING. MIRAN GLUSIC / ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU Cvetoia pomlad v vrtu Toplejše vreme minule dni je tudi v vrtove prineslo pravo pomladansko počutje, saj v njih že vse cveti, vse dehti in se vse veseli. Dehteča cvetoča pomlad pa skrbnemu vrtnarju obeta za njegov trud bogato jesen z obilico pridelanega žlahtnega sadja in sočnih vrtnin z domačega vrta. V SADNEM VRTU odcveta- jo koščičarji, minule dni pa so že vzcvetele jabla- ne in hruške. Cvetenje je pri vseh sadnih vrstah obilno, s površno oceno bi ga bilo mogoče oce- niti za nadpovprečenega. Od vremenskih razmer v času cvetenja, prehranjenosti sadnega drevja v tem obdobju in zdravstvenega stanja je odvisno, kako se bo zavezala letina. Obdobje cvetenja je za sadjarja najlepši čas, za sadno drevo pa ob- dobje največjih potreb po skrbni negi. Kolikšno je cvetenje, je odsev nege, prehrane in zdravst- venega stanja sadnega drevesa v preteklem letu. Cvetni brsti so se na sadnem drevju oblikovali že v preteklem poletju, z zorenjem in odpadanjem listja pa so organska hranila v koreninah in nad- zemnih organih sadne rastline doslej služila kot hrana za brstenje in cvetenje, dokler drevo ne ozeleni in listi ponovno prično svojo vlogo in živl- jenjsko nalogo osvajanja organske hrane in prehranjevanje sadne rastline. Največ hranil sad- na rastlina potrebuje ob brstenju, cvetenju in lis- tanju ter začetku rasti. Tem potrebam je bilo zadoščeno z gnojenjem že v jeseni ali zgodaj spomladi, ko snrio gnojili s počasi topnimi mešanimi rudninskimi gnojili z večjo vsebnostjo fosforja in kalija ter manjšo dušika. Takoj po cve- tenju, ko že lahko ocenimo količino pričakovane- ga pridelka, pa opravinno dopolnilno gnojenje z lahko topnimi dušičnimi gnojili, ki so sadni rastli- ni nujno potrebna za njeno nadaljnjo rast in raz- voj plodov. Dušik je sestavni del listnega zelenila in belja- kovin kot sestavine vsake žive celice, zato gno- jenja z dušičnimi gnojili ni nrogoče opustiti, še nnanj pa pri uporabi z njim pretiravati, ker je obo- je za sadno drevo škodljivo. Znaki ponnanjkanja dušika pri sadnem drevesu so tanki in kratki po- ganjki, redki, nnajhni, rumenozeleni listi, ki predčasno odpadejo, ter slatxD razviti in predčasno odpadajoči plodovi. Preobilica drušika pa se odraža v prebujni rasti, poganjki v jeseni ne olesenijo in pozimi pogosto pomrzenjo, listi so veliki, mesnati, temnozeleni, neodporni za bolezni, pozimi pa ne odpadejo z drevesa. Plo- dovi z drevesa, pregnojenega z dušikom, so sla- bo obarvani, pozneje dozorijo in so slabo obstoj- ni med zimsko hrambo. Ker je dušik v humusu v tleh in v organskih gnojilih, ga v obliki raznih rud- ninskih gnojil dodamo 30 dag za srednje veliko drevo v treh obrokih. V OKRASNEM VRTU je v teh vremenskih raz- nnerah konec aprila primeren čas za presajanje okenskih, balkonskih ter vrtnih okrasnih trajnic iz zimovnika na prosto. Presajenje opravimo v ta- kem vremenu, da bo presajena rastlina najmanj čutila spremembo. Rastlin ne izpostavljanno sončni pripeki, zato jih zasenčimo. Okrasne lončnice presajamo v prst, ki ustreza njihovi botanični vrsti. Rabljene posode morajo biti za ponovno uporabo oprane in razkužene. Kot razkužilo je najbolje uporabiti 2% bakreno apno ali podotDen fungicid. Posodo pred sajen- jem na dnu pripravimo za neoviran odtok odvečne vode, na dno pa nasipljemo plitvo plast drobirja za drenažo. Pri presajanju snrra posebej pozorni na stanje korenin, ki morajo biti svežega videza in zdrave. Bolne, nagnite ali zasušene ko- renine prikrajšanno do zdravega dela, odpadke pa neškodljivo uničimo. V ZELENJAVNEM VRTU je konec aprila pri- meren čas za presajanje sadik vrtnin iz kalilnika na prosto razen na pozne slane občutljivih plo- dovk: paradižnika, paprike, jajčevcev, kumar in podobnih. SadinrK) le kakovostne, dobro raščene in zdrave sadike. Boljša je sadika zbite rasti in iz- razite barve, značilne za vrsto in sorto, od pre- tegnjene in bledikave. Sadike morajo biti pred presajanjem utrjene in prilagojene na rastne raz- mere na gredicah na prostem. Boljše je presajan- je sadik, vzgojenih s koreninsko grudo. Če za presajanja uporabljanno izpuljene sadike, jih pri- jemamo le za liste in ne za stebla, ker je steblo občutljivejše in nenadomestljivo, poškodovan list pa se zlahka obnovi. Sadimo tako globoko, kot je sadika bila vzgojena v sejališču. Če je le mogoče, presajamo v vlažnem ali vsaj oblačnem vremenu, pri sončnem vremenu pa ob sončnem zahodu, da si rastline v nočnem hladu opomore- jo. *** Po biokoledarju so ugodni dnevi za korenino 24. in 25. april ter 4. in 5. maj, ko sejemo kore- novke, gomoljnice in čebulnice. V času okrog 1. maja je najprimernejši čas za setev pastinaka in črnega korena na prosto, ki izvrstno prezimita kar na prostem in ju izkopavamo sproti po potre- bi. Za list so ugodni 28., 29. in 30. april ter 1. in 2. nnaj, ko sejemo vse vrste solatnic ter sejemo in sadimo zeljevke. V dneh za list nabiramo zdravil- na zelišča, od katerih porabljamo liste, kot so ga- iDez, gladež, grenkuljice ter jagodovo in koprivo- vo listje. Za plod sta ugodna 3. in 4. maj, ko na prosto že presajamo paradižnik, paprike, jajčevce, kumare in podobne, če imamo za pri- mer slane primerna varovala. Sadimo fižol, grah in podobne stročnice. Za cvet, ko sejemo ali sa- dinno eno- in dvoletne cvetlice in nabiramo cvetje zdravilnih zelišč, sta ugodna dneva 26. in 27. april. Miran Giušič, ing. agr. tednik - Peteky 28. april 2000 / ooTommmM STROKOVNJAKI ENERGETSKE PISARNE SVETUJEJO Frezmievanje z izkorišimiem odpadne toplote zraka Premalo se zavedamo, da le zdravo okolje in prijetno počutje omogočata ustvarjalno delo, počitek ter popolno sprostitev v sožitju z naravo. Eden najpomembnejših dejavnikov, od kate- rega je odvisno ugodno počutje in sposobnost koncentracije za delo v prostoru, pa naj bo to bivalni ali delovni prostor, je kakovost zraka. Slab zrak je tipičen pojav v prostorih, ki so brez prezračevanja ali je to slabo. V takšnih prostorih se poja- vi povišana temperatura zraka, visoka koncentracija ogljiko- vega dioksida, vlage, pomanjkanje kisika, ponekod pa tudi povišana koncentracija radona. Bivanje v takih prostorih ni le neprijetno, temveč lahko celo škodljivo. Ker se v današnjih časih pre- težni del časa zadržujemo v zaprtih prostorih, je potrebno za prijetno počutje po splošno zna- nih normativih zagotoviti vsaj minimalno enkratno menjavo zraka na dve uri. Tolikšna menja- va zraka je lahko tudi energijsko potratna, vendar pa sprejeinljiva, če izkoriščamo odpadno toploto prezračevanja. Namen članka je tako prikazati, da ima prezračevanje poleg vpliva na kakovost bivanja tudi občuten vpliv na rabo energije za ogrevan- je objekta. 1. VIM ONESNAŽEVANJA ZRAKA V PROSTORIH a) Vonjave Najbolj obremenjujejo zrak raz- lične vonjave, ki jih oddaja člo- vek, ki biva v prostorih. Za vsak- danjo uporabo pa zadošča ugoto- vitev, da se s številom ljudi v pros- toru povečuje tudi koncentracija vonjav, ki raste približno v ena- kem razmerju s koncentracijo ogl- jikovega dioksida. Običajna količina ogljikovega dioksida v zraku je 0,04 %, pri višjih količinah pa govorimo že o sla- bem zraku. Najvišja dovoljena količina ogljikovega dioksida v zraku je 0,14 % in predstavlja do- volj natančno mero za spremljanje koncentracije vonjav v prostoru. Da bi to vrednost v prostoru dose- gli, je potrebno zagotoviti na eno osebo 25 svežega zraka, če ljudje ne kadijo. Za prijetno počutje je po splošno znanih nor- mativih potrebno zagotoviti vsaj minimalno enkratno menjavo zraka na dve uri. To pomeni, da bi v prostoru površine 25 ni2 in višine 2,5 m morali zamenjati po- lovico zraka, če je v prostoru ena oseba. Če pa bi bilo v prostoru re- cimo 6 oseb, bi morali zamenjati zrak 3 krat na uro. V primeru, da ljudje v prostoru kadijo, je potreb- no zagotoviti na kadilca približno 30 m /h svežega zraka, zato med največje onesnaževalce zraka go- tovo spada cigaretni dim. Stano- vanja, kjer prebivajo kadilci, pora- bijo zaradi intenzivnega zračenja pozimi tudi do 30 % več toplotne energije za ogrevanje kot stano- vanje z nekadilci. Naj naštejemo nekaj vrednosti za potrebno število izmenjav zra- ka za nekatere onesnaževanju naj- bolj izpostavljene prostore v sta- novanjih in hišah: - WC: 4 do 5 krat na uro, - kopalnica: 5 do 8 krat na uro, - kuhinja (odvisno od števila aparatov): 15 do 25 krat na uro, - garderoba: 3 do 6 krat na iu:o. b) Vlaga Področje ugodnega bivanja je v temperaturnem območju 22 do 24C ter pri relativni vlažnosti 35 do 65 %. Pri teh pogojih odda odrasla oseba približno 120 W to- plote, od tega 50 Wlatenme toplo- te (približno 48 g vlage na uro). Glavni viri vlage oziroma vodne pare v zraku so: - osebe, ki oddajajo vlago v zrak z dihanjem in tudi s hlapenjem vlage skozi površine kože, - vlaga, ki se sprošča pri kuhan- ju, kopanju, pomivanju posode itd. - vlaga, ki jo v prostor vnašajo rože in okrasno rasdinje. Pri kuhanju, pranju, dihanju se odstotek relativne vlažnosti v prostorih povečuje celo do 80 %. V objektih brez prezračevanje ali če je to slabo, lahko zaradi tega na hladnejših površinah objekta (običajno v vogalih) prihaja do kondenziranja vlage. Zaradi višjih parcialnih tlakov v notranjih prostorih prihaja do prodiranja vlage v konstrukcijo objekta, kar je posebno škodljivo pri mon- tažnih hišah. Na vlažnih stenah se kmalu pojavijo plesen, glivice in bakterije. Po relativno kratkem času se v hiši tako pojavi vonj po plesnobi. Vstop vlage v prostore pa je lahko tudi z zunanje strani. Pojav, ki nima za posledico samo vonj po plesnobi, je Svetov- na zdravstvena organizacija že leta 1983 klasificirala kot "simp- tom bolnih hiš". V takšnih hiš^ se pri stanovalcih pojavlja vrsta bolezenskih simptomov, ki pa so lahko potencirani tudi zaradi dru- gih vzrokov (emisije iz navlaženih gradbenih materialov, formalde- hid, dietilhexanol itd., kar bomo spoznali v naslednji točki). Nadaljevanje prihodnjič Če se vam je ob prebiran- ju sestavkov v zvezi z učin- kovito rabo energije poro- dilo kakšno vprašanje, ga lahko pošljete na Tednik ali v energetskosvetovatno pisarno in strokovnjaki vam bodo odgovorili; če bo vprašanje zanimivo za širši krog bralcev, tudi v Tedniku. Energetskosvetovalna pisarna na Ruju, Mestni trg 1, tel. 778-516, je odprta za brezplačno svetovanje občanom vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30. Svetovanje je namenje- no učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih. To je pomoč vsem, ki nameravajo oplemenititi svoj denar z vlaganjem v učinkovito rabo energije. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevate k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in Izboljšanju bi- valnih razmer. Svetovalec vas lahko tudi obišče na objektu in po svetovanju vam pošljemo domov poročilo o nasvetu. V pisarnah ENSVET si lahko občani ogledajo tudi razpoložljivo strokovno literaturo. PREJELI SMO Umni Slovenci - pomagajte! Vsa prjstojna ministrstva, vse naravovarstvene ustanove, organizacije in Zelene Slovenije so skle- nili prebivalci vaške skupnosti Vurberg v občini Duplek, sklicujoč se na 71., 72. in 73. člen ustave, obvestiti o zahtevi takojšnje prekinitve priprav za zgraditev odlagališča odpadkov v vurberškem grajskem gozdu. Na sestanku 10. aprila zvečer so zahtevali še preklic izjave predstavnika ptujske občine v "Večeru", da bo z odlagališčem ogroženih le pet domačij, kar je preračunljivo za- vajanje javnosti. Petčlanska komisija vaščanov bo zaradi arogantnega oporekanja in zavrnitve že 290 zbranih podpisov proti odlagališču z načrtovalci nadaljevala razgovore samo ob zagotovljenem vpogledu v vso dokumentacijo, ki naj bi že doka- zovala upravičenost lokacije odlagališča. Vaščani Vurberga bodo ob podpori prebivalcev Krčevine pri Vurbergu, Grajenščaka, Črete, Grajene in še drugih naselij uporabili vsa sredstva in načine za preprečitev nesmiselnega odlaganja odpadkov sredi edinstvenega naravnega okolja. K tem sklepom so Vurberžane privedli tudi prav čudni načini in postopki določenih služb ptujske občine pri načrtovanju odlagališča. Za lokacijo so slučajno zvedeli od komunalcev, ki so jim jeseni asfaltirali priključek poti na regionalno cesto, zato da bodo soglašali z gradnjo odlagališča. Na ses- tanku na Grajeni so kupili soglasje le nekaterih z obljubo zgraditve nove šole iz dohodkov odlaga- lišča. Če ne bo odlagališča, kaj tudi ne bo nove šole, čeprav je stara neprimerna in dotrajana?! Z milijonom tolarjev so hoteli za soglasje podkupiti načrtovanemu odlagališču najbližjo donnačijo, manj bližnjim pa obljubljajo mesečno odškodnino pet tisoč tolarjev in brezplačen odvoz odpadkov! Zakaj neki odškodnina, če je projekt ekološko neoporečen in nikogar in ničesar ogrožujoč?! Kako je projekt pripravljen, se da sklepati po tem, da je avtorica projekta na grajskem sestanku morala priznati, da ne ve, kje je lokacija, ker si je še ni ogledala! Lokacija odlagališča naj bi obsegala okoli 15 hektarjev gozda in posekanih naj bi bilo več kot 20.000 dreves! Mešani gozd je že od nekdaj služil za gojitev drevesnih vrst, še zlasti dragocene udo- mačene kanadske smreke. Lovcem je obsežno varstveno območje za številno in raznovrstno div- jad in Zeleni Ruja naj bi ga razglasili za zaščiteni krajinski park. Gozd poteka nad tokom Drave, ki je mednarodno pomembno področje za ptice in je del tega področja. Kot obronek Slovenskih goric je globoko pod dravsko moreno z nepropustno kamenino povezan s Pohorjem in zato poln vod- nih izvirov v višinskih legah, ki ne usahnejo v naj- bolj sušnih obdobjih. Take hidrogeološke poseb- nosti so v razvitih državah ekološko zaščitene! Iz teh izvirov se napaja potok Grajenščica in stari Rimljani so jih koristili za oskrbo Petovione s svežo vodo. Gozd pogojuje tudi izjemne klimatske raz- mere, ki so jih po pn/i svetovni vojni izkoristili ruski begunci in v najetem vurberškem gradu namestili sanatorij za pljučne bolezni. Leta 1992 je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor last- niku ribnika ob gozdu zavrnil dograditev ribogojni- ce "s stališča varstva naravne in kulturne pokraji- ne" z utemeljitvijo: "Ribnik spada v širše območje grajskega kompleksa Vurberg: gradnja objekta bo porušila pokrajinsko vrednost nepozidanega prostora. "Gradnja od lagališča sredi grajskega kompleksa, to je v osrčju gozda, pa ne bo ničesar porušila?! Povrhu vsega pa lastništvo kompleksa ni urejeno, saj denacionalizacijski postopek z grofi Herbersteini še poteka! Toda govori se, da bo raz- rešen v korist ptujske občine, ki naj bi poleg nave- dene načrtovala na grajskem gozdnem komplek- su še druge dolgoročne lokacije odlagališč od- padkov, ne le za ptujsko in dupleško, ampak še za mariborsko, lenarško in vsaj še za deset drugih občin! Razumljivo, da na dosedanji samovoljni oblastveno-birokratski način, ki sumljivo smrdi po zasebno pridobitniških interesih. Tem pa ni nnar ekološka ogroženost obsežnega obnnočja z izjenn- no neokrnjeno naravo, ki bi z odlagališči odpad- kov bilo prostorsko, bivanjsko in ekološko usodno razvrednoteno za vrsto generacij in onennogočen sleherni urbanistični in turistični razvoj jugozahod- nega predela vinorodnih Slovenskih goric. Res je, vsemogoči odpadki so velik neodložljiv ekološki problem, toda razreševati ga s še večjo ekološko katastrofo, kar bi bilo uničenje izjemne in nedotaknjene vurberške narave, je samomorilsko brezumje! Umne Slovenke in zavzeti Slovenci, pomagajte ne le Vurberžanom, ampak tudi sebi in našim po- tomcem! Bojan Čebul} Krčevina pri Vurbergu MEDNARODNI KONGRES KOZMETIKE V PARIZU Celostna pot do lepote Koža, revolucija jutrišnjega dne, lepotni terapevti duše in ce- lostna pot do lepote so bila gesla 30. mednarodnega kongresa kozmetike 1. do 3. aprila v Parizu. Na njem so sodelovali vrhunski strokovnjaki s področja kozmetičnih vej in dejavnos- ti, pa tudi medicinski strokovnjaki. Kongres je trajal tri dni, pro- gram pa je obsegal demonstracije tibetanske ročne masaže, seanso meditacije _ in relaksacije, razvoj kozmetične kinirgije obraza, prehrambene nasvete, sodoben pristop k hujšanju in odpravi ce- lulita, kjer ne vplivamo samo na trenutno izgubo tekočine, ampak na zmanjšanje maščobnih oblog za oblikovanje telesa. Spoznali smo lahko avantgardni solarij, ki deluje na hormonski sistem in preko tega na delovanje vseh živl- jenjsko pomembnih funkcij, dra- gocene laserje - poraščenost je da- nes nezaželena skoraj povsod osličino mleko v kozmetiki in agrokulturi, prikaz tretmanov obraza, ki revitalizirajo, tehniko preoblikovanja ustnic z izvedbo permanentnega make upa in obli- kovanje obrvi, noge - naš drugi obraz 21. stoletja in drugo. Na kratko bi želela omeniti le tisti del, ki je po mojem mnenju najzanimivejši za širšo javnost. Koža predstavlja kar petino člo- vekove teže in Je največji organ v našem telesu. Zdrava in lepo ohranjena mladostna koža je re- zultat dobre uravnoteženosti fi- zioloških kožnih tkiv, poudarjajo strokovnjaki pariškega kongresa. Pravijo, da je to, da si pogosto pos- tavljamo vprašanje, kako si zago- toviti lepši videz in dobro^počutje, že prvi korak k uspehu. Če se po- tem redno negujemo z naravnimi in preizkušenimi učinkovinami, je koža nežna, gladka in zdrava. Kot pravi eleksir mladosti, torej da na obrazu nimamo oteklin, rdečice in dobimo otroško izraženi obraz, je bilo prikazano izvajanje obrazne ročne limfne drenaže, na katero prisegajo vsi vrhimski strokovnjaki, saj se sta- ranje upočasni, ker koži dovajamo čisto življenjsko tekočino ter od- plaknemo strupe. Izredno hitro se vidi vzpostavljeno ravnotežje tekočin, regiUira se mikrokapilar- na cirkulacija, predvsem hitro opazimo učinek na imimski in živčni sistem, nimamo glavobo- lov, neverjetno si normaliziramo stanje sinusov, podočnjakov, gub, okrepimo krvni obtok. Prikazana strokovna ročna obrazna limfna drenaža vpliva na vezivno tkivo in čisti to okolje, spodbudi nastajan- je nove limfe. Prikazana je bila limfna drenaža tudi s presotera- pevtskim aparatom, to je zračno črpalko za terapevtsko limfno dre- nažo in presoterapijo. Peristal- tična masaža pospeši izplavljanje edemov, globinsko čisti telo od- padnih snovi, izboljšuje prekrva- vitev in preskrbo tkiv s kisikom in hranilnimi snovmi, na telo pa predvsem deluje blagodejno, pra- vijo strokovnjaki. Prikazane so bile različne proti- bolečinske relaksacijske masaže celega telesa, predvsem tudi hrbta v kombinaciji s segrevanjem z in- fra rdečimi lučmi. To na nas delu- je sprostitveno, protibolečinsko in negovalno. Vse več strokovnjakov je pre- pričanih, da imajo akne pogosto ljudje, ki se premalo cenijo. Kdor se ne ceni dovolj ali se včasih celo nima dovolj rad, je prej ko slej tudi netu-ejen in zato neprivlačen. To velja tako za nežni kot za moški spol. Zato bi tudi moški morali odpravljati nepravilnosti na koži, jo zaščititi pred rdečico in prostimi radikali ter da se ne bi izsušila,. Priljubljene so metode z naravnimi zelišči in solucijami iz morskih alg, ki neverjetno poma- gajo proti aknam, brazgotinam, nelepi, nezaželeni koži in tudi sta- ranju. Uspešno luščijo vrhnjo plast kože, pri tem pa igrajo po- membno vlogo ogljikovi hidrati pri vezavi vode. Nabreknejo med- celični prostori, membranske slu- zi, čreslovine, vitamini pa vpliva- jo na to, da se koža hitreje obnavl- ja in dobi videz zdrave in mla- dostne. Nadaljevanje prihodnjič Zdenka Kahne, svetovalka za lepoto SLOVENSKA BISTRICA / O KRIMINALITETI IN PROMETNOVARNOSTNIH RAZMERAH Vet kaznivih deianj in drugih prekrškov Komandir Policijske postaje Slovenska Bistrica Franc Fras je na novinarski konferenci, sklical jo je minulo sredo, želel opozoriti javnost na naraščanje kriminalitete na vseh po- dročjih. Tako so policisti na območju slovenjebistriške občine v letu 1999 zabeležili kar za 32 odstot- kov več kaznivih dejanj kot leto poprej (564), kar je dokaz, da se bistriške razmere na tem področju približujejo tistim na državni rav- ni. Od tega je 54 odstotkov vseh teh kaznivih dejanj raziskanih, na državni ravni pa je stopnja razi- skanosti 46,5-odstotna. Storilci so pri tem povzročili za 82 milijonov tolarjev škode, policija pa je obravnavala 266 osumljencev, med njimi pet povratnikov in 46 mladoletnikov. Največ je bilo ta- tvin in vlomov, dva hujša ropa, ra- ziskanih pa je tudi večina od 22 evidentiranih goljufij. Več je tudi gospodarskega kri- minala. Podali so tri kazenske ovadbe zoper ljudi, ki se neupra- vičeno ukvarjajo s prodajo in proizvodnjo mamil. Med omenje- nimi kaznivimi dejanji je največ vlomov in prav ta področja so tudi najmanj raziskana. Franc Fras je ob tem ptovedal, da so storilci kaz- nivih dejanj vse bolj usposobljeni in za sabo ne puščajo sledi. Odkar poznamo primer Kamenik, vlo- milci vlamljajo bosi in obutev, ki so jo uporabljali pri vlomih, takoj uničijo. Poleg tega pa je čedalje več vlomilcev iz drugih krajev; policistom sicer povejo za "stare grehe" z opazko, da jih kasneje pač ne bodo priznali. Franc Fras je poudaril, da bi na tem področju morali več narediti ljudje sami, bolj bi morali paziti na svoje pre- moženje, saj vlomilcem pogosto olajšajo pot do svojih dragocenos- ti, pa tu^ več soseske samozaščite bi moralo biti med ljudmi, tako pa se pač žal vsak briga za tisto, kar je na njegovi strani plota. V porastu je tudi mladinski kri- minal. V letu 1998 je bilo "le" 18 kaznivih dejanj, ki so jih zagrešile mladoleme osebe, lansko leto pa že 38. Na področju javnega reda in miru je bilo v letu 1998 454 prime- rov kršitev, v letu 1999 pa že 563 ali za 24 odstotkov več. Pri tem so policisti opravili več hišnih prei- skav in v petnajstih primerih za- suli orožje, za katerega lastniki niso imeli ustreznih dovoljenj. Težave pa so na področju mlado- letniškega prestopništva, č^rav so nekatere primere pri kršitvah javnega reda in mira uspeli razi- skati. Še vedno je v bistriškem grajskem parku prisoten vandali- zein (uničevanja klopi in svetilk). Živahno je bilo v lanskem letu tudi na področju prometne var- nost. Tako so v letu 1999 zabe- ležili na bistriškem območju 684 prometnih nezgod, leto poprej 575, v njih je lansko leto umrlo enajst ljudi, leto poprej štirje, 37 pa jih je bilo v lanskem letu hudo telesno poškodovanih. Najpogos- tejši vzroki prometnih nezgod so vinjenost (70 odstotkov), neprila- gojena hitrost ter nepravilna smer vožnje. Največ prometnih nezgod se dogodi ob petkih v naseljih in tudi izven njih, največ povzočitel- jev pa je starih med 24 in 34 let. Policisti so lansko leto kaznovali 4560 voznikov, 414 so odvzeli vozniška dovoljenja, 1643 vozni- kov - enkrat več kot leto poprej - pa so preizkušali z elektronskim alkotestom. Bistriški policisti so bili v lan- skem letu uspešni tudi pri prived- bi občanov (245 krat, leto poprej le 51) k sodniku za prekrške, na sodišče ali na davčni urad. Po šte- vilu privedb so ria drugem mestu v mariborski policijski upravi. V letu 1999 je bilo 14 pritožb na delo policistov in le v enem pri- meru so bile te delno utemeljene. Vida Topolovec 10 Petek, 28. april 2000 - tednik GLOBASNICA - PTUJ / PEVSKE VEZI POSTAJAJO VRVI Druži lih liubezen do slovenske pesmi in domovine Pevci iiomornega moškega zbora Ptuj, ki ga vodi Franc Lačen, so z gostovanjem ob zaključku slovenskega kulturnega tedna v Globasnici v nedeljo, 16. aprila, vrnili obisk Slovenskemu kul- turnemu društvu Globasnica, ki je sredi marca gostovalo v Ptu- ju z mešanem pevskim zborom Peca pod vodstvom Dominika Hudia ter deklišldm sekstetom Stem pod vodstvom Milene Hudi. Občina Globasnica leži ob vznožju Karavank v mirnem in zasanjanem predgorskem svetu Podjune, le nekaj kilometrov od okrajnega mesta Velikovec in šteje okoli 1700 prebivalcev, v glavnem Slovencev. Ti so se iz- kazali za dobre gostitelje in ptujskim komornikom najprej ponosno razkazali svoj še ne povsem dokončan kulturni dom v Pliberku, z veliko priredit- veno in športno dvorano, restav- racijo in društvenimi prostori. Slovenski kulturni dom v Pli- berku pomeni uresničitev večletnih prizadevanj koroških Slovencev, saj so si ob izdatni pomoči matične domovine končno zagotovili prostore, kjer bodo lahko brez težav in bojazni pred zaničevanjem gojili društvene aktivnosti v svojem maternem jeziku. Po odličnem domačem kosilu v slovenski gostilni Hudi so ptujskim pevcem poldan razka- zali še nekatere kulturnozgodo- vinske znamenitosti, zgodnje- krščanske izkopanine in muzej na prostem na bližnjem hribu sv. Heme v Podjuni, Rozalijino jamo z vrelcem zdravilne vode, hišo - grad, ki ga je popolnoma sam zgradil, stesal in izrezljal koroški Slovenec, ter muzej antičnih najdb v Globasnici. Zvečer so ptujski komorniki skupaj z domačimi pevci pripra- vili uspel, s slovensko pesmijo prežet pevski koncert pred pol- no dvorano v ljudski šoli v Glo- basnici. Poleg številnih koroških Slovencev iz Podjunske doline so se koncerta udeležili tudi slovenski velepos- lanik iz Gradca in nekdanji mi- nister za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj, župan občine Globasnica Pavel Robnik, podžupan občine in predsednik narodnega sveta koroških Slo- vencev Bernard Sadovnik, de- kan Peter Štiker, občinski predstavnik Hubert Kordež in drugi gostje. Pevci so bili deležni toliko prijaznih pogledov in lepih besed, da so lepe slovenske pes- mi komajda odtehtale prijeten občutek ob doživetju. Prija- teljske vezi pa očitno postajajo krepke vrvi, saj so si pevci iz Globasnice in Ptuja obljubili, da se bodo kmalu spet srečali - in seveda tudi zapeli. M. Ozmec Kulturni dom v Pliberku je uresničitev večletnih sanj vseh koroških Slovencev Pevci komornega moškega zbora Ptuj pod vodstvom dirigenta Franca Lačna med koncertom v Globasnici Nad zasanjano Podjunsko dolino se dviga mogočna Peca Hišo - grad v centru Globasnice je zgradil en sam človek in je nekaj posebnega. Foto: M. Ozmec Pomlad v Halozah Foto: Črtomir Goznik tednik - Petek, 28, april 2000 9 PTUJ / MEDNARODNO SREČANJE KULTURE MIRU IN ŠPORTA Mladi o miru in športu Od 2. do 8. maja bo v Ptuju v organizaciji liolektiva ptujske gimnazije potekalo mednarodno srečanje kulture miru in športa. Pokrovitelj srečanja je predsednik države Milan Kučan, sponzor pa UNESCO v sodelovanju ASP mreže slo- venskih srednjih šol, Urada slovenske nacionalne komisije za UNESCO in ministrstva za šolstvo in šport. Srečanja se bo udeležilo okrog 50 mladih iz različnih evropskih držav. O mednarodnem srečanju kul- ture miru in športa smo se pogo- varjali s pomočnico ravnateljice ptujske gimnazije Melani Cent- rih. TEDNIK: Lahko predstavite zgodovino ASP mreže Unesco- vih šol? M. Centrih: "Po II. svetovni vojni so šole začutile potrebo po združevanju. Mreža ASP pridruženih Unescovih šol obs- taja od leta 1951. Začela se je z majhnim številom vključenih šol, danes jih je že okrog 4000 s celega sveta. V mrežo so vključeni vrtci, osnovne in srednje šole ter univerze. Združevanje pomeni predvsem, da te šole upoštevajo določena načela. Najbolj nazorno pona- zarja razliko med navadno in Unescovo šolo mogoče neka sličica, ki je objavljena na splet- ni strani Unesca. Navadne šole dajejo otroku vse, Unescova šola pa se drži še nekih skupnih načel, ki držijo po vsem svetu. Mreža si prizadeva, da bi dvig- nila raven izobraževanja na čim višjo stopnjo in da bi vsi skupaj dosegli možnosti za izobraževanje za vse otroke na svetu. To sicer za Evropo in Se- verno Ameriko ni tako pomem- bno, kot je pomembno za ves os- tali svet. Vemo, da je danes še milijone otrok, ki do svojega 10. leta sploh ne vedo, kaj je šola. Morda lahko človeka v Evropi najbolj pretrese slika, ki jo vidi v Afriki, kjer namesto zvezkov razdeljujejo še lesene tablice." TEDNIK: Kdaj se je v mrežo vključila ptujska gimnazija? M. Centrih: "V Sloveniji obs- taja mreža zadnjih deset let, ptujska gimnazija je vključena od leta 1996. V mrežo se lahko vključiš šele po nekaj letih, na- jprej te nekaj časa opazujejo ozi- roma preverjajo tvoje delo. Gle- de na to, da je naša šola te zahte- ve izpolnjevala, smo se v mrežo lahko priključili. V Sloveniji je v mrežo vključenih trenutno že deset šol." TEDNIK: Kakšni so dosedan- ji rezultati, izkušnje v mreži? M. Centrih: "Mreža ima letni plan, usklajen z vsemi šolami, ki jo sestavljajo v neki državi. In- formacije dobivamo s celega sveta. Na gimnaziji obstaja sku- pina dijakov, ki skrbi za obe- ležje vseh pomembnejših datu- mov organizacije Združenih na- rodov in Unesca ter se vključuje v vse aktivnosti mreže, kar zade- va varovanja kulturne in na- ravne dediščine ter zdravja. Ta- boru, ki ga sedaj organiziramo, pa smo priključili novo temo, in sicer šport, ki sem nam zdi ena- ko pomembna. Zelo smo ponos- ni, da so bili naši dijaki po- vabljeni že na mednarodne ta- bore. Eden je bil lani na Nor- veškem. Pričakujejo, da bo tega z leti še več." TEDNIK: Od 2. do 8. maja bo ptujska gimnazija gostiteljica mednarodnega srečanja kultu- re miru in športa. M. Centrih: "Srečanje je nas- talo ob pobudi oziroma prizade- vanjih, da bi se slovenska mreža vključila v mednarodne tokove. To je bilo že leta 1997. Že takrat je bilo tudi odločeno, da bo to tabor na srednješolskem nivoju. Na osnovnošolskem nivoju namreč obstaja mednarodni ta- bor na OŠ Piran. Pomembno je tudi, da srečanje poteka v letu, ki je posvečeno kulturi miru, zato smo ga tudi tako poimeno- vali. Na njem se bodo mladi, stari od 15 do 19 let, pogovarjali o miru, kaj lahko posamezna država lahko za mir v svoji državi, za mir v svetu, za mednarodno razumevanje v sve- tu, hkrati pa bomo vsa ta načela prenesli na športna igrišča. Načela fair playa iz vsakdanjega življenja bomo prelivali v šport in to skušali povezati." TEDNIK: Pokrovitelj medna- rodnega srečanja kulture miru in športa je predsednik države Milan Kučan. M. Centrih: "Že ko smo pričeli priprave na tabor, smo imeli občutek, da je to priredi- tev, ki bo verjetno državnega pomena, zato smo predsednika države prosili za pokrovi- teljstvo. Naš predlog je z vesel- jem sprejel." TEDNIK: Kakšen pa je delež mestne občine pri tem? M. Centrih: "Mestna občina se v naše delovanje na področju Unesca že ves čas vključuje. Skušali jih bomo pritegniti še za kakšne aktivnosti. Prepričani pa smo, da naše aktivnosti podpira- jo." Osrednja prireditev medna- rodnega srečanja ASP mreže Unescovih šol bo v petek, 5. maja, pb 12.30 uri v športni dvo- rani Šolskega centra Ptuj. Na njej bo govoril minister za šolstvo in šport Republike Slo- venije dr. Pavel Zgaga. MG Melani Centrih, pomočnica ravnateljice ptujske gimnazije. Foto: Črtomir Goznik PODRAVJE / SREČANJE STROJNIH ŠOL SLOVENIJE Tekmovanje in druženje mladih Ob zaključku tradicionalne- ga Srečanja srednjih strojnih šol Slovenije, ki je bilo prej- šnji teden, se je ravnatelj Mi- lan Cimerman soorganizator- jem iskreno zahvalil za sode- lovanje, za odlične rezultate, koristno strokovno izmenjavo izkušenj in prijateljstvo. Sku- paj z obema strojnima šola- ma iz Maribora so letos želeli nekoliko drugače izvesti srečanje, kjer ne bi bil pouda- rek na tekmovalnosti in mer- jenju znanja, temveč na prija- teljskem druženju in spozna- vanju kulturnih in zgodovins- kih znamenitosti obeh mest. To jim je zagotovo uspelo. Po 12 letih so se ponovno srečali na Ptuju, kjer so leta 1988 prvič organizirali regijsko srečanje strojnih šol iz Maribo- ra, Velenja, Novega mesta. Murske Sobote in Ptuja. Od ta- krat so v poklicnem in teh- niškem šolstvu so nastale kore- nite spremembe v programih. Danes je Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj sodobna in v prihodnost usmerjena srednja šola, ki gradi svoj razvoj na kva- litetnem pedagoškem delu, v tesni povezavi z gospodarstvom v Podravju in Sloveniji. Želijo biti primerljivi v evropskem prostoru, zato vlagajo največ znanja v uporabo informa- cijskih tehnologij pri pouku, v vrednote mladih in ustvarjalno delo. Sinergijski učinki znanja učiteljev in dijakov se zrcalijo v številnih projektih, ki jih izvaja- jo na šoli; nekatere od njih so predstavili na razstavi. Kljub dolgoletni krizi v strojništvu ohranjajo optimizem, ker so prepričani, da brez kvalitetnih strokovnjakov - strojnikov ne bo razvoja slovenskega gospo- darstva. Zmagovalci po predmetnih področjih in poklicih na srečanju srednjih strojnih šol Slovenije: strojni tehniki: ma- tematika: Uroš Uršnik, ŠC Ve- lenje poki. in teh. str. šola; teh- niško risanje s strojnimi ele- menti: Robert Povšič, ŠC Novo mesto; mehanika: Matej Tadi- na, ŠC Celje poki. in teh. str. šola; energetika: Klemen Dovrtel, SESS Kranj; regulacije in krmilja: Marko Kešnar, SESŠ Kranj; tehnologija: Si- mon Vičar, SC Ptuj; CNC teh- nologija: Matija Potočnik, ŠC Ptuj; strojniški poklici: strugar Silvo Kirbiš Sksš Maribor, rez- kalec Ivan Pušaver, Sksš Mari- bor, avtogeni varilec Janez Gol- nar, Sksš Maribor, elekt- roobločni varilec Tadej Drozg, Sksš Maribor, konstrukcijski ključavničar Aleš Skale, Sksš Maribor, strojni mehanik Mar- tin Fluher, Sksš Maribor, avto- mehanik Sebastijan Pirš, Sksmš Maribor, orodjar Borut Fekon- ja, Šc Ptuj - PTSŠ; šport: adeti- ka - 100 m: Matjaž Borovina, Sš Postojna (10.95s); košarka Sksmš Maribor, mali nogomet ŠC Ptuj. Skupni zmagovalci je bila domača regija pred celjsko- koroško in dolenjsko-posavsko. Prihodnje leto bodo srečanje or- ganizirali strojniki iz celjsko- koroške regije. Milan Kraint Paviita Tekmovanje iz CNC tehnologoje. Foto: Langerholc Vrtiljak z Dunaja in Eiffiov stolp, narejena pri praktičnem pouku Kdo bo hitrejši na 100 metrov? Foto: Nini 10 Petek, 28. april 2000 - tednik OA FOD m TAM PTUJ / SE S 16. SEJE SVETA MESTNE OBČINE Od prvega maia draiii Vrtet Štiri točke 16. seje sveta mestne občine Ptuj, kije bila 17. apri- la, so se nanašale na vrtec Ptuj. Svetniki in svetnice so izglaso- vali soglasja k pravilom zavoda, k pravilniku o sprejemu otrok in plačevanju programov v vrtcu ter k sistemizaciji, sklepali pa so tudi o novih cenah programov, ki veljajo od prvega maja na- prej. Osnova za delo in plačilo je za- gotovo sistemizacija delovnih mest, ki je narejenega skladno z normativi in standardi, ki opre- deljujejo tisti minimum, da je delo v vrtcu opravljeno v skladu z načrtom in vsemi zahtevami, ki jih mora vrtec opraviti do otrok in staršev. Pomembna so tudi pravi- la, ki opredeljujejo način delovan- ja ter obsegajo vsa področja delo- vanja vrtca, za starše zelo pomem- ben dokimient je pravilnik o plačilih vrtca in sprejemu otrok. Ze z novim šolskim letom bo sprejem otrok opravljen skladno z novim pravilnikom. Pravilnik o sprejemu otrok in plačevanju programov v vrtcu pri- naša kar nekaj novosti. Ena bist- venih novosti je urejanje načina sprejema otrok, kdo ima prednost pri sprejemu, kako se sprejem opravlja, za starše zelo ugodna no- vost je ta, da če se zgodi, da je otrok dolgo časa bolan, imajo v teh primerih pravico do znižanja plačila lasmega deleža, kar je dos- lej staršem pomenilo velike pro- bleme: imeli so hudo bolne otro- ke, varuške so potrebovali doma, pa še vrtec so morali plačevati. Vsi ti dokumenti so podlaga za novo ceno v vncu Ptuj, s katero naj bi nekoliko bolje zaživeli v tem letu. V vrtcu so novo ceno nastavili skladno z vsemi standardi in nor- mativi ter na osnovi realiziranih potreb v letu 1999. Oblikovali so predlog cen, ki zagotavlja normal- no delovanje, ni pa ta cena uskla- jena s proračunskimi sredstvi za to dejavnost v tem letu. Zato svet- niki tudi niso odločali o predlogu cen vrtca, temveč o predlogu, ki so ga oblikovali v oddelku za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj. Že sedaj pa je jasno, da se s predlogom novih cen na osnovi dovoljene 6,3-odstome ras- ti vrtec ne bo pokril. Nove cene, ki bodo pričele veljati 1. maja pokri- vajo plače, bistveno manj pa mate- rialne stroške. Za oddelke od ene- ga do tretjega leta je polna cena 52.277 tolarjev, za oddelke od 3. do 7. leta 41.882 tolarjev. Rasti so takšne, da cena za prvo starosmo obdobje raste za 6,3 odstotka, kot rastejo tudi proračimsko planira- na sredstva za to dejavnost, za od- delke od 3.' do 7. leta pa je rast 10,99-odstotna. Povprečni prispe- vek staršev k tej ceni znaša okrog 30 odstotkov, kar je za razmere v mestni občini Ptuj še zmeraj veli- ko. Nadomestilo za izpad zaradi odsomosti otrok v poletnih mese- cih bo pokril pmjski proračim. Cena programov za posamezne starše je različna, določijo jo v občini, kjer imajo starši stalno prebivališče, na podlagi lestvice, ki jih razvršča v razrede. Starši, ki prejemajo denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu, so plačila vrtca oproščeni. Če je v vrtec vključen več kot en otrok iz družine, starši za otroke v sta- rejših skupinah plačujejo za en razred nižjo ceno. Čeprav naj bi bile cene v ptuj- skih vrtcih pod povprečjem cen, ki jih dosegajo v vrtcih v drugih mestnih občinah, so po mnenju nekaterih ptujskih svetnikov še vedno previsoke. Čeprav naj bi bilo po mnenju svetnika Slavka Brgleza (SLS) premalo argumen- tov za povišanje cen, so ga svetni- ki z večino glasov izglasovali. SEJNINE TUDI ZA PREDSEDNIKE SVETOV ČETRTI Na dnevnem redu 16. seje so bile tudi nekatere informacije: o ku- rentovanju 2000, pripravah na 11. razstavo Dobrote slovenskih kme- tij in o urejanju lastniških razme- rij med občino, državo in splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj. Predmet urejanja so nekatera zemljišča, ki so last ptujske bol- nišnice oziroma države, na njih pa so zgrajeni objekti Zdravstvenega doma Ptuj in javne infrastrukture. Svemiki so na zadnji seji izglaso- vali tudi pozitivno mnenje k ime- novanju mag. Mirana Kerina za direktorja Centra za socialno delo Pmj. Pravilnik o plačah funkcio- narjev mestne občine Ptuj in na- gradah članov delovnih teles mesrnega sveta pa so dopolnili s predlogom, da bi sejnine (nagra- de) izplačevali tudi predseiiikom svetov četrti. Pobudo za to so obli- kovali v^mesmih in primestnih četrtih. Če pa bi sejnine dobili tudi člani svetov četrti, bi to po- menilo pet milijonov dodatnih stroškov, a jih v letošnjem pro- račimu ni. O tem bi ka^o raz- mišljati ob pripravah proračuna za leto 2001. Osnutek pravilnika o zagotav- ljanju brezplačne pravne pomoči občankam in občanom mesme občine F*tuj bodo sprejeli na eni prihodnjih sej, ker bo potrebno dokumet dopolniti. Da pa ne bi ničesar izgubili, naj bi ga na pri- hodnji seji obravnavali in sprejeli po hitrem postopku. MG VINTAROVCI Jteseir siHunenik spet stoji Spomenik na nekdanji Reševi domačiji v Vintarovcih pri Destmiku spet stoji. Tako hitro, kot je leni poleti izginil, so ga po ponedeljkovem ogledu komisije z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v petek, 21. aprila, kmalu po poldnevu spet postavili na dvorišče destrniškega župana in poslanca SDS Franca Pukšiča. Kot kaže, so bili krajani ponov- ne postavitve spomenika zelo ve- seli, saj so nas sami poklicali in nam to sporočili. A kot kaže, so bili delavci, ki so spomenik pos- tavljali, zelo hitri, saj smo se pri- peljali le nekaj trenutkov zatem, ko so svoje delo opravili. Ko smo sveže postavljen spome- nik fotogi^irali, je pristopila žen- ska srednjih let in nas, v govorici, podobni ljubljanščini, ošvrknila, češ vi novinarji delate cirkuse iz takih zadev. E)odala je, da zaradi odstranitve spomenika ni bilo vredno dvigovati tolikega prahu, saj naj bi vedno sameval, nihče naj ne bi ob njem nikoli prižgal nobene svečke, kaj šele, da bi položil kakšno cvetje. Ker smo želeli to trditev preveri- ti, smo se odpravili še v trgovino in v eno od gostiln, kjer so nam razburjeni krajani povedali, da vedo, za katero žensko gre in da je resnica daleč od tega, kar je pove- dala. Starejša žens^ je dodala, da so domačini ogorčeni in da ne verjamejo obrazložitvi župana Pukšiča, da naj bi šlo za začasno odstranitev zaradi gradbenih po- segov. Začudeni so bili, da ni nihče reagiral prej, kar bi zagoto- vo, če ne bi šlo za poslanca in župana. Sicer pa se ista ženička dobro spominja, da so ob vsakem dnevu mrtvih hodili z učenci do spomenika, prižigali sveče in po- lagali šopke. Tudi med letom naj bi spomenik občasno obiskovale Reševe hčerke in skrbele za to, da je bil urejen. Sicer pa - ali je to sploh po- membno? Pomembno je, da je spomenik spet na svojem mestu in da bo spet opominjal zanamce na tragedijo, ki se je zgodila Reševi družini. Spet bo tako, kot je zapi- sano na plošči ob vznožju tega zaščitenega kulturnozgodovinske- ga spomenika: In šepetali bodo vetrovi / ved- no tod okoli / šest Rešev padlo je, / za zvestobo grudi rodni! Nekdo pričakuje, da se bo upra- vičeno razburjanje krajanov, bor- cev NOE in ne nazadnje vse slo- venske javnosti sedaj poleglo. Tudi cesto skozi Destmik po- spešeno urejajo. Zakaj naenkrat taka naglica? Poglejte na transpa- rent v dolini, pa boste našli pod- govor, so nam povedali preznoje- ni delavci. In ko smo se v vračali proti Pmju, nas je pod Destmi- kom pozdravil čez cesto raztegn- jen velik pano z napisom, ki opo- zarja, da se bo v začetku maja na ■ Destmiku dogajalo veliko srečanje sranke SDS. Je to pravi odgovor? M. Ozmec Spomenik padlim Reševim le nekaj trenutkov po tem, ko so ga v petek spet postavili. Foto: M. Ozmec SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Kal /e clesiflcci? Zadnje dni se je kar nekaj slo- venskiii politikov ukvarjalo z iskanjem odgovora na vprašanje, kaj je (politična) de- snica, še posebej, kaj naj bi bila "desnica" v slovenskili razme- rahi. Seveda se pri tem ni bilo moč izogniti tudi vsem aktual- nim izzivom in pastem, ki se ta čas pojavljajo na slovenski poli- tični sceni, še posebej neznan- kam v zvezi z združevanjem SKD in SLS, volilnim sistemom in sodelovanjem znotraj tako imenovanega pomladnega blo- ka. Zdi se, da glede vsega tega še ni pravega dialoga in zato tudi preveč problemov ostaja "odprtih", to pa tudi pomeni, da na poti sodelovanja slovenske desnice ostaja še kar nekaj re- snili preprek. ZAČUDENA SDS Novi predsednik SLS - SKD Slovenske ljudske stranke dr. Franc Zagožen je v pogovoru za Delo dejal, da nova stranka vabi v svoje vrste vse, ker tudi pred- stavlja vse. "Seveda vemo, da je družba normalno porazdeljena po vrednotah, po političnih usmeritvah itd. Uporabil bom definicijo, ki jo je uporabljal nemški kancler Kohl. Ta stranka mora biti tako desna, da desno od nje ni več prostora za demo- kratično stranko. Skrajna radi- kalnost nas ne zanima. In tako odprta, da je zanimiva za večji del sredine. Ideološko je neo- bremenjena, sprejemljiva za ide- je in odprta za ljudi. Tisti, ki jim je taka usmeritev všeč, so vabljani kot člani, ko volivci, kot funkcio- narji in kot svetovalci. Nihče ni izključen!" Takšno razmišljanje predsed- nika združene stranke, ki ga vse- buje tudi njegovo pismo vsem občinskim odborom SLS - SKD Slovenske ljudske stranke, pa je že izzvalo negativne odzive in začudenje pri predsedniku Soci- aldemokratske stranke Slovenije (SDS) Janezu Janši. V intervjuju za Dnevnik je dejal, da je dr. Zagožna že vprašal, kaj to pi- smo pomeni, še zlasti glede na to, da je eden izmed občinskih funkcionarjev nekdanje SKD na- mignil, da to pismo razume kot poziv, da se prekine koalicija, ki v nekaterih občinah obstaja med SKD in SLS. Zagožen naj bi Janši odgovoril, da gre za frazo, "ki sta jo tako on kot Marjan Po- dobnik v zadnjem času veliko uporabljala", da je združena stranka desnosredinska stran- ka, desno od nje naj bodo samo še nedemokratične stranke, levo pa politična levica. Ta definicija naj bi izvirala od bivšega nemškega kanclerja Kohla. "Zagožnu sem dejal, da Sloveni- ja ni Bavarska in daje takšno pe- nostavljanje samodestruktivno," je poudaril Janša. Predsednik SDS misli, da to "dejansko ne bo politika nove združene stranke, zagotovo pa ni takšno večinsko mnenje v novoizvoljenem izvršil- nem odboru. Če pa bi bila politi- ka nove združene stranke takšna, bi bil to poziv na konku- renčni spopad s socialdemo- kratsko stranko, ki je katastrofal- na izbira..." Nesojeni častni predsednik nove združene stranke in usta- novitelj Slovenske kmečke zve- ze (predhodnice nekdanje SLS) Ivan Oman je v intervjuju za Večer ponovil svojo oceno o ka- rakterju Janševe SDS, "Spomnili se boste, da sem v nekem inter- vjuju pred časom že rekel, da stranka, ki se poteguje za članst- vo v Socialistični internacion^i, ne more biti desna stranka. Če pa se je SDS toliko spremenila, da lahko sedaj kandidira v Ev- ropski demokratični zvezi, torej v konservativni internacionali, po- tem pa res ne vidim razloga, za- kaj se ne bi vse tri stranke (oziro- ma združena SLS + SKD in SDS) združile v eno - ne sarrrc) v koalicijo, ampak v stranko ... Po- tem bi bila to ena stranka, sam bi še vedno zagovarjal, da z ime- nom Slovenska ljudska stranka, z enim programom, z eno usme- ritvijo. Vendar mi je težko verjeti, da se lahko stranka iz leve prele- vi v desno. Ko je bil dr. Pučnik predsednik SDS, je izrecno re- kel: 'Mi nismo desna stranka.' /.../ Da se razumemo, nič ne na- sprotujem socialdemokratski usmeritvi. Nasprotno, to je de- mokratična levica, nastala v času slovenske politične pomla- di, in to ne iz nekdanje partije, kljub temu da ima ogromno nje- nih nekdanjih članov v svojih vrstah. Vendar se človek lahko a čem sprašuje, denimo o tem, da je bila to stranka, ki je prva začela razbijati Demos s predlo- gom zamenjave Peterleta z Bavčarjem ... Zato je človek lahko skeptičen in pozoren do vsega, kar se dogaja." KAMEN (NE)SODELOVANJA Kaže, da postaja prvi resnejši kamen (ne) sodelovanja na slo- venski desnici oziroma v bloku tako imenovanih spomladanskih strank vprašanje (ne)sodelovan- ja na volitvah, ki ne bi potekale po večinskem volilnem sistemu. Janša je napovedal bojkot voli- tev, ki bi bile izpeljane po sedan- jem proporcionalnem volilnem sistemu. K takšnemu bojkotu je pozval tudi Peterletovo SKD in Podobnikovo SLS. Peterle je podprl Janšo, Podobnik pa je imel kar nekaj rezerv do tega. Podobno ravna zd^ tudi pred- sednik združene SKS + SKD Slovenske ljudske. Stranke dr. Zagožen. Predsednik SDS Janez Janša zdaj poudarja, da novi združeni stranki ni nikoli predlagal volitev, "temveč da skupaj zagrozimo z bojkotom. Če bi to ta politični blok naredil, bojkot ne bi bil po- treben. Ni tistega, ki bi se upal tvegati volitve brez celotne ponn- ladne opcije, saj bi bile takšne volitve vnaprejšnja farsa ..." Janša pravi, da je Marjan Po- dobnik že v naprej izjavil, da se bodo volitev udeležili, ne glede na to, ali bodo po večinskem ali proporcionalnem sistemu. "Bojkot volitev se mi zdi po- poln nesmisel," je dejal v pogo- voru za Večer Ivan Oman. "Ce desnica bojkotira volitve, je to isto, kot da vnaprej prepusti zmago levici. Potem bomo imeli oblast brez opozicije, imela tx3 absolutno večino, vse poslan- ske sedeže, torej bomo imeli tis- to, čemur smo včasih rekli eno- umje. Potem pa res ne vem, za- kaj srTX) se leta 1990 potegovali za spremembo sistema in de- mokraicjo..." Oman opozarja na slabe strani večinskega sistema, ki pomenijo posebno nevarnost tudi za spomladansko opcijo, čeprav le-ta morda celo misli, da ji omo- goča zmago na volitvah. "Večin- ski sistem pomeni nnočno zma- go ali hud poraz. To pa ni v inter- esu teh strank niti v korist Slove- niji. Večinski sistem ima lahko veliko hujši negativni učinek v tako majhnem parlamentu, ka- kor je naš, kot pa v večjem. In to ne glede na to, kateri strani bo prinesel korist..." Dr. Franc Zagožen poudarja, da so doslej v Slovenski ljudski stranki podpirali uveljavitev večinskega volilnega sistema, čeprav ob tem ne skriva, da se mu zdi ta sistem za Slovenijo "nekoliko tvegan". To po njegovi oceni ni najboljši volilni sistem, eni in drugi morda od njega pre- več pričakujejo. 'Tudi nekateri v LDS so se navdušili za večinski sistem, ker so menili, da bi LDS sama zmagala. Enako mislijo na drugi strani. So pa ta predvide- vanja zelo negotova. Mislim, da Slovenija potrebuje tri ali štiri de- mokratične stranke in ne dveh blokov..." Jak Koprive ODTODINTAM SV. JURIJ • Tradlcfonaini Jurjevi dnevi Pri Sv. Juriju se nadaljujejo prireditve letošnjih tradicionalnih Jurjevih dni in 4. kr^evnega praz- nika KS Sv. Jurij v Slovenskih goricah. (Dsrednja proslava ob prazniku bo jutri, v soboto, ob 19. uri, danes pofi^oidne pa bodo pri Sv. Juriju pos- tavljali prvom^sko drevo. Na Jurjevo nedeljo bo pri Sv. Juriju že po tradiciji povorka konj z bla- g<^ovom, nastopili pa bosta tudi godbi na piha- la iz Avstrije in kulturnega društva MOL. V nedel- jo zvečer bo v Zg. Partinju Še krescwan|e, ki ga pripravila tamk^šnje društvo knnečke mladine. Tradicionalni Jurj^i dnevi se bodo končali s športnimi srečanji in obiski bolnih in invalidnih krajanov. ak ORMOŽ • Prvomajsko srečanje na Jeruzalemu Tradicionalno se bo tudi letošnji praznik dela v Ormožu pričel z budnico godbe na pihala ob 6. uri zjutraj. Prvomajsko srečanje občanov in čla- nov svobodnih siridikatov občine Ormož tx) po- tekalo tako kot že več kot dve desetletji na Jeru- zalemu. Ob 11. uri se bo na p^irišču gostišča Jeruz^em Vinka Brenholca pričel kulturr^ pro- gram s promenadnim koncertom godbe na pi- hala Ormož. Sodelovale bodo tudi ornnoške mažorete in članice dekliškega pevskega zt>ora Cabaleta iz Ormoža Slavnostna govornica bo članica svobodnih sindikatov Slovenije Maja Cverlln, ki je zaposlena v podjetju Optil. Za za- bavo tx) poskrbel ansambel Kompromis iz Ormoža. Pestra ponudfc3a hrane in pijače pa bo na razpolago tudi v drugih Idolih Ormoških go- ric, Majda FridI DESTRNIK« Blagoslov konj in majske Igre Na Destmiku bo to nedeljo še posebej živahno. Tamk^šnje turistično društvo in OO SDS Destmik namreč pripravljata že tradiciol- nalni blagoslov konj in majske igre. Prireditev se bo pričela ob 11.30 s pozdravom rejcev in ljubi- teljev konj, ki mu bosta sledila krajši kulturni pro- gram ter blagoslov. Ob 12.30 se bodo pričele še letošnje Majske igre z nastopom dua Galeb, šal- jivimi igrami in zabavo z Veselimi Štajerkami. ak tednik - Petek, 28. april 2000 11 ^ •)* m £ m ! ^ m f ' m PTUJ / OCENA POSLOVANJA KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ, D.D. Prihodek in dobitek nad planom Poslovno leto 1999 je bilo za Kmetijski kombinat Ptuj, d.d., uspešno, je na tiskovni konferenci v torek poudaril generalni direktor družbe mag. Alojz Eriač. Prihodek v višini 4,7 milijar- de tolarjev je bil za tri odstotke večji od načrtovanega, čisti dobiček v višini 17 milijonov tolarjev je bil prav tako večji od planiranega, medtem ko so vlaganja v višini 176 milijonov to- larjev na višini planiranih. Predvsem izredno slaba kmetijska sezona, stanje na trgu prašičjega mesa ter nekateri drugi zu- nanji in notranji dejavniki so vplivali na to, da je bil rezultat poslovanja v letu 1999 negativen, vendar kompenziran z učinki izrednega poslovanja. Kmetijske sezona lanskega leta je bila pod vplivom neugodnega vremena v času jesenske in spom- ladanske setve. Preseženo dva- kratno desetletno povprečje pada- vin je povzročilo najslabše rezul- tate v pridelavi poljščin v dose- danjem obstoju Kmetijskega kombinata. V Pesniški dolini na 600 hektarjih, posejanih s pšeni- co, niso dosegli nobenega pridel- ka, na nadaljnjih 300 hektarjih je bil pridelek prepolovi j en. Temu se je pridružila kriza na trgu prašičjega mesa, občutna predvsem v prvi polovici leta, ko se je izredno povečala ponudba subvencioniranega mesa iz evrop- skih držav in vplivala na občutno znižanje cen domačih prašičev. Kmetijski kombinat Ptuj, d.d, svojo primarno dejavnost izvaja v negotovih razmerah zaradi nedo- končane denacionalizacije, kar povzroča negotovost glede razpo- ložljivih obdelovalnih površin; samo v letu 1999 so se te zmanjšale za 292 hektarjev. Na tem področju si želijo stabilnih razmer, saj so te pogoj za načrto- vanje racionalne rabe tehničnih sredstev in kadrov, poleg tega pa morajo biti zagotovljene površine za ekološko nesporen razvoz gno- ja iz farme prašičev. Poslovanje v letu 1999 so poleg omenjenih težav zaznamovali tudi neurejena vinska trgovina in zalo- ge vina iz prejšnjih let, kar je pris- pevalo k zniževanju prodajnih cen. Pridružila se je slaba poletna sezona v hčerinski družbi Terme, ki je z nekaterimi dru^mi razlogi povzročila za 45 milijonov tolar- jev izgube. V letu 1999 je Kmetij- ski kombinat ukinil nerentabilno dejavnost PC Tehnoservis, ki je izkazovala 93 milijonv tolarjev iz- gube, nadaljeval pa je tudi proces razreševanja preoblema presežnih delavcev - invalidov. Konec leta je bilo v družbi zaposlenih 324 del- avcev. Leto 2000 bo za Kmetijski kom- binat, d.d., ugodnejše; to napove- dujeta med drugim tudi uspešna jesenska in spomladanska setev. Dobiček iz tekočega poslovanja je predviden v višini 7 milijonov to- larjev. V družbi tečejo aktivnosti za zniževanje režijskih stroškov. Notranje organizacijske spre- membe so usmerjene v povezo- vanje kadrovskega potenciala treh profitnih centrov: Kmetijstvo, Farma prašičev in Tovarna močnih krmil. Spreminjajoče se razmere na trgu zahtevajo aktivno trženje tudi v kmetijstvu. Pri tem v Kmetijskem kombinatu računa- jo na enačenje slovenskih pogojev gospodarjenja s tistimi, ki veljajo v Evropi, tudi v teh pogojih pa ne skrivajo ambicije, da postanejo in ostanejo konkurenčni pridelova- lec hrane. Ob tem se zavedajo, da bodo tudi v kmetijski panogi po- trebne povezave s ciljem zniževanja stroškov. Trenutno ak- tivno delajo pri morebitnem po- vezovanju v vinarstvu. Zaenkrat še ni odločeno, ali bo šlo za kapi- talsko ali kako drugo obliko pove- zovanja, na dlani pa je, da je po- trebno znižati stroške kletarjenja in trženja vina. Pričakujejo, da bo prišlo do pomembnih odločitev v smislu združenih polnilnic in skupnega trženja že v letošnjem letu. Pomembni načrti Kmetijskega kombinata Ptuj, d.d., so vezani na prihodnost hčerinske družbe Ter- me z večjimi površinami pokrite- ga kopališča in povečanjem nočit- venih kapacitet. V ta namen so že pridobili predloge štirih arhitek- tov, v izdelavi je ekonomska štu- dija. Pri teh načrtih gre za velik fi- nančni vložek 30 milijonov mark, ki ga bo mogoče zagotoviti samo s sovlaganjem, torej dokapitalizaci- jo, delno pa z bančnimi krediti. V skladu s sprejetim sanacijskim programov bo Kmetijski kombi- nat Ptuj tudi v tem in naslednjih letih nadaljeval prodajo nepre- mičnin, ki jih več ne potrebuje za- radi racionalizacije proizvodnje ali ukinjanja neprofitnih dejav- nosti. Tako so trenutno naprodaj objekti PC Tehnoservis na Ormoški cesti v Ptuju, kmetijsko dvorišče v Trnovski vasi, bivša sušilnica hmelja v Zavrču in proizvodna hala v Podlehniku. JB Od tod in tam PTUJ Prvomajska proslava Mednarodni praznik dela 1. maj bodo v Zvezi svo- bodnih sindikatov Slovenije tudi letos počastili s šte- vilnimi prireditvami in prvomajskimi srečanji. Območna organizacija ZSSS Ptuj pripravlja tradicio- nalno prvomajsko srečanje v soboto, 29. aprila, ob 19. uri pred gasilskim domom v Ptuju, kjer so že pos- tavili majsko drevo. Slavnostni govornik bo predsed- nik ZSSS Dušan Semolič, pripravljajo pa tudi kultur- ni in pozneje še zabavni program. -OM MARKOVCI Svetniki o Utoikah Svetniki občine Markovci so na 15. redni seji uvodo- ma prisluhnili direktorju Bistre dr. Štefanu Čelanu, ki je predstavil problematiko regionalnih razvojnih agencij. Skprejeli so sklep o podelitvi občinskih priz- nanj (podeljene na praznovanju prvega občinskega praznika konec tedna). Prisluhnili so tudi predstavitvi programa razvoja Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj, soglašali z zagotovitvijo sredstev za 2. fazo izva- janja projekta za celostni razvoj podeželja in vasi, določili prioriteto zahtevka ob prijavi za razpis za do- delitev sredstev za demografsko ogrožena območja, soglašali z ustanovitvijo konzorcija občin SV Sloveni- je in ustanovitvi gospodarske družbe za realizacijo projekta termične obdelave odpadkov ter o določitvi porabnikov občinskega proračuna. -OM KIDRIČEVO Uspela aktija Tekstil usnje 2000 Občina Kidričevo je sofinancirala pilotski ekološki projekt za izvedbo ekološko-humanitarne akcije Tek- stil-usnje 2000, ki so ga pričeli konec prejšnjega ted- na pod geslom Izpraznimo omare. V sodelovanju s Čistim mestom so učencem osnovne šole razdelili vrečke in jih pozvali, naj jih doma napolnijo. Odzvalo se je prek 600 gospodinjstev, ki so do danes napolni- la 92 belih (uporabna oblačila, dali jih bodo Karitas) in 77 sivih vrečk (tekstil in usnje, ki ga bodo sortirali za predelavo). Ob zaključku akcije so v sredo ob 12. uri pripravili pred OŠ Kidričevo koncert mladinskega pihalnega orkestra. -OM SREDIŠČE OB DRAVI Obini zbor turistiinega društva Turistično društvo Središče ob Dravi bo v petek, 28. aprila, ob 19.30 v Sokolani pripravilo redni letni občni zbor. Sledila bo predstavitev prospekta Središča ob Dravi, ki nosi naslov Med Dravo in goricami. Vabijo tudi na ogled muzejske zbirke NOB in razstave o društveni dejavnosti kraja med obema vojnama vsa- ko nedeljo med 9. in 11. uro v stavbo na Trgu talcev 4. mf SREDIŠČE OB DRAVI Nogometni turnir Nogometni klub Središče ob Dravi prireja v nedeljo, 30 aprila, ob 10. uri na nogometnem igrišču na Tratah turnir v malem nogometu za prehodni pokal. mf SLOVENSKA BISTRICA Najboljši otroški in mladinski pevski zbori Na minulih revijah otroških in mladinskih pevskih zborov občin Slovenska Bistrica in Oplotnica so bili med otroškimi zbori najbolje ocenjeni zbori iz OŠ La- porje (Mira Mesarič), OŠ Oplotnica (Milena Korošec) in OŠ Poljčane. Vsi ti bodo nastopili na medobčin- skem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov 26. maja v Ormožu. Med mladinski pevskimi zbori sta bila najbolje ocenjena zbora iz OŠ Pohorskega odre- da Slovenska Bistrica (Milena Trojner) in OŠ Poljčane (Majda Stipanič). Oba zbora bosta nastopila na me- dobčinskem srečanju mladinskih pevskih zborov, ki bo potekalo 11. maja v Slovenski Bistrici. VT SLOVENSKA BISTRICA Najboljše otroške folklorne skupine Medobčinskega srečanja otroških folklornih skupin, ki bo 10. maja na Ptuju, se bodo udeležile: FS Me- hurčki vrtec Oton Župančič -enota Poljčane (Milena Rejc), FS OŠ Poljčane ( Milena Bercko), FS OŠ Zgornja Ložnica (Marjana Jereb) in FS OŠ Makole (Monika Drozg). VT PTUJ / ODPRLI SPOMINSKO RAZSTAVO ARVEJA HOVIGA Spomin ostaja /nani norveški akademski slikar Ar>e llovig je bil velik ljubitelj Ptuja in Slovenije. Skoraj 17 let je bilo njegovo življenje razpeto med Nor- veško, Ptujem in Slovenijo. Na svojo drugo domovino je vezal veliko svojih načrtov, ki pa so žal ostali neuresničeni. Letos je želel v palaciju ptuj- skega gradu postaviti pr>o sa- mostojno razstavo. Z njo se je želel oddolžiti mestu, na kate- rega so ga vezale ljubezen in številne prijateljske vezi. Zdaj pa mestu in prijateljem "go- vori" s svojo razstavo, za katero je pobudo dala Milenka Žigman, ga- lerijski prostor pa je prijazno od- stopil ^gomir Lugarič, ki si je tudi sam želel, da bi nekoč Arve Hovig razstavljal pri njem. Arve je s svojimi deli močno zaznamo- val norveško likovno sceno. Ne- katera njegova dela sodijo po mnenju kritikov med "naj- močnejša pričevanja o f)odobi osemdesetih let na Norveškem". V galeriji Florijan so v okviru spominske razstave na ogled dela iz ciklov Modra soba in Magma iz zasebnih zbirk. V tem času pa so v prestižni galeriji Zveze tmietni- kov Norveške v Oslu, kjer je živel in delal, na ogled njegova zadnja dela pod skupnim naslovom "Sobe brez razgleda". Razstava je na ogled do 5. maja. Ur V galeriji Florijan na Ptuju je na ogled spominska razstava norveškega slikarja in velikega ljubitelja Ruja ter Slovenije Arveja Hoviga. Foto: M. Ozmec PRED DRUGIM POPOTOVANJEM S PUHOVIM MUZEJSKIM VLAKOM 6. maja iz Prlekije na Dolenjsko Kmalu bo leto, odkar so se ljubitelji starih vozil in tehnike iz Prlekije družili na poti z mu- zejskim vlakom po Sloveniji. V prleškem društvu za ohranjanje tehnične kulturne dediščine so se zato, da obudijo spomine na lansko potovanje z vlakom in srečajo stare prijatelje, odločili, da gredo v maju znova na pot. Potovanje pripravljajo v sodelovanju s Slovenskimi železnicami in univerzo v Mariboru. Drugi Puhav cug, je dejal vodja organizacijskega odbora Milan Belec, bo krenil na pot v zgodnjih jutranjih tu-ah v soboto, 6. maja, z železniške pos- taje Ljutomer, pot pa nadaljeval proti DolenjsM in se pozno zvečer vrnil v Prlekijo. Letošnje popoto- vanje bo trajalo le en dan, bo pa to znova lepa pri- ložnost, da Prleki Sloveniji predstavijo delček le- pot Prlekije, Slovenskih goric in Spodnjega Po- dravja, pokažejo bogastvo kulinarike in žlahtnih vin in ne nazadnje tudi gospodarstvo, turizem in kulturno tradicijo teh krajev. Prleki obljubljajo zanimivo popotovanje. Na tak način želijo predstaviti tudi odprtost in vedrino prleškega društva, hkrati pa vožnjo z muzejcem iz- koristiti za predstavitev idej, dela, življenja in dra- gocene zapuščine našega rojaka Puha. Zanimanje za Puhov vlak je še večje kot lani. Po- potovanje bo letos malce drugačno od lanskega, saj so organizatorji k sodelovanju uspeli pritegniti tudi Turistično društvo Laško, kjer bo zato daljši postanek in čas za ogled Pivovarne Laško. Potem bodo pot nadaljevali proti Ljubljani in se v naši prestolnici srečali z ljubljansko županjo Viktorijo Potočnik, postanki in srečanja s prijatelji z oldti- merji pa so predvidena še v Dolu pri Ljubljani, Trebnjem in Rimskih Toplicah. Prleki obljubljajo vsem, ki se jim bodo pridmžili, da bo to nepozab- no srečanje. Za vožnjo s Puhovim muzejskim vla- kom bo treba odšteti 6.(X)0 tolarjev, zraven pa po- nesti le dobro voljo. Prijave organizatorji še zbira- jo na tel. številki 062/714-096. T. Mohorko PTUJSKA GORA / OB DNEVU SOLE Uiemi so brali, peli in plesali 56 učencev in učitelji kolektiva podružnične osnovne šole Ptuj- ska Gora je v četrtek, 20. aprila, ob dnevu šole pripravilo prisrčno kulturno prireditev. V njej so se tokrat osredotočili predvsem na branje in knjigo, zato je dan šole potekal pod ges- lom Knjiga in jaz. Med prebiranjem odlomkov iz knjig, spisov in pesmi so tudi zaigrali, zaplesali in zapeli. Po uvodnem nastopu šolskega pevskega zbora sta precej smeha izvabila učenca Janez Mohorko in Mihaela Strmečki, ki sta uprizori- la predstavo o dedku, ki ni znal pripovedovati pravljic. Nejc Jurič je prebral spis o nastanku in raz- voju pisave in knjig. Pesem o pi- kah so recitirali Katarina Lešnik, Mihaela Strmečki in Tamara Mo- horko; Tom Peinkiher je zabren- kal na kitaro, Aleksander Kašperl je zaigral na sintetizator, Hana Jiuič je predstavila svoj dnevnik ustvarjalnega branja, Tamara Mo- horko spis o tednu pravljic, na pravice bralcev so opozorili učenci 2. razreda, v igrici Pod medvedovim dežnikom so nasto- pili otroci iz Male šole, svoje pe- smi pa so prebirali Marko, Sabina, Tanisa in Tom. Pomočnik ravnatelja matične OŠ Majšperk Štefan Cvahte in mentorica Danica Pompe sta učencem izročila priznanja za predšolsko bralno značko, vodja podružnične šole Jelka Trafela pa je predstavila republiški bral- ski projekt Knjigobube, za kar so najusp^nejšim mladim bralcem izročili pisne pohvale, obljube za knjigobube pa so prestavile Mi- haela, Katarina in Sanela. Na to, da so učenci obiskovali tudi ple- sni tečaj plesne šole Formica, je opozorila plesna skupina, za ko- nec pa so vsi učenci skupaj zapeli pesem o murenčkih. Čestitkam ob dnevu šole sta se pridružila tudi župan občine Majšperk Franc Bezjak ter farni župnik pater Janko Gašparič, ob koncu pa so učiteljicam izročili še potrdila ministrstva za šolstvo in šport o strokovnem izpolnjevan- ju. M. Ozmec Učencem in gostom je zaželela dobrodošlico vodja enote Jelka Trafela. Foto: M. Ozmec 10 Petek, 28. april 2000 - tednik PO HAŠIH KKJUIM ORMOŽ / JOŽE FOLTIN RAZSTAVUA NA HARDEKU Umetnik domaiega ofro/f a Po skoraj celoletnem likovnem mrt>ilu zaradi neurejenosti grajskih galerijskih prostorov so v četrtek, 20. aprila, v prodaj- no-servisnem centru Renault na Hardeku pri Ormožu slovesno odprli razstavo profesoija likovne pedagogike Jožeta Foltina iz Ptuja. Umetnika in imaginarno re- sničnost njegovih del je predstavil likovni pedagog Bojan Oberčkal, ki je vesel kot glavni razlog za odprtje pričujoče razstave navedel imietnikovo ix)učevanje likovne imietnosti na ormoški gimnaziji. Profesor Jože Foltin, član likov- nih imietnikov Maribor in mentor likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj, je sodeloval že na številnih razstavah doma in v tujini, samos- tojno ali skupinsko, njegova dela pa so bila že večkrat vidneje nagra- jena. Sodi med ustvarjale^ ki iščejo in najdejo svoj navdih za delo v vsakdanjem življenju, nara- vi, okolju, ki ga obkroža, zato po Oberčkdovih besedah na njegovih platnih ne manjka motivov iz Slo- venskih goric in Haloz. Prav čudo- vit svet narave in domače pokraji- ne najpogosteje inspirira Foltina, njegovo izražanje pa je podrejeno izročilu postmodemističnega sli- karstva. Druga smer Foltinovega slikarskega opusa pa izhaja iz bo- gate etnološke dediščine ptujskega okolja, kjer je pogosto v ospredju lik koranta. Foltinove likovne stvaritve so v glavnem odsev močne čustvene povezanosti na domač svet, polne so ustvarjalne energije, profesionalnega obvlado- vanja barv in ploskev. Tudi Marjana Surič, ravnatelji- ca gimnazije Ormož, kjer Foltin poučuje likovno umetnost, je bila razstave svojega sodelavca zelo ve- sela ter dodala, da Foltina v krogu likovnih ustvarjalcev dobro poz- najo, saj se udeležuje likovnih ko- lonij na ormoškem območju, v Gimnaziji Ormož pa uspešno pre- naša svoje bogato znanje in občutke likovnega snovanja na mladi rod. Umetniški kulturni utrip so pri- maknile dijakinje ormoške Gim- nazije, ki so predstavile nekaj ak- tualnih besedil iz pesniška opu- sa svoje profesorice Blanke Eiiia- tič, na kitaro je zaigrala dijakinja Mojca Kovačič, svojemu sopevcu pa je zapel tudi komorni moški zbor iz Ptuja, ki ga vodi Franc Lačen. Kot gostitelj se je poleg Avtosalona Renault izkazal tudi Jeruzalem Ormož SAT. M. Ozmec Profesor Jože Foltin ob svojem poliptihu mešane tehnike, Zares mrtvi kurent. Foto: M. Ozmec PTUJ / 70 LET FELIKSA BAGARJA Feliksu xu 70 lef življenje je nastalo iz ljubezni, rastlo skozi pogoste otroške solze. Ko je sonce posijalo, že bil si fant bistrih in preudarnih let. Nastopili so časi iz krvi rojeni, neizpetih, neiztrošenih moči S svojo jasnostjo si k njim pristopil, postal mož resnice, lepote in pravice. Takšnega smo Te spoznali prijatelji zvesti do danes - v pozne dni življenja ostali Tako naj bo do zadnjega pri mizi. Feliksu Bagarju, ki je 23. aprila dopolnil 70 let, je te verze v imenu njegovih prijateljev posvetil Jože Križančič. V njih je simbolno iz- povedal Feliksovo življenjsko pot. Pošteno pot revnega otroka, ki je začel kot pastirček in nadaljeval kot krojašla vajenec, pomočnik in prišel do mojstra. Vmes je bilo nešeteto ur prostovoljna dela pri obnovi med vojno porušen^, ve- liko mesecev v mladinskih delov- nih brigadah na zveznih in repu- bliških akcijah, veliko dela v mla- dinskih or^nizaciji in sindikatu ter na drugih področjih. Njegovo delovno uspešnost in zagnanost so potrebovali povsod. Njegovo delo v sindikatu in izkušnje delavca v neposredni proizvodnji so ga usmerili na pot poklicn^a sindikalnega delavca v občinskem svetu ZSS Ptuj, kjer je bil dolga leta tajnik in kot tak do- ber organizacijski in strokovni pomočnik predsednikom v posa- meznih mandatnih dobah. Ure- sničitev njegovih pobud in zamisli se je zlasti potrjevda: v ustanovitvi delavskega kluba in sindikalne šole v Ptuju, kjer so se tri desetletja izobraževali in usposabljali sindi- kalni delavci, povezano z ureditvi- jo delavskega doma Franca Kram- bergeria; v letu 1%1 je bil začetnik medrepubliškega in medobčinske- ga sindikaln^a sodelovanja in srečanj na raznih področjih dela, ki je po 30 letih povezovalo šest slovenskih in prav toliko hrvaških občin; srečanja so se prenehala z razpadom skupne države. O Feliksovem delu bi bilo treba še veliko napisati, da bi bil podan vsaj približni oris njegove izjemne dejavnosti ne le sindikalnem po- dročju, temveč tudi na področju kulture, krajevne samouprave, društvenega življenja in tako na- prej. Vendar marsikaj iz tega pove njegovo delo v tretjem življenj- skem obdobju. Posebno dejaven je v življenju primestne čtrti Rogoz- nica, kjer med drugim kot pred- sednik nadvse uspešno vodi društvo upokojencev. Je predsed- nik aktiva sindikalnih aktivistov pri Območni organizaciji ZSSS Ptuj, ki deluje kot interesno združenje dolgoletnih sindikalnih delavcev, spremlja problematiko dela sindikatov v današnjih pogoj- ih in tesno sodeluje s sindikatom upokojencev. Zadnje čase pa odločno podpira prizadevanja, da v Ptuju ostane sedež območne or- ganizacije ZSSS. Prav tako je pred- sednik kluba brigadiriev MDB občin ptujskega območja, ki se uspešno vključuje v mnoge akcije za ohranjanje narave in urejeno bi- valno okolje, sodeluje z organiza- torji raznih proslav in srečanj ob državnih praznikih in spominskih srečanjih. Skrbi tudi, da je javnost obveščena o dejavnostih na raznih področjih in je vsa leta zimanji so- delavec našega Tednika. Jubilantu ob 70-letnici iskreno čestitamo in želimo, da bi bU še ve- liko let zdrav in uspešno deloval v dobro ljudi! Franc Fideršek PTUJ / PRI LOKALNI TURISTIČNI ORGANIZACIJI SE ZATIKA ffo si lakon razliino razlagajo Za ustanovitev lokalne turistične organizacije na Ptujskem ni pretiranega zanimanja - za zdaj je sklep o njeni ustanovitvi sprejela le mestna občina Ptuj, po nepopolnih podatkih pa naj bi o njeni ustanovitvi razpravljali še v petih občinah na tem območju. V mestni občini Ptuj so se odločili za preobliko- vanje GIZ Poetovio vivat v lokalno turistično organizacijo. Prav to pa je postalo kamen spotike: za nekatere bi to bilo mogoče (s tem se strinja tudi minister za malo gospodarstvo in turizem), za drugi del turistične stroke pa to naj ne bi bilo sprejemljivo. Sedaj oboji čakajo na mnenje vladne službe za zakonodajo. Od sklepa o ustanovitvi lokalne turistične orga- nizacije Ptuj je minilo že več kot dva meseca, od sprejema za- kona o pospeševanju turizma pa bo kmalu dve leti. In ker se je zakon pripravljal vrsto let, bi lahko odpadle tudi te dileme, ki se sedaj pojavljajo. "Pri oblikovanju lokalne turis- tične organizacije in pridobitvi statusa turističnega območja, kar se mi zdi še pomembnejše, smo tako daleč, da imamo sprejet odlok o njeni ustanovitvi oziroma o preoblikovanju GIZ Poetovio vi- vat v le-to. Ta odlok je v obravnavi tudi v petih drugih občinah na Rujskem. Naslednji korak, ki ga moramo opraviti, pa ni vezan samo na nas, ampak je vezan tudi na državo. To je, cla skupščina GIZ, ki je lansko leto že sprejela sklep, da se pristopi k preobliko- vanju GIZ v lokalno turistično or- ganizacijo, tudi sprejme spremem- be pogodbe glede na nova zakon- ska določila. Tu pa je prišlo do zas- toja. Pred mesecem dni je sekretar za nirizem poslal občinam dopis, v katerem navaja, da gospodarska interesna združenja kot pravna oblika naj ne bi mogla opravljati naloge lokalne turistične organiza- cije po zakonu o pospeševanju tu- rizma. Na to se je odzvalo kar ne- kaj občin; mestna občina Ptuj namreč ni edina, ki ima za po- speševanje razvoja turizma usta- novljeno gospodarsko interesno združenje. Minister, ki je zagovor- nik tega, da bi lahko naloge lokal- ne turistične organizacije opravlja- la gospodarska interesna združenja, ker lahko optimalno združujejo javni in podjetniški in- teres na tem področju, ne pa da so zgolj vzvod nekoga (v tem primeru občin kot ustanoviteljic in s tem posredno politike), je v zvezi s tem organiziral posvet, kjer so bila predstavljena različna mnenja. Sprejel je tudi nalogo, da bo v naj- krajšem možnem času dobil prav- no mnenje službe vlade za zakono- dajo o tem Rečeno je bilo sicer, da se bo to zgodilo že do 15. aprila. Takoj, ko bomo stališče pridobili, verjamem, da bo pozitivno, bomo lahko nadaljevali postopke v zvezi s preoblikovanjem. GIZ kot lokal- na turistična organizacija naj bi pričel poslovati s prvim julijem le- tos," je o poteku preoblikovanja GIZ v lokalno turistično organiza- cijo povedal v.d. direktorja GIZ Branko Brumen. Tudi za primer, če bo mnenje ne- gativno, ima Ptuj pripravljeno rešitev. Mesto ima namreč dobro vpeljan turističnoinformativni center, ki se lahko v tem primeru organizira kot javni zavod oziroma javni gospodarski zavod, za katere- ga se zavzemajo v birokratskem delu ministrstva. TIC je v zdajšnji obliki služba GIZ in tudi opravlja večino dejavnosti, ki so navedene v zakonu o pospeševanju turizma kot naloge lokalne turistične orga- nizacije, ostali del GIZ, ki se ukvarja s prireditveno dejavnostjo in še čim, pa bi nadaljeval dejav- nost kot gospodarsko interesno združenje. Lokalna turistična organizacija in na njeni osnovi pridobljeni sta- tus turističnega območja vodita do javnega denarja za turistične pro- jekte na nekem območu, tudi zato sta Ptuju in okolici potrebna. MG I^PRAVCK! v 16. številki Tednika smo v sestavku z naslovom "Zaplesali so folkloristi" na strani 11 pomo- toma zapisali, da se je območnega srečanja udeležila tudi folklorna skupina Zahvala jeseni iz Juršincev pod vodstvom Stanka Kukovca in Erike To- plak. Za neljubo napako se opra- vičujemo. Uredništvo KRCEVINA PRI VURBERKU / OBNOVILI STOLETNI KRIZ 5 prostovoljnimi pmpmdd in dehm obnovili križ v Krčevini pri Vurberku je bilo v soboto opoldan svečano. Vaščani so se zbrali pri obnovljenem vaškem križu, ki stoji že čez sto let. Zadnja tri leta ni več služil namenu, ker je bil podrt. Vaščani dela naselja Krčevina so temu naredili konec. Imenovali so vaški odbor v sestavi Milka Bez- jak, Janko Vršič in Janez Lesjak, ki je v njihovem imenu pričel in vodil aktivnosti za obnovo stolet- na križa. Zbrali so nekaj denar- ja, sami pa opravili tudi obnovo. V soboto opoldan so se zbrali pri bla- goslovu obnovljenega križa, ki ga je opravil župnik Janez Lah; ta je tudi opravil velikonočni blagos- lov. Na opravljeno delo so zelo pono- sni, ob križu pa se želijo tudi v bodoče srečevati. MG PTUJ / Z JURJEVEGA SEJMA Vsega po malo Tudi letošnji Juijev sejem, eden treh najstarejših ptujskih tradicionalnih sejmov, je v mesto privabil številne kupce in prodajalce. Da je za prodajo na njem vedno veliko zanimanja, pove podatek, da so za letošnjega v oddelku za gospodarstvo mestne občine Ptuj izdali blizu dvesto soglasij za prodajo pro- dajalcem iz Slovenije in tudi tujine. Ob novih izdelkih so prodajalci ponujali tudi rabljena oblačila. Konku- renco jim je letos prvič delala mala tržnica z rabljenimi oblačili pred ptujskim gledališčem za tiste, ki so si želeli kaj izbrati. Potekala je pod naslovom "Podaj roko, delimo, kar smo zbrali." S pomočjo podjetja Čisto mesto, ki je z njo napovedalo skorajšnjo akcijo zbiranja tekstila v Ptuju, sta jo organizirala Rdeči križ in Karitas. Tistim, ki so rabljena oblačila prodajali, je šla zelo v nos, v gledališču pa so ugibali, ali je ta nova "fasada" morda le koga zganila, da bo do obnove ptujskega gledališča v kratkem vendarle prišlo. Tekst in foto: MG Nova fasada ptujskega gledališča? Ne, le "vabilo" na tržnico rabljenih oblačil na letošnjem Jurjevem sejmu. Obnovljeni križ v Krčevini pri Vurberku je blagoslovil žup- nik Janez Lah. Foto: Črtomir Goznik 10 Petek, 28. april 2000 - tednik PODGORCI / PRAZNIK VINA IN DOMAČIH JEDI v Naiboliši /e Curinov v soboto, 15. aprila, so v Podgorcih v okviru 24. praznika vina in domačih jedi ocenili kar 184 vzorcev vina. Člani ocenjevalne komisije, v kateri so bili priznani vinski strokovnjaki, so oceni- li vina letnika 99 kot izredno kvalitetna. Kar 61% ali 114 vzor- cev vina je dobilo oceno več kot 18 točk, torej sodi v kategorijo vrhunskih vin, kar je veliko več kot lani. Vino 107 pridelovalcev iz 14 občin je bilo pridelano v vinorodnih okoliših Kras, Halo- ze, Ljutomersko-ormoške gorice. Osrednje Slovenske gorice, Medžimursko vinogorje, Varaždinske gorice, mariborski vino- rodni okoliš in Lendavske gorice. Najvišje ocenjeno vino ne glede na sorto, letnik pridelave in kako- vostno stopnjo je ledeno vino chardonnay, letnik 97, vino- gradništva Curin-Prapotnik s Koga, ki je dobilo najvišjo oceno nasploh, 19,75, ter zato naziv šam- pion praznika Podgorci in veliko zlato medaljo. Najvišjo oceno za vino normalne trgatve preteklega leta in naziv prvak letnika pa je prejel v vinogradu v Podgorcih pridelan sauvignon z oceno 18,93 Jožeta Bratuša iz Formina, ki je bil obenem tudi sortni prvak. Franc Puklavec iz Obreža je do- bil med poznimi trgatvami na- jboljšo oceno za chardonnay lanskega letnika - 18,63. Med iz- bornimi trgatvami so se ponovno najbolj izkazali v vinogradništvu Čurin-Prapotnik. Za chardonnay - izbor, letnika 99, so dobili oceno 19,10. SORTNI PRVAKI Komisija je izbirala tudi na- jboljše vino po sortah ter podelila nazive sortni prvak za vina redne trgatve. Najboljši beli pino (18,80) je pridelal Rado Zlatnik iz Frankovcev, najboljši chardon- nay je bilo ledeno vino letnika 97 (19,75) vinogradništva Curin- Prapotnik s Koga, naziv sortni prvak za chardonnay normalne trgatve (18,63) pa je prejel Rajko Kovič. Naziv prvak sorte je za vino kerner (18,29) prejel Milko Lesničar, najboljše ocenjen kraški teran (18,23) pa je dal na ocenjevanje Boris Lisjak iz Doto- velj na Krasu. V vinogradništvu Čurin-Pra- potnik so pridelali tudi najboljši laški rizling, ledeno vino letnika 99 (19,44), naziv sortni prvak pa je med normalnimi trgatvami dobil Stanko Zabavnik s Koga (18,53). Edini vzorec modrega pinota Janka Magdiča iz Ljutomera je dobil oceno 17,84, najboljši muškat otonel (18,23) pa je pride- lal Slavko Hribar iz Zamušanov. Ranina Anice in Janka Mariniča iz Bresnica je dobila oceno za suhi jagodni izbor 19,26 in izbor 18,29. Tudi najboljši renski rizling, jagodni izbor, letnik 99 (19,36), so pridelaU v vino- gradništvu Curin-Prapotnik, na- ziv sortni prvak za redno trgatev (18,29) pa je prejel Franc Lah iz Podgorcev. Stanko Žiher iz Bres- nice je pridelal najboljši rumeni muškat (18,37), Jože Bratuša iz Formina pa sauvignon (18,93). Milan Hlebec s Koga je dobil na- jboljšo oceno za sauvignon (19,11), v hrastovih sodih pridela- no ledeno vino barik, med redni- mi trgatvami pa je naslov sortni prvak (18,44) osvojil Marjan Lah iz Ptuja. Tudi najboljši sivi pino - suhi jagodni izbor so lani pridelali v vinogradništvu Čurin-Prapot- nik (19,47), naslov sortni prvak za redno trgatev (18,54) pa je osvojil Danilo Mikuž iz Maribora. Za dodelitev naslova sortni prvak morajo biti dani na ocenjevanje vsaj trije vzorci, zato za traminec ta naslov ni bil podeljen, tisti, ki sta ga pridelala Anica in Janko Marinič iz Bresnica, izbor, pa je dobil oceno 18,53. Tudi za zvrst ali mešano vino so dobili na- jboljšo oceno za vino iz naravno sušenega grozdja (19,06) pri Čurin-Prapotnikovih, naslov sortni prvak (18,30) pa je osvojla Saška Stampar s Kajžarja. Žametna črnina Janka Grdiša iz Ptuja pa je dobila oceno 17,51. DOBITNIKI POKALOV KS PODGORCI Pokale krajevne skupnosti Podgorci za vino, ki je bilo pride- lano v podgorskih vinogradih, so prejeli: Anica in Jakob Marinič za ranino, suhi jagodni izbor, z oceno 19,26; Tamara in Maša Kokot za sauvignon z oceno 18,46 in Milan Petek za sauvignon z oceno 18,43. Devetčlanska komisija prizna- nih strokovnjakov je podelila tudi 10 velikih zlatih medalj, 104 zlate, 62 srebrnih, 6 bronastih in dve priznanji, kar je vehko več kot pri lanskoletnem ocenjevanju. Ures- ničila se je torej napoved, da bo letnik 99, če že ne letnik stoletja, pa vsaj eden najboljših. Devet članov ocenjevalne komi- sije je pohvalilo tudi organizacijo prireditve. Ocenjevanje je poteka- lo nemoteno ob prisotnosti maloštevilne publike in ob vzpo- rednem ocenjevanju vinogradni- kov z opravljenim tečajem za ocenjevanje vina, ki so bili tudi le- tos strožji ocenjevalci kot uradna komisija. Že 15 let so rezultati ocenjevan- ja računalniško obdelani in pri- sotnim takoj na vpogled. V Podgorcih so bili med prvimi, če že ne prvi, ki so imeli urejeno računalniško obdelavo podatkov ocenjevanja. Po njih so se in se vzgledujejo tudi drugod po Slove- niji, nam je povedal predsednik TD Podgorci Franček Lah. Po opravljenem delu so se člani komisije in organizatorji v soboto odpravili na obisk k vinogradni- kom na Kog, Čurinovim, Pleme- ničevim in v vinotoč Hlebčevih. PODELITEV PRIZNANJ 24. praznik vina in domačih jedi Podgorci 2000 se bo nadaljeval in zaključil to soboto in nedeljo. V soboto, 29. aprila, od 15. ure dalje bo mogoče v podgorski dvorani ocenjena vina tudi pokusiti. Istočasno bo tudi otvoritev kuli- narične razstave, ki jo bodo pripravile članice aktiva žena Podgorci. Na ogled in pokušnjo bodo na voljo različne vrste kru- ha, pogač in drobnega peciva. Obiskovalcem pa bo na voljo tudi bogata ponudba hladnih jedi, ki jih bodo pripravili domači kuhar- ji. Članice kulturnega društva Lendava, sekcije za ročno delo, pa bodo predstavile svoje vezenje z narodnimi, madžarskimi in so- dobnimi motivi. Sobotne prire- ditve se bodo zaključile s svečano podelitvijo priznanj ob 20. uri in družabnim večerom z glasbo. Naslednji dan, v nedeljo, 30. ap- rila, pa bo od 10. ure dalje poteka- la pokušnja ocenjenega vina, na ofled pa bo seveda tudi kulina- rična razstava. Organizatorja pri- reditve sta Društvo vinogradni- kov Jeruzalem in Turistično društvo Podgorci, brez pomoči aktiva žena Podgorci pa tudi to- krat ne bi šlo. Majda FridI Cvetka Krabonja, vodja akti- va -ena. Foto: Majda FridI Franc Lah, predsednik TD Podgorci Strokovna komisija je po- delila letos 10 velikih zlatih medalj (ocena nad 19), 104 zlate medalje (ocena nad 18), 62 srebrnih medalj (ocena nad 17), 6 bronastih medalj (ocena nad 16) in 2 priznanji (ocena pod 16). Vinogradniki so prinesli na ocenjevanje največ laškega rizlinga - 31 vzorcev, 22 vzorcev sauvignona, 20 vzorcev chardonnayja, 19 vzorcev šipona, 19 vzorcev zvrsti ali mešanega vina, 18 vzorcev renskega rizlinga, 14 vzorcev rumenega muškata, 11 vzorcev be- lega pinota, 9 vzorcev sivega pinota, 6 vzorcev kemerja, 5 vzorcev muškata otonela, 3 vzorce kraškega terana, 2 vzorca ranine, 2 vzorca traminca, 1 vzorec modrega pinota, 1 vzorec žametne črnine, komisija pa je ocenila tudi 1 vzorec penine. TRZEC / TEKMA POSAMEZNIKOV V RIBOLOVU S PLOVCEM Ribiil vabilo 2. m a/a v jami Tržeč bo v torek, 2. maja, tekmovanje ribičev v lovu rib s plovcem. V prijetnem ambientu jame v Tržcu bo tako mogoče preživeti še en miren dan prvomajskih praznikov. Tekmovanje se bo z zbiranjem prijav začelo ob 7. uri, organizatoiji - ribiči iz Tržca - pa po tekmovanju pripravljajo prijetno ribiško druženje. V globinah nekdanje gramozni- ce in sedanjega ribinika Tržeč se skriva pravo ribje bogastvo. To uspešni ribiči iz leta v leto do- kazujejo s trofejnimi ulovi. Eden takšnih je pred kratkim uspel tudi Branku Krajncu iz Lancove vasi, ki je po kakšnih 20 minutah borbe z ribo velikanko in s pomočjo ribiških prijateljev potegnil na suho 21 in pol kilograma težkega amurja. V soboto popoldan je, kot mnogokrat prej, ponudil prebival- cem ribnika koruzno vabo in mal- ce počakal ter kmalu ugotovil, da se je tokrat ujelo nekaj velikega. Riba je merila 116 centimetrov, repna plavut je bila široka kar 36 centimetrov. Tako je razumljivo, da se je riba lahko močno upirala, vendar sta bila 0,35 mm debela najlonska vrvica in ribiška spret- nost močnejša in velikanski amur se je kmalu znašel na suhem. Mor- da čaka podobna trofeja tudi kate- rega od udeležencev ribiškega tek- movanja v torek, zato se ga ne po- zabite udeležiti. JB Branko Krajnc s trofejnim, 21,5 kilograma težkim amurjem TEDNIK - Fetek, 28. april 2000 U ZGORNJI LESKOVEC, DRAŽENCI / PRIPRAVILI VELI KOČ NI RAZSTAVI Pisane dobrote velikonoinega iasa v prazničnih velilionočnih dneh so bile naše mize polne dobrot, tem smo dodali še lepo pogrnjeno mizo in kak velikonočni okrasek, še prej pa smo na naslov prijateljev in sorodnikov poslali veliko- nočno voščilo. Dobrote, okra- ske in velikonočne aranžmaje pa so razstavili tudi v Zgor- njem Leskoveu in Draženeih, kjer so prvič pripravili praz- nično obarvani razstavi in bili deležni veliko pohvale. ZGORNJI LESKOVEC • Prva velikonočna razstava Leskovčani so znani po tem, da ob praznikih radi pripravijo kako zanimivo prireditev in razstavo, letos prvič veliko- nočno razstavo. V turističnem društvu Klopotec, aktivu žena in podružnični šoli v Leskoveu so se pred prazniki večkrat do- bili skupaj, barvali pisanke, iz- delovali okraske in voščilnice, pa tudi velikonočne aranžmaje. Poleg tega so za razstavo spekli in pripravili veliko domačih dobrot, ki na praznični mizi ni- kakor ne smejo manjkati. Učenci in učitelji leskovške šole so si pred prvomajskimi počit- nicami omislili kar likovne de- lavnice, kjer je izpod rok spret- nih mladih ustvarjalcev nastalo nešteto lepih izdelkov. Mnoge je bilo mogoče videti na razstavi, ki jo je ob koncu prazničnega tedna obiskalo veliko ljudi in razstavo zelo pohvalilo. DRAŽENCI• Velika noč nekoč in danes Lepo napravljene praznične in bogato obložene mize so prese- netile marsikaterega obiskoval- ca, ki si je prišel pogledat razsta- vo v dom vaščanov v Dražence. Zanjo so poskrbele pridne gos- podinje - članice Društva gospo- dinj Draženci - in se tako prvič ob veliki noči predstavile domačinom ter ljudem iz bližnje okolice. Razstava Velika noč po pripo- vedovanju babic in velika noč danes je o pomenu praznikov povedala veliko, na njej ni man- jkalo tudi starih, skoraj že po- zabljenih jedi, ki so jih naše ba- bice pripravljale ob praznikih. V Draženeih si ob uspeli razsta- vi želijo, da bi to postala tradici- ja v kraju. T. Mohorko Prijetna praznično obarvana razstava v Leskoveu Draženske gospodinje so obudile marsikateri spomin na praz- nični čas. Foto: TM PTUJ / OB ZAKLJUČKU LETOŠNJEGA 10. OCENJEVANJA Podeljena ocfllč/cr in priznanja Letošnje ocenjevanje Vino Ptuj 2000 v organizaciji Društva vi- nogradnikov in sadjarjev Haloze je bilo že desetič. Letos je bilo prijavljenih 173 vzorcev, pretežno s haloškega vinorodnega območja. In če je v vinu toliko resnice, kot pravi stari rek, po- tem komisija priznanih enologov vinorodne dežele Štajerske ni imela pretežkega dela. Svoje delo je tudi letos opravljala v re- fektoriju minoritskega samostana, razglasitev najboljših vin pa je bila prejšnjo sredo na Ptuju. "Priznanja in odličja bodo v vzpodbudo za nadaljnje delo vsem vinogradnikom," je dejal tajnik ocenjevalne komisije Mi- ran Reber. "Letošnje ocenje- vanje je bilo še eno od uspešnih z dobro udeležbo in še boljšimi končnimi ocenami sedemčlans- ka komisije enologov, ki ji je le- tos predsedoval mag. Anton Vodovnik. Pri ocenjevanju, ka- terega pokrovitelj je bila mestna občina Ptuj." ŠAMPIONA SAUVIGNON IN LEDENO VINO Najvišje ocenjeno vino rednih trgatev, letos je to sauvignon (ocena 18,60) Jožeta Bratuše iz Formina 43, in najvišje ocenje- no vino posebnih kakovosti, le- tos ledeno vino šipon (ocena 19,64) vinogradnika Bojana Lubaja iz Kidričevega, sta pre- jela naziv šampion VINO Ptuj in kipec Bakhosa, ki ga je obli- koval akademski kipar Viktor Gojkovič. Prvaki sort najvišje ocenjena vina posamezne sorte ali zvrsti (normalne trgatve posebne ka- kovosti) - dobitniki medalje z znakom Probusa so: Marija Rajh, Gornji Ključarovci, za vino zvrst (18,32), Bojan Lubej, Kidričevo, za šipon (18,18), Ida in Vlado Horvat, Muretinci, za laški rizling (18,08), Marjan Ze- bec. Veliki Vrh, za beli pinot (18,20), Slavko Hribar, Zamušani, za beli pinot (18,20), Marko Zabavnik, Ormož, za chardonnay (18,34), Anton Ska- za, Ptuj, za sivi pinot (18,42), Milan Lesjak, Ptuj, za renski rizling (18,42), Jože Bratuša, Formin, za sauvignon (18,60), in Irma in Milan Steger, Vinta- rovci, za rumeni muškat (18,34). Pri zvrsteh so najboljši trije: Marija Rajh iz Gornjih Ključarovcev, Stanko Vegan iz Ptuja in družina Lenart iz Pra- gerskega. Pri šiponih sta zlato medaljo prejela Bojan Lubaj iz Kidričevega in Marjan Lah iz Ptuja, pri laškem rizlingu Ida in Vlado Horvat iz Muretincev, Robert Hameršek iz Pobrežja in Edvard Hojnik iz Kidričevega, beli pinot: Marjan Zebec iz Ve- likega Vrha, Slavko Hribar iz Zamušanov ter Mojca in Janko Meglič z Dravinjskega Vrha; chardonnay: Marko Zabavnik iz Ormoža, Mateja in Miran Re- berc iz Gorišnice in Janez Dru- zovič iz Drbetincev; sivi pinot: Antona Skaza iz Ptuja, Jakob Svenšek iz Sel in Edvard Hojnik iz Kidričevega; renski rizling: Milan Lesjak iz Nove vasi pri Ptuju, Mateja in Miran Reberc iz Gorišnice in Anton Skaza iz Ptuja: sauvignon Jože Bratuša iz Formina, Nežka Kunčnik iz Gorišnice ter Danica in Janko Strelec iz Nove vasi pri Marko- vcih (skupaj je bilo za sauvig- non podeljenih kar 9 zlatih me- dalj); traminec: Nežka Kunčnik iz Gorišnice in Stanko Marinič z Janškega Vrha; muškat otonel: Slavko Hribar iz Zamušanov; rumeni muškat: Irma in Milan Šteger iz Vintaro- vcev, Jože Krajnc iz Ptuja in Franc Kukec iz Dubrave pri Zavrču (skupaj je bilo podelje- nih 10 zlatih odličij). Odličja za vina posebnih ka- kovosti: laški rizling pozna trgatev Ivo Rajh, Draženci, Marjan Kramer, Lancova vas, Janez Cafuta, Ptuj, ter Marija in Franc Painkiher, Bolečka vas; laški rizling izbor: Bojan Lubaj, Kidričevo, Janez Druzo- vič, Drbetinci, kmetija Šmigoc, Repišča; laški rizling jagodni izbor '97 Zvonko Arnečič, Gra- dišča, sivi pinot pozna trgatev Ivo Rajh, Draženci, sauvignon pozna trgatev Zinka in Janez Sterbal, Gorišnica, renski rizling pozna trgatev Mateja in Miran Reberc, Gorišnica, Stan- ko Marinič, Janški Vrh, renski rizling pozna trgatev' 98 Mate- ja in Miran Reberc, Gorišnica, renski rizling jagodni izbor'98 Marjan Kramer, Lancova vas, rumeni muškat suhi jagodni izbor Konrad Janžekovič, Mar- kovci, šipon jagodni izbor in šipon ledeno vino Bojan Lubaj iz Kidričevega. Tatjana Mohorko Naziv šampiona ocenjevanja vin in kipec Bakhosa sta letos prejela Jože Bratuša in Bojan Lubaj. Foto: Marjan Petek 10 Petek, 28. april 2000 - tednik ZA KRATBK CAS Info- glasbene novice! Ideja je osnova za dobro pe- sem, rezultat ideje pa je v končni fazi slišen v čim boljši glasbeni izvedbi pesmi. Ameriška pevka BRITNEV SPE- ARS ima pet hitov: Baby One More Time, Sometimes, (You Drive me) Crazy, Born to Make you Happv in From the Bottom of my Broken Heart. Najpopular- nejša najstnica na svetu izvaja novo zabavno plesno pop pe- sem OOPS I DID IT AGAIN )K)K)K)K)K ki je na pol "klonirana" verzija hita Baby One More Time. Simpatična BRITNEV bo konec maja izdala drugi album Ooops I Did it Again; najzanimi- vejša pesem na tem albumu bo priredba klasike (I can't get no) Satisfaction skupine Rolling Sto- nes. EN VOUGE so kariero začele leta 1988 v postavi Dawn Robin- son, Terry Ellis, Cindy Herron in Maxine Jones. Štiri "čokdadice" so zmagale na avdiciji, ki sta jo organizirala producenta Denzil Foster in Thomas McElroy in so uspele z uspešnico Hotd on. Se- daj se EN VOGUE pojavlja kot trio, vendar je njihova nova pe- sem RIDDLE ^iBMBlf vrhunsko odpeta in je tudi stilsko sijajna r&b pesem s primesmi gospla. Švedski otroci A*TEENS kopira- jo svoje vzornike iz skupine Abba, a obljubljajo, da bodo na naslednjem albumu izvajali av- torsko glasbo. Kvartet je tokrat priredil klasiko DANCING OUEEN ki ima lagoden pop ritem in je bila leta 1976 po- sneta za švedskega kralja, ko se je ta poročil s "plešočo kraljico" Siivio Sommer Lath. Danska skupina AQUA še vztra- ja na lestvicah s komadom Car- toon Heroes, ki je del zgoščenke Aguarius in je bil izdan pri založbi Universal. Ena najbolj "kičastih" skupin vztraja pri standardni in takoj prepoznavni pop viži AROUND THE VVORLD JON SEGADA je doma iz Kube, vendar je ob koncu 80. emigriral v ZDA. V Miamiju je spoznal pro- ducenta Emilia Estefana (moža priznane pevke Glorie Estefan) in ta mu je omogočil preboj v glasbeni svet s komadom Just Another Day. Pred 14 dnevi sem opisal komad Asi, ki ga je JON zapel v španskem jeziku. Sedaj pa pevca promoviram v odličnem plesnem komadu STOP ki je zares vroč latino komad. Britanska studijska mojstra FRAGMA sta lansko jesen prišla na sceno s komadom Toča me. Mojstra sta prejšnji teden po čudežu prišla na vrh britanske lestvice s komadom TOCA'S Ml- RACLE ki ga je odpela čudovita pevka Cocu. Nemški band FOOUS GARDEN ima podoben zvok kot nekoč The Police. Nekateri se jih še spomnite po izredni skladbi Le- mon Tree. Band se tokrat vrača s skladbo SUZY gre pa za mlačno pop/rock skladbo s sinri- boličnim besedilom. PAULA GOLE si je status znane pevke priborila s super skladbo I Don't VVanna VVait iz nadaljevan- ke Simpatije. Gospa GOLE blesti s skladbo BE SOMEBODV ^NeK; zelo otožno folk/rock ba- lado. Ameriška najstnica LEANN Rl- MES se je zapisala v zgodovino country glasbe s pesmijo How Do I Live iz filma Con Air. 16-let- na pevka počasi vokalno dozo- reva, kar je slišati v čudoviti co- untry baladi I NEED YOU tttt, ki je odigrana s kla- sičnimi country instrumenti, vključno s klavirjem in violino. Švedski pevec ANDREAS JOHNSON je v prvi uspešnici Glorius zvenel tako, kot trenutno zveni britanski neodvisni ročk. Rocker se je tokrat umiril v bala- di THE GAMES WE PLAY ^MbK ki jo nejdete na zgoščenki Lieb- ling. GOO GOO DOLLS je eden naj- popularnejših ameriških ročk bandov in to po zaslugi pesmi Iris ter albuma Dizzy up the VVorId. Band z velikim potencia- lom se je izkazal tudi v pesmi BROADVVAV ^MeleK ki zveni zelo sveže na trenutni mrtvi roc- kerski sceni v ZDA! David Breznik POPULARNIH 10 / PaptOamih lO 1. If Only -HANSON 2. Shalala Laia - VENGABOVS 3. Maria, Maria - SANTANA & PRODUCT G & B 4. Never be the Same Again - MELANIE C. & LISA LOPEZ 5. Be with you - ENRIOUE IGLESIAS 6. He wasn't Man Enough - TONI BRAXTON 7. American Pie - MADONNA 8. Oops I did it Again - BRITNEV SPEARS 9. Are you stili Having Fun? - EAGLE EVE CHERRV 10. Bye Bye Bye - N'SYNC Lestvico POPULARIflH tO \8tko pc^ušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ruj. Vtengaboys m>Mladi dopisniki IZGUBLJENA V TUJINI Pred nekaj leti smo šli z vla- kom v Avstrijo. Tam si je sestra kupila nekaj majčk Fishbone. Mami in teta sta si ogledovali krila in majčke, jaz pa sem se zraven njiju dolgočasila. Ati in sestra pa sta nas čakala v prit- ličju. Hotela sem iti k njima. Najprej sem vprašala mamico. Ona mi je dovolila, da lahko grem k njima. Zato sem tudi šla. Ampak njiju ni bilo tam. Šla sem nazaj. Mamice in tete pa tudi ni bilo več tam, kjer sta bili prej. Zato me je bilo strah. Stala sem in gledala, kje so ostali. Neka Hrvatica me je spraševala, kako mi je ime, kako se pišem in še veliko drugega. Hrvatici ni- sem odgovorila, ker se ne pogo- varjam s tujci. Malo za tistim sem na drugi strani trgovine zagledala atija. Bila sem zelo ve- sela. Potem sem se s stricem in teto odpeljala domov. Bila sem srečna, da sem spet doma. Navečerjali smo se skupaj s teto in stircem. Potem smo pa se od- pravili spat. Od takrat naprej me je vedno strah iti v kakšno drugo državo. Ampak vseeno upam, da bom strah hitro pre- magala in bom nekoč veliko po- tovala. Martina Strmšek, 4. a, OŠ Mladika, Ptuj ČARODEJ Ko bom velik, bom čarodej. Zabaval bom ljudi. Pridno bom vadil. Na glavi bom imel cilin- der. Iz njega bom pričaral zajčka. Dal ga bom otrokom. S tem jih bom zelo razveselil. Leo Čoh, L a, OŠ Mladika, Ptuj ČAROVNICA SANJA Sem čarovnica. Ime mi je San- ja. Imam zlate lase in nosim ze- leno obleko. Na njej je prišit rjav jjas. Čaram s čarobno pali- co. Garam ponoči, da me nihče ne vidi. Največkrat si pričaram pico. Hokus pokus, nulo, nihče me ne zaustavi in ne zagnjavi. To so moje čarobne besede. Čaram pri teti čarovnici in zbi- ram čarobne moči. Moji čarobni pripomočki so metla, palica in kitara. Imam navado, da hodim gledat, kaj delajo ljudje. Kadar so otroci poredni, jih začaram v ribe, da ne motijo mamic. Ko pa mamice naredijo vse, kar je tre- ba, jih začaram nazaj v otroke. Sanja Solatnik, 3. b, OŠ Kidričevo POMLAD JE POTRKALA NA NAŠA VRATA čeprav imam rad zimo, sem se letos zelo veselil pomladi. Da je pomlad prišla v naše kraje, sem najprej ugotovil po naravi, ki se je začela prebujati. Travnik je ozelenel, na njem pa so se poja- vili prvi zvončki. Grmovje je začelo poganjati popke. Za kme- te se je končal zimski počitek. Na njivah jih čaka veliko dela. Potrebno jih je pognojiti in preorati, da bo lahko seme, ki ga bodo posejali, bolje vzkalilo. Gospodinje so začele urejati svoje vrtove in cvetlične gredi- ce. Posejale so veliko semen in posadile čebulice, da bomo lahko hitro imeli svojo zelenja- vo in občudovali cvetoče gredi- ce. Tudi v sami hiši je potrebno veliko pospraviti. Pri nas doma smo se odločili, da prebarvamo stanovanje. Mamica vsak dan pleza po omarah, pod posteljami in briše prah. Oprala je zavese in očistila okna. Vsak dan zrači prostor, saj je zunaj postalo prav prijetno toplo. Stanovanje zgle- da kot novo. Tudi sam sem bil udeležen pri spomladanskih opravilih. V svojih omarah sem zložil zimska oblačila na dno, na vrh sem pa dal spomladanska. Otroci smo se začeli zbirati na vaškem igrišču, kjer igramo no- gomet. Veliko tudi kolesarimo. Pomlad imam rad. Zame je to najlepši letni čas, ker spomladi vsa narava oživi in z njo tudi jaz. Aljaž Štumpf, 5. b, OŠ Gorišnica ZDRAVJE JE PRED LEPOTO Kot majhna deklica sem bila prisrčna debeluška. Zelo rada sem imela sladkarije, še posebej čokolado. Mamica je bila vesela, ko me je gledala, s kakšnim za- dovoljstvom jem sladice. Vsi so me imeli radi in vsakdo je zme- raj imel kaj zame. Prišel je čas, ko sem stopila v prvi razred. Takrat pa so se začele majhne, lahko bi rekla čisto majhne napakice. Sošolci so me začeli zbadati. Ampak to me ni motilo. Vsaka čisto majhna nedolžna zbadljivka je v meni pustila majhno sled. Ko sem prehajala iz razreda v raz- red, sem se zmeraj bolj začela zavedati svoje debelosti. Posta- jalo mi je neprijetno in svoj tebušček sem skrivala za široki- mi majcamij čeprav sem vedela, da mi to sploh ne pomaga, saj sem bila videti kot kepica. Poleg tega pa imam še zdravstvene te- žave z nogo in ta problem je vse to še poslabšal. Odločila sem se, da bom začela počasi izgubljati kilograme. Rekla sem si: če bom vztrajna, bom premagala ovire. Bilo mi je že skoraj slabo od nes- lanih šal; ko so: "Speh bomba!" in "Debeluharica!" Tako sem med poletnimi počitnicami začela uresničevati svojo globoko željo. Zmanjšala sem obroke in se s težavo odpo- vedovala sladkarijam. Vsak dan se obvezno kolesarila, tekala ali se razgibavala na kak drugi način. Redno sem obiskovala tudi plavalne bazene. Zmeraj sem bila vesela, ko sem ugotovi- la, da je tehtnica pokazala kilo- gram manj. Razveselila sem se tudi ob pogledu v ogledalo in postajala sem bolj samozavest- na. Tudi zdravnik me je pohva- lil, saj sem s svojo nogo napre- dovala, ker sem bila prej tako rekoč skoraj že pred operacijo. Opazila sem tudi, da že dolgo nisem slišala kakšne nesramne opazke, kar pa me je tudi spravl- jalo v dobro voljo. Postala sem si všeč in bila vesela, da sem tako vztrajna. Mislila sem, da je nevihta za zmeraj odšla. Nisem pa vedela, da se je komaj pričela. Moja želja po vitkosti me je skoraj začela obsedati. Vedno manj sem začela jesti. Na koncu sem prišla tako daleč, da nisem upala žvečiti niti zvečilke brez sladkorja. Teža me je kar naprej morila in zmeraj sem preštevala samo kalorije. Bila sem suha, ampak tega se nisem več zaveda- la. Najbolj pa je bilo hudo to, da nisem gorja prizadejala le sebi, ko sem se grizla za vsako kalori- jo, veliko trpljenja sem povzročila svojim najbližjim. Veliko so imeli težav z mano. Bolj so mi govorili in me pre- pričevali, da sem presuha in da moram začutiti več hrane, bolj sem trmasto vztrajala in odklan- jala hrano. Veliko noči niso spa- li. To vem, vendar sem se tudi sama s tem bojevala. Pre- pričanje, da sem predebela, je bilo v meni zelo močno zasidra- no in imela sem veliko sreče, da še ni bilo pregloboko, saj sem sama začela opažati, da sem preutrujena, izmučena, da se mi tresejo roke in suši koža. Tega sem se zavedala in pred sabo sem imela še cilj uspešno končati šolanje, ki pa ga ne bi mogla izpolniti s takšnim počet- jem. K temu prepričanju sta zelo veliko pripomogla starša in stara starša. Začela sem čisto počasi z boljšim zajtrkom in ko- silom. Čeprav sem se še veliko- krat razjokala zraven krožnika, sem se prisilila in si rekla, da je pred mano še veliko ovir v živl- jenju in da ne smem omagati kar pred prvo. Korak za kora- kom, pod budnim očesom očeta in matere, sem začela verjeti, da je z mano vse v redu, da nisem predebela in da je vseeno bolje imeti en kilogram več kot pa preživeti življenje po bolnicah in pravo mladost začeti z zdravi- li. Zdaj upam, da je čisto zares iz- ginil tisti temni in težki oblak in da je začelo sijati prijazno, to- plo sonce. Moram pa priznati, da sem imela srečo, saj sem se lahko izkopala iz težav s trdo voljo in pomočjo najbližjih. Petra Gorišek, 8. a, OŠ Majšperk KUKAVICA Kuku, kuku pravi kukavica. Upa, da bo jajce podtaknila. Komaj k nam je še prišla, A najraje bi že kukala. V hiši vse odmeva In kukavica prepeva. Cvetka pravi: A ko ptic ne bi bilo, bi vse narobe šlo. Marjt tka Krajnc, OŠ Juršinci LUJZEK Dober den vsoki den! Vejka noč je za nami, korpača z dobro- tami je prozna, proznih OF ali kak se po novem reče den upora proti okupatOri smo tudi pros- lavili, pred nami pa je L maj, ko bo drgoč nekaj dni fraj. Seveda totifraj vela samo tistim, ki so v rednih službah, mi, kak se reče kme^e z dežele in fantje od fare, pa si nemremo tejko fraj dnevov privoščiti, saj nas na vsokem šriti Cilka delo za rokove. Idi v stalo, idi v gorico, idi na njivo, idi v gostilno na pivo, idi, idi in hitro nazaj pridi, provi moja Mica. Pozoba sen vam povedati, da smo na vejko soboto zvečer na našem bregi vejki kres zakurili in poleg z možnari strelali. Malo smo bli nerodni in bi skoro zavo- lo suhega listja še bližnjo šumo vujžgali. Če ne bi hitro z mlake vode nosili, bi lehko prav vejki kres meli in bi lehko še hiša ob šumi zgorela. Zato pa vas vse kresovalce, ki bote ob 1. majniki kurili, opozorjam, da dobro poskrbite za požarno (ne) var- nost, še posebno če bi slučajno veter vleka. Toto pismo sen vam pisa na vejkonočni pondelek, ko se je malo dež pokoza in ga je še za trovo in šeloto premalo bilo. Na našem bregi je vejka suša, tak ke bi že mogli umetno zalevati, deža pa nega in nega. Včosik smo rekli: Bog dq/ dcža, ke bom lehko mah leža... O politiki in politikih pa gnes čista nič, saj si po dogodkih v parlamenti skoro ne zaslužijo, ke jih sploh omenjamo. Gnojšnica na desnici, gnojšnica na levici in gnojšnica na sredini. Vsepovprek teče in smrdi, tak ke se ljudstvo žjB zja nosove drži. Pisa mi je znonec s Ptujskega polja in trti predlaga, da naredi- ma en kšef. Un meni krompir, jaz njemi vino. Nesma se še glih do kunca zgučala, kokšno bo menjalno razmerje. Saj vete, tota trgovina gre pač po načeli milo za žajfo ali pa žajfo za milo. Bližamo se proti kunci. V maj- niki, mesci lubezni, vam vsem želim vse lepo lubeznivo, dobro, peneznano, bogato in nasploh oh in ah. Dobro se jerrdjite. Vse vas lepo podavljam. Vaš Lujzek tednik - Petek, 28. apnl2000 _n ŠPORT ROKOMET / ZANIMIVA PRIJATEUSKA TEKMA Pvramidia - S/ovem/o 29:31 (17:14) PV RAMIDIA: Valenko, Pisar 13, M. Šandor, Kelenc, Osterc 2, Pšajd, Kumer 3,1. Ivančič 4, Žnidarič 2, F. Šandor, Žuran, D. Ivančič 5, Cvitanič, Belšak, Strbal, Stefanovič. Trener: M. Va- lenko. SLOVENIJA - mladinska reprezentanca: Medved, Kozomara, Kovač, /orman 5, Svet 1, Plešej 1, Nahtigal, Praznik 5, Back- ovič 3, Konečnik 4, Štruc 2, Čudič, Žvižej 2, Brumen 8, Natek, Žnebelj. Trener: I. Razgor. Rokometaši Pyramiciie so odi- grali prijateljsko rokometno srečanje z mladinsko slovensko rokometno reprezentanco. V prvem polčasu so bili boljši domači rokometaši in bi si lahko priigrali še večjo prednost, vendar so si prizadevali za atraktivne ak- cije, ^ pa niso prinesle zadetkov. V drugem polčasu je domači tre- ner dal priložnost še igralcem, ki ponavadi igrajo manj. To so izko- ristili reprezentantje Slovenije in si v zaključku srečanja priigrali zmago. Danilo Klajnšek Mlada reprezentanca Slovenije in Pyramidia Iz Moškanjcev. Foto: Laura, Gorišnica KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ Zopet uspešni v limlili Minule velikonočne praznike so bile velike kolesarske dirke v Italiji. Udeležili so jih tudi ptujski kolesaiji: Matjaž Finžgar je bil peti. Rado Rogina pa sedmi. Na velikonočno nedeljo so se mlajši kolesarji udeležili dirke v San Cassiano v Italiji. Proga je bila dolga 105 km. Kljub prazni- ku se je je udeležilo 130 kolesar- jev, tudi iz sosednjih držav, med njimi iz vseh slovenskih klubov. Zmagal je italijanski kolesar. Mat- jaž Finžgar je v hudi konkturenci dosegel zadovoljivo peto mesto. Bil je hitrejši od vseh slovenskih kolesarjev. Tudi drugi Perutninini kolesarji so kljub številčni konkurenci do- segli zadovoljiva mesta. Belšak je bil 18., Omulec in Glavica pa sta prikolesarila v grupi. Na velikonočni ponedeljek je bila ena največjih mednarodnih dirk kategorije do 23 Giro del Bel- vedere v italijanskem mestu Villa di Villa. Velja za malo svetovno prvenstvo in šteje za svetovni po- kal. V močni konkurenci so med drugim dirkali trije svetovni prva- ki. Proga je bila dolga 153,7 km, na njej je bil zelo strm klanec, ki je do kraja spotil in razredčil kole- sarje. Nastopilo je 144 kolesarjev, na cilj pa jih je prispelo 62. Ptuj- ski kolesarji so bili zelo dejavni, predvsem Marin in Marjan Kel- ner. V podporo so jima bili še Gazvoda, Štefančič in Krevs. V zadnjem krogu je Rado Rogina, Perutnina Ptuj, pobegnil z itali- janskim kolesarjem. Kazalo je že, da bosta dobila dirko, a so ju ujeli. Zmagal je Italijan Giampaulo Ca- ruso s časom 3.40.04. Drugi je bil Ukrajinec, tretji pa zopet Italijan. Ptujčan Rado Rogina je bil odličen sedmi s časom 3.41.09 kot najhitrejši Slovenec. Do 25. mesta so se uvrstili še kolesarji Save Kranj Uroš Silar 13., Matej Stare 22. in Hrvoje Miholjevič 25. Roman Zavec GIMNASTIKA / DP V SKOKIH Z MALE KROŽNE PONJAVE Še en uspeh Ptuia Državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave, ki je bilo v soboto, 15. aprila v Ljubljani, je pokazalo, da v ptujskem gim- nastičnem društvu delajo več kot dobro. Vrsta mlajših dečkov se je uvr- stila med devetimi ekipami na odlično 3. mesto. Prav tako je med 42 posamezniki Marko Belšak za- sedel 3., Matic Prevolšek 5. mesto, Aljaž Horvat in Alen Tement sta bila 12. in 13., Danijel Janžekovič in Tadej Valenko pa 26. in 27. Po- sebej vzpodbudno pri tem je, da so dečki redno vadili šele od septem- bra lani. Upravičeno lahko pričakujemo še večji napredek v naslednjem obdobju. V društvu vadi le en mladinec, David Erjavec, ki pa prav tako sodi v vrh tekmovalcev v C pro- gramu. Med 13 nastopajočimi je bil z veliko smole 4. v skokih z male prožne ponjave. Vrsta mlajših deklic je med 13 ekipami zasedla odlično 2. mesto v skokih z male prožne ponjave. Med 60 tekmovalkami je bila Iva- na Fekonja 3., Barbara Vidovič in Karmen Selič sta zasedli 5. in 6. mesto. Barbara Erjavec je bila 20 in Evelin Skaza 38. Vrsta starejših deklic je zasedla 7. mesto, med posameznicami je bila najuspešnejša Janja Markotič na 14. mestu med 54 tekmovalka- mi. Nastopili sta tudi dve mladin- ki in zasedli Nadja Petrovič 9. in Jasna Cafiita po padcu 20. mesto. Takih rezultatov že nekaj let ni bilo v društvu. Očitno je, da se je zbrala dobra ekipa tekmovalk in tekmovalcev in da je pristop tre- nerja Marjana Vidoviča pravi. Uspeh njihovih skupnih naporov je več kot očiten, skoki so vse višji in vse boljši. Anka Ostmnan NOGOMET 2. LIGA Rezultati tekem 22. kroga: Avtoplus Korte - Aluminij 0:0, Drava - Nafta 1:0, Črenšovci - Živila Triglav 1:4, Šentjur - Elan 1:1, Jadran Šepič - Železničar Ligro 1:1, Rogoza - Koper 0:2, Ivančna Gorica - Tabor 1:2, Zagorje - Esotech Šmartno 2:1. 1.KOPER 22 17 3 2 61:14 54 2. TABOR 22 16 3 3 46:11 51 3. ELAN 22 14 3 5 39:23 45 4. ŽELEZNI. LIGRO 22 12 4 6 30:18 40 5. ESOTECH ŠMAR. 22 12 4 6 41:31 40 6. ALUMINIJ 22 11 4 7 43:24 37 7. ZAGORJE 22 9 5 8 33:26 32 8. ŽIVILA TRIGLAV 22 9 3 10 32:30 30 9. ŠENTJUR 22 7 7 8 24:35 28 10. JADRAN ŠEPIČ 22 6 9 7 22:26 27 11. IVANČNA GOR. 22 7 3 12 30:3524 12.DRAVA 22 5 6 11 19:30 21 13. NAFTA 22 5 6 11 18:36 21 14. ROGOZA 22 5 5 12 17:38 20 15. ČRENŠOVCI 22 3 4 15 16:57 13 16. AVTO. KORTE 22 1 5 16 10:47 8 Tekme 23. kroga: Esotech Šmartno - Ivančna Gorica, Aluminij - Jadran Šepič, Koper - Drava, Zagorje - Črenšovci, Tabor - Rogoza, Nafta - Avto- plus Korte, Železničar Ligro - Šentjur, Elan - Živila Triglav. DRAVA - NAFTA 1:0 /1:0/ STRELEC: 1:0 U. Krajnc (44) DRAVA: Golob, Lenart , Fridauer (od 78. D. Krajnc), M. Emeršič, Klinger, Pekez (od 71. To- plak ), Smodič (od 70. Zemljič), B. Emeršič, Hab- janič, U. Krajnc, Korez. Trener. Jože Hadler. Drava in Nafta sta odigrali zelo pomembno srečanje, ki bo lahko odločalo tudi o obstanku v ligi, v zelo vročem in soparnem vremenu. Ptujčani 80 se nekoliko bali gostov in so krenili v dvoboj previdno. Prvo priložnost so imeli nogometaši Drave v 10. minuti, ko se je sam pred gostujočim vratarjem znašel Korez, vendar je slabo zaključil akcijo. Zaradi dveh grobih startov je bil izključen gostujoči igralec Baša. Kljub številčni premoči pa bi gostje lahko povedli, saj so imeli dve imenitni priložnosti v 30. in 33. minuti. V 41. minuti je Len- art z dvajsetih metrov streljal proti vratom Nafte, vendar je gostujoči vratar Starovastnik bil na mes- tu. Tri minute kasneje je Uroš Krajnc zadel prečnik in končno v zadnji minuti prvega polčasa še vodil- ni zadetek za Dravo. V drugem polčasu so bili boljši domači nogome- taši, kar je bilo razumljivo, saj so imeli igralca več. Toda tudi gostje so poizkušali iz hitrih nasprotnih napadov, vendar so bile njihove akcije predaleč od domačih vrat. Priložnost za povišanje rezultata je zamudil domači napadalec Korez. Na koncu so se minimalne zmage zasluženo veselili nogome- taši ptujske Drave. AVTOPLUS KORTE - AlUMINU 0:0 ALUMINIJ: Šeremet, Koren, Franci, Prapotnik, Kancler, Vršič, Žolek (Bezjak), Čeh, Emeršič, Pučko, Hojnik. Trener: Branko Horjak. Kidričanom ni uspelo doseč tretje zaporedne zmage. Iz Izole, kjer igrajo nogometaši Avtoplus Korte, zadnjeuvrščeno moštvo v drugi slovenski nogometni ligi, se vračajo s samo točko, kar je vsekakor manj, kot so pričakovali. Razlog pa je, da 80 se domači izredno borili, gostje pa tudi niso igrali tako dobro kot v zadnjih krogih. Ostalo je le pri številnih priložnostih, saj napadalci Aluminija tokrat niso bili razpoloženi. 3. LIGA-SEVER Rezultati tekem 19. kroga: Gerečja vas - Po- brežje 4:1, Fužinar - Hajdina 0:2, Tim Laško - Bi- strica 1:0, Dravinja - Paloma 0:1, Usnjar - Mons CIaudius 0:2, Kovinar Mas-com - Krško 2:1, Starše - Zreče 2:1. 1. PALOMA 19 13 3 3 38:22 42 2. DRAVINJA 19 12 5 2 36:12 41 3. ZREČE 19 10 5 4 39:20 35 4. TIM LAŠKO 19 9 3 7 43:37 30 5. GEREČJA VAS 19 9 3 7 28:26 30 6. FUŽINAR 19 8 4 7 30:36 28 7. HAJDINA 19 7 6 6 25:31 27 8. KOV. MAS-COM 19 7 3 9 23:24 24 9. USNJAR 19 5 8 6 25:23 23 10. STARŠE 19 6 4 9 26:26 22 11.M0NSCLAUD. 19 6 4 9 25:29 22 12. KRŠKO 19 4 7 8 30:29 19 13. BISTRICA 19 3 5 11 20:40 14 14.P0BREŽJE 19 3 2 14 23:56 11 Pari 20. kroga: Hajdina - Tim Laško, Krško - Gerečja vas, Bistrica - Starše, Zreče - Kovinar Mas-com, Pobrežje - Usnjar, Mons CIaudius - Dra- vinja, Paloma - Fužinar. GERCČJA VAS ■ POBREŽJl 4:1/2:0/ STRELCI: 1:0 Kaučevič (v 9.minuti), 2:0 Turk (15), 2:1 Kobler (51), 3:1 Kaučevič (88), 4:1 Kaučevič (92). GEREČJA VAS: Lampreht, Kaisesberger, Slaček, Habjanič, Zajšek, Ciglar, Krajnc, Turk (Vindiš), Kaučevič, Perko (Pacher), Bezjak. Tre- ner: Ivan Ornik. Nogometaši Gerečje vasi že dolgo niso zaigrali tako slabo kot v srečanju proti zadnjeuvrščeni eki- pi mariborskega Pobrežja. V prvih petnajstih mi- nutah so sicer dosegli dva zadetka, nato pa močno popustili in gostje so bili boljši, a jim v tem delu igre ni uspelo premagati dobrega domačega vratarja Lamprehta. Začetek drugega polčasa je pripadel gostom, ki so uspeli znižati rezultat in imeli nekaj imenitnih priložnosti za izenačenje, vendar sreča tokrat ni bila na njihovi strani. Namesto da bi poizkusili re- zultat izenačiti, so se bolj osredotočili na vse dru- go in kazen je hitro prišla, saj jim je sodnik do konca izključil vratarja in še dva igralca. V zadnjih minutah srečanja je Peter Kaučevič samo potrdil zmago. FUŽINAR ■ HAJDINA 0:2/0:0/ STRELCA: 0:1 Rozman (49), 0:2 Krajnc (84). HAJDINA: Brodnjak, VrabI, Prelčec, Princi, Lončarič, Zelko, Hotko, Pihler, R. Krajnc (Bulju- bašič), Rozman (M. Krajnc), Gaiser (Gojkošek). Trener: Bojan Špehonja. Nogometaši Hajdine so na Ravnah na Koroškem uspeli premagati domačega Fužinarja ter prišli do izredno pomembnih točk, ki jim do konca prvenstva zagotavljajo mirnejše igranje, ki ni več povezano z borbo za obstanek. Zmaga gostov s Hajdine je zaslužena in bi lahko bila še višja, če ne bi zastreljali enajstmetrovke. I. LIGA MHZ PTUJ Rezultati tekem 17. kroga: Dornava - Slovenja vas 2:1, Markovci - Boč 1:1, Pragersko - Videm 2:0, Polskava - Ormož 1:8, Stojnci - Eltehšop Ro- goznica 4:1, Središče - Gorišnica 2:0 1. STOJNCI 17 14 O 3 72:23 42 2. BOČ 17 8 7 2 35:18 31 3. ORMOŽ 17 8 6 3 50:23 30 4. DORNAVA 17 9 3 5 39:24 30 5. SREDIŠČE -1 17 9 2 6 39:31 28 6. ELTEHŠOP ROG. 17 6 7 4 43:41 25 7. PRAGERSKO 17 6 5 6 36:36 23 8. MARKOVCI 17 6 4 7 29:42 22 9. VIDEM 17 6 3 8 28:32 21 10. GORIŠNICA 17 3 4 10 25:34 13 11. SLOV. VAS -1 17 3 5 9 18:30 13 12. POLSKAVA 17 1 O 16 10:90 3 Razpored tekem 18. kroga: v soboto, 29. 4., ob 16.30: Eltehšop Rogoznica - Polskava, Boč - Dornava, Slovenja vas - Središče; v nedeljo, 30.4., ob 16.30: Gorišnica - Stojnci, Ormož - Pra- gersko, Videm - Markovci. 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 16. kroga: Tržeč - Lovrenc 3:2, Pago Leskovec - Zavrč 0:7, Podvinci - Podlehnik 1:3, Bukovci - Skorba 2:1, Hajdoše - Grajena 1:3, proste Apače 1. SKORBA 14 9 3 2 48:18 30 2. TRŽEČ 14 9 3 2 30:15 30 3. LOVRENC 15 8 2 5 28:27 26 4. GRAJENA 14 7 3 4 34:33 24 5. HAJDOŠE 15 6 4 5 38:24 22 6. BUKOVCI 15 6 4 5 24:30 22 7. PODLEHNIK 15 6 3 6 29:29 21 8. APAČE 14 6 2 6 27:32 20 9. ZAVRČ 15 4 2 9 26:33 14 10.PODVINCI -1 15 4 2 9 24:33 13 11. PAGO LESKO. 14 O 2 12 17:51 2 Razpored tekem 17. kroga: sobota, 29. 4., ob 16.30: Grajena - Bukovci, Zavrč - Tržeč; nedelja, 30. 4., ob 10.30: Lovrenc- Apače; ob 16.30: Skor- ba- Podvinci, Podlehnik- Pago Leskdvec. Danilo Klajnšek Sporine ffoWce STRELJANJE • 2. krog trap lige Na olimpijskem strelišču v Kunšperku je bila izve- dena tekma drugega kroga trap lige Slovenije sku- pine Center. Izjemno dobro so se izkazali strelci Strelskega kluba Central iz Ptuja. V ekipnem delu tekmovanja so dosegli izjemno visok rezultat - sku- paj 202 zadetka, in osvojili prvo mesto z naskokom 17 zadetkov pred drugouvrščeno ekipo . Za ekipo so tekmovali Alojz Potisk, Gorazd Slemenšek in Baldo Dragič. Poleg briljantne zmage ekipe v član- ski konkurenci beležijo strelci Centrala še odlične posamezne uvrstitve. Drugo mesto je osvojil Alojz Potisk 90 zadetkov, 3. Gorazd Slemenšek 89, 4. Baldo Dragič 87.zadetkov. Tudi v mladinski konkurenci sta bila najboljša strelca iz SK Central Ruj. Zmagal je Marko Sle- menšek z 59 zadetki, drugi pa je bil Tomaž Bla- zinšek s 57 zadetki. Mirko Slemenšek MOŠKANJCI • Tekmovanje radijsko vodenih modelov Aeroklub Ptuj organizira v nedeljo, 30. aprila, ob 10. url na letališču v Moškanjcih tekmo za pokal Ptuja z radijsko vodenimi modeli v kategorji "AIRC - OMBAT". Tekma bo zaradi hitrih in zanimivih mode- lov iz druge svetovne vojne atraktivna. Ptujski mo- delarji trenutno v Pokalu Slovenije vodijo, da bi vodstvo obdržati, pa potrebujejo vašo vzpodbudo, zato ste vljudno vabljeni. IMilan Krajnc Pavlica KEGLJANJE • Dve zmagi za drugo mesto Kegljači ptujske Drave so odigrali še dve zadnji srečanji v 1. ligi OKZ Maribor ter se uvrstili na zelo dobro drugo mesto. V13. krogu so premagali Prep- olje s 6:2 (5120:4951/. Posamični izidi ptujskih kegljačev: Arnuš 888, Ivančič 818, Sušanj 866, Vranješ 829, Šeruga 871, Čuš 848 podrtih kegljev. V 14., zadnjem krogu so na gostovanju premagali še Lovrenc s 6:2 (5212:5094). Posamični rezultati kegljačev Drave: Ivančič 923, Arnuš 845, Vranješ 872, Sušanj 843, Šeruga 890, Čuš 839 podrtih kegl- jev. Danilo Klajnšek JUDO • Dva naslova v Juršince v soboto je v Slovenj Gradcu potekalo državno prvenstvo v judu za starejše dečke in deklice. Nas- topilo je 150 tekmovalcev iz 23 klubov. Ponovno so se zadovoljni vrnili s tekmovanja tudi judoisti in ju- doistke JK Juršinci. Osvojili so dva naslova držav- nih prvakov. To je uspelo Klavdiji Ljubeč /do 36 kg/ in Denisu Brumnu /do 60 kilogramov./. Dobro tretje mesto je osvojila Martina Hrga /do 44 kg/, peto mesto pa Anton Štuhec /do 50 kg/. Danito Kl^nšek 10 Petek, 28. april 2000 - tednik f 'i '.1 tednik - Petek, 28. april 2000 23 OeUkSI IN OBJAVE Kulturni križemkražem SLOVENSKA BISTRICA • Galerija Mimogrede pri DPD Svobodi Slovenska Bistrica vabi na odprtje razstave gra- fik Roka Dragiča, člana njiho- ve likovne sekcije, ki bo v so- boto, 29. aprila, ob 17. uri. ČREŠNJEVEC • ZKD občine Slovenska Bistrica in MePZ KUD Štefana Romiha Črešnjevec vabita na slavnostni koncert ob 80-let- nici KUD Štefana Romiha 29. aprila ob 20. uri v Domu kul- ture Črešnjevec. Sodelujejo tudi MPZ pod vodstvom Igna- ca Pančiča, MePZ pod vodstvom Milana Krajnca, MePZ pod vodstvom Mlade- na Ravnikarja ter MePZ z zbo- rovodkinjo Darjo Belič. ORMOŽ • Ormožani bodo praznik dela, 1. maj, tradicio- nalno proslavili na Jeruzale- mu. Slovesnost se bo pričela ob 11. uri na parkirišču gos- tišča Jeruzalem Vinka Bren- holca. PTUJ • V četrtek, 4. maja, bo ob sedemnajsti uri pravljična ura z naslovom Petelinček je šel po svetu. V pravljično sobo mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 35, vabimo otroke od četrtega leta dalje. KINO PTUJ • Ta in prihodnji teden si lahko ob 18. in 20. uri ogledate Ameriško pito. ČRNA KRONIKA UMRL TRI TEDNE PO NESREČI V 13. številki Tednika smo poročali, da je bil v soboto, 25. marca, na lokalni cesti v Dreno- vcu v prometni nesreči hudo ranjen 64-letni F.K. Iz Goričaka, občina Zavrč. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, vendar so zaradi hudih poškodb zdravniki ostali brez moči. V ponedeljek, 17. aprila, je v bolnišnici umrl. VOZNIK UMRI NA KRAJU NESREČE V ponedeljek, 17. aprila, ob 17.25 je v križišču lokalne In re- gionalne ceste pri Dornavi prišlo do trčenja osebnih avto- mobilov. Po podatkih policije naj bi bil v križišče zapeljal z VVartburgom 75-letni A.A. Iz Dor- nave in s tem Izsilil prednost vozniku juga, 20-letnemu G.K. Iz Ptuja. V silovitem trčenju je 75-letnl A.A. dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče, G.K. pa je bil lažje ran- jen. POVZROČIL VERIŽNO TRČENJE Po Pobreški cesti v Mariboru je v ponedeljek, 17. aprila, ob 16.45 vozil osebni avto 19-letnl P.B. Iz Ormoža. Zaradi prekrat- ke varnostne razdalje je s svo- jim vozilom trčil v zadnji del osebnega avtomobila, ki se je zaradi rdeče luči na semaforju ČRNA KRONIKA ustavil pred njim. V trčenju je stoječi avto odbilo v avto pred njim, tega pa še v naslednji sto- ječi avto. V verižnem trčenju so bili trije vozniki In štirje sopotniki lažje ranjeni, vendar so morali Iskati pomoč v mariborski bol- nišnici. VKOMBUUVOZIL PREBEŽNIKE Policisti mejne postaje Zavrč so v ponedeljek, 17. aprila, okoli 0.10 v Hrastovcu pri Zavrču poskušali ustaviti voznika kom- bija, a je ta raje pritisnil na plin. Po okoli 120 metrih vožnje je le ustavil, skočil Iz vozila In po- begnil. Policisti so v komblju našli 24 tujih državljanov, ki so ilegalno prestopili državo mejo, pobegli šofer pa naj bi jih pre- peljal do Ljubljane. Policisti so kmalu prijeli tudi pobeglega voznika kombija In ugotovili, da je 21-letni B.M. Iz okolice Ljuto- mera. Prebežnike so prepeljali pred sodnika za prekrške, voznika kombija pa kazensko ovadili. KOLESAR PO LEVI V SMRT V ponedeljek, 24. aprila, ob 0.50 je po Ormoški cesti v Ptuju vozil osebni avto 34-letni V.D. iz Ruja; po ugotovitvah policistov ni bil trezen. Ko je pripeljal do križišča z Belšakovo ulico, je za- vil v levo, vendar zaradi neprila- gojene hitrosti ni mogel zavreti in se umakniti kolesarju, 52-let- ČRNA KRONIKA nemu T.J. Iz Ptuja, ki je pripeljal po levi strani Belšakove ulice. Trčil je v kolesarja, tega je vrglo v vetrobransko steklo, od tam pa je padel na cestišče, kjer je obležal mrtev. MOTORIST TREŠČIL V AVTO V soboto, 22. aprila, okoli 15. ure je na glavni cesti zunaj na- selja Zamarkova pri Lenartu mo- torist, 29-letnl B.V. iz Štukov pri Ptuju, s sopotnikom prehiteval kolono vozil. Pri tem je trčil v levi bok osebnega avtomobila, ki ga je nasproti vozil, pravilno po svoji levi, 34-letnl E.Z. Iz Zgornje Ščavnice. V trčenju se je moto- rist hudo ranil, njegov sopotnik, 28-letni J.L. Iz Ptuja, pa je bil lažje poškodovan. TRČENJE V KRIŽIŠČU V soboto, 22. aprila, nekaj po 20. uri je od Podlehnika proti Ptuju vozil tovornjak 36-letni M.M. Iz Maribora. V križišču z lo- kalno cesto Videm - Sela ni mo- gel pravočasno ustaviti za zavi- rajočim osebnim avtom, zato je zavil na nasprotni vozni pas, po katerem je prav tedaj pripeljal z osebnim avtomobilom avstrijski državljan, 29-letnl M.I., ki je si- cer zaviral, a je vseeno čelno trčil v tovornjak. V trčenju je bil voznik tovornjaka huje ranjen, njegova sopotnika, 26-letna ČRNA KRONIKA P.D. in 4-letnl T.M., pa sta se lažje poškodovala, prav tako sta bili lažje ranjeni dve osebi v osebnem avtomobilu avstrijske- ga državljana. DVE NESREČI PRI POKANJU 5 KARBIDOM v nedeljo, 23. aprila, okoli 18.30 sta se pri pokanju v karbi- dom v Lasigovcih, občina Dor- nava, hudo ranila brata, 9-letni M. In 10-letni D. Tistega popold- neva sta pokala s karbidom pod nadzorstvom očeta, proti večeru pa ju je za nekaj času pustil sama. Brata sta s pomočjo daljše palice hotela prižgati karbidno zmes v 10- litrski plastični posodi, ki so jo uporabljali pri pokanju, vendar se ni vžgala. Šla sta pogledat, kaj je narobe, tedaj pa je nena- doma eksplodiralo. Dečka sta dobila hude opekline po prsih, rokah In delno po obrazu. Odpeljali so ju v mariborsko bolnišnico, kjer ju zdravijo na oddelku plastične kirurgije. v soboto, 22. aprila, ob 18.40 pa je na Vrholah pri Slovenski Bistrici 17-letni V.Š. v 200-litrski kovinski sod vrgel nekaj karbida, nanj polil vodo in sod zaprl. Ko je z zemljo hotel zamašiti še odprtino na dnu soda, je eksplo- diralo In sod vrglo v mladoletni- ka. Dobil je vreznine po trebuhu In na bradi, poškodbe pa so tudi na notranjih organih. Odpeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. NEPREVIDNO S PIŠTOLO Blizu stanovanjske hiše v Vičancih pri Veliki Nedelji se je v soboto, 22. aprila, okoli 18. ure zbrala razigrana družba. Ker je streljala ob praznovanju velike noči v navadi, je tudi 55-letnl B.D. iz Drakšla izza pasa izvlek- la pištolo in večkrat ustrelil v zrak. Bil je prepričan, da je izstrelil vse naboje, a se je o tem hotel prepričati, nameril je pištolo v tla in pritisnil na peteli- na. V cevi pa je vseeno še bil naboj, počilo je in krogla je za- dela 57-letnega A.M. Iz Sodln- cev v desno nogo ter mu jo hudo poškodovalo. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. FF RODILE SO - ČESTITA- MO: Marjanca Brotšnajder, Novinci 46 - Tino; Suzana Matanovič, Kolodvorska 15, Ormož - Tilna; Sonja Dre- venšek, Gerečja vas 14, Ptuj - dečka; Miranda Čeh, Sp. Ve- lovlek 45, Ptuj - Nike; Božiča Rihtarič, Mestni Vrh 47/b, Ptuj - Maje; Brigita Dobrajc, Kungota 55, Kidričevo - deklico; Ana Marija Tuš, Juršinci 13, Marsela; Vida Kosi, Formin 35, Gorišnica - Mihaela; Karmen Bezget, Vrbanska 266, Maribor - Patricijo; Jožica Emeršič, Lancova vas 43, Ptuj - deklico; Maja Hanc, Velika Nedelja 9, Ormož - Leona. POROKA - PTUJ: Edvard Pivec, Čadramska vas 44, in Elisangela Borges De Lima, Sao Jose dos Pinhais, Brazi- lija. UMRLI SO: Ana Slodnjak, rojena Cigula, Gabrnik 33, * 1926 -t 15. aprila 2000; Ma- rija Majar, rojena Horvat, Bukovci 10, * 1926 - t 13. aprila 2000; Franc Gojkovič, Lovrenc na Dravskem polju 125, * 1911 - t 15. aprila 2000; Franc Kaučič, Ljubl- jancka c. 52, Rače, roj 15. ap- rila 2000; Franc Kaučič, Ljubljancka c. 52, Rače, * 1931 -115. aprila 2000; Iva- na Serdinšek rojena Medvec, Spodnje Jablane 42, * 1908 - 118. aprila 2000; Marija Ko- lednik, rojena Štumberger, Popovci 29, * 1915 - t 18. aprila 2000; Janez Munda, Grlinci 32, ^ 1927 -1 16. ap- rila 2000; Marija Preac, roje- na Kelenc, Gorišnica 144, ^i« 1914 -118. aprila 2000. S\ovenske poc\\n\ce - 3 \ Ljubezen gre skozi želodec Vse pomembne stvari v življenju se dogajajo za obloženo mizo. Rojstvo In smrt, prijateljstva in posli, dogovori in obletnice. Zato je tudi prehod v novo tisočletje v slovenskem turizmu obarvan malce drugače - s kulinariko in vinom. In turistična priloga Slovenske počitnice prav tako. O turizmu in kulinariki smo se pogovarjali z ministrom za malo gospodarstvo in turizem Jankom Razgorškom. Kje vidite povezavo med turizmom in kulinariioi II iicjts Dom na Lubniku, 1025m je na vrhu Lubnika, ki tvori ozadje Škofje Loke. Dom ima v restavra- cijskem prostoru 56 sedežev in 18 ležišč v sobah. Odprt je vse leto, v januarju in do sredine mar- ca pa le ob sobotah, nedeljah in praznikih. Dostopi: iz Škofje Loke čez Gabrovo 2 uri, z Breznice 40 minut, s Pra- protnega čez Sv. Tomaž 2 uri. Telefon št.: 04/51 - 20 - 501 Informacije lahko dobite tudi vsak ponedeljek od 19. do 20. ure na telefonski številki društva 04/58 - 63 - 487 Slovenske počitnice AA Planinsko društvo Gorje Dom Planika od Triglavom 2408 m, stoji na visoki planoti Ledine na južni strani Triglava, oskrbuje jo PD GORJE. Dom je odprt od konca junija .od konca septembra. Ima 80 sedežev v jedilnicah, 40 ob zunanjih mizah in 120 postelj v sobah in na skupnih ležiščih. Mobitel: 0609/614 - 773. Tržaška koča na Doliču pod Triglavom 2151 m stoji na sedlu Dolič med Šmarjetno glavo in Kanjevcem. Dom je odprt od konca junija do konca septembra. V gostinskem prostoru je 130 sedežev in 40 od zunanjih mizah, 140 ležišč v sobah in na skupnih ležiščih ter zimska soba s 16 ležišči. Mo- bitel: 0609/614 - 780 Planinsko društvo Jesenice Cesta železarjev 1, 4270 Jesenice Telefon: 04/58 - 66 - 070, Fax: 04/58 - 66 - 071 ličarjev dom na Vršiču Trenta 85, 4280 Kranjska gora, Te- lefon: 0609 634- 571, Postojanka bo oskrbovana predvidoma od 22. 4. do 20. 10. 2000. Začetek in konec obratovanja postojanke je odvisen od vremenskih razmer. Erjavčeva koča na Vršiču Vršiška c. 90, 4280 Kranjska gora. Telefon: 0609/610 - 031, Posto- janka je stalno oskrbovana. Koča pri izviru Soče v Trenti Trenta 72, 5232 Soča, Telefon: 041/603 - 190, Postojanka bo oskrbovana od 22. 4. do predvi- doma 20. 10. 2000. Zavetišče pod Špičkom Trenta 84, 4280 Kranjska gora. Telefon: 0609/612 - 281, Po- stojanka bo oskrbovana od 1. 7. do 30. 9. 2000. Planinsko društvo Jezersko Češka koča, na Sp. Ravneh 1543 m oskrbuje PD Jezersko, odprt: od maja do oktobra: so. in ne. stalno: od 20. 6. do 20. 9. 70 sedežev, 50 postelj, 25 skup- nih ležišč Informacije: tel. 041/615 - 624, Slovesnost ob 100 - letnici: 30. 7. 2000 78 - Sl ovenske počitnice Koča na Golici Planina pod Golico 100, Telefon: 041/735 - 911, Postojanka bo oskrbovana od 22. 4. do 15. 10. 2000. Začetek in konec obratova- nja postojanke je odvisen od vremenskih razmer. Planinsko društvo Kranj Planinski dom na Gospinci - Krvavec, 1485m Planinski dom Planinskega društva Kranj je stalno odprt. V treh pros- torih ima 140 sedežev, v osmih sobah 47 postelj. Telefon: ali PD Kranj 04/20 - 25 - 184 Planinski dom na Kališču, 534m Dom Planinskega društva Kranj na Kališču je odprt od srede junija do konca septembra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. Dom ima 44 sedežev, 24 postelj in 30 skupnih ležišč. Mobitel.: 0609/614-586 Limbarska gora Na 773 m visoki izletniški točki, vsako leto med 8. in 25. marcem poteka že tradicionalna športno - rekreativna prireditev Po nagelj na Limbarsko goro. Na vrh vodi več dobro označenih pešpoti iz smeri Moravč, Lukoviške strani, Blagovice, Mlinš in Trojan, dostopen pa je tudi z avtomobilom. Na vrhu stoji cerkev sv. Valentina, v gostilni Urankar pa vam v prijetnem domačem vzdušju postrežemo z domači- mi dobrotami. Informacije Društvo krajanov Limbarska gora ali gostilna Urankar tel.: 01/72 - 31 - 990. Kranjska koča na Ledinah, 1700m Koča Planinskega društva Kranj je odprta od sredine junija do sredi- ne septembra. V gostinskem prostoru je 80 sedežev, v šestih sobah 50 ležišč., Telefon: 04/2025 -184 Skutin Ledenik, 1800-2000m Skutin ledenik na jezer- skih Ledinah. Najnižja ev- ropska oaza za poletno osvežitev na ledu in snegu. Slovenske počitnice AA Planinsko društvo Križe Pisarna društva: prostori pri zavetišču v Gozdu, telefon: 04/59 - 55 - 640 Zavetišče v gozdu, 891 m Telefon: 04/59 - 55 - 644 Dostop z osebnim avtomobilom. Idealni prostor za zaključene skupi- ne in piknike. Nočitvene kapacitete do 12 oseb. Sobe ogrevane. Od- prto torek - petek od 11.00 ure naprej, sobota in nedelja. Letna sezo- na od 15. junija do 15. septembra redno. Domača prehrana. Trans- port jadralnih padal po tovorni žičnici na Kriško goro. Koča na Kriški gori, 1471m Koča je v času od 15. junija od 15. septembra redno oskrbova- na, ostalo ob koncu tedna in praznikih. Pestra ponudba hrane in pijač. V desetih sobah in skup- ni spalnici lahko prespi 45 oseb. Zanimivosti: * prekrasen razgled s terase pred kočo * tradicionalne prireditve: zimski pohodi, kresovanja, gorski teki * poleti z jadralnimi padali * zanimive ture Telefon: 0609/615 - 625 Do koče na Kriški gori obiskoval- ce usmerjajo lični smerokazi. Planinsko društvo Radovljica Gorenjska cesta 31, 4240 Radovljica, telefon: 04/ 53 -15 - 544 vsako sredo od 16. do 18. ure Društvo oskrbuje tri posto- janke: Pogačnikov dom na Kriških podih Informacije: mobitel: 0609/ 615-620 Roblekov dom na Begunjščici Informacije: mobitel: 0609/ 623-402 Valvasorjev dom pod Stolom Informacije: mobitel: 0609/ 628-648 Planinsko društvo Ljubljana - Matica oskrbujemo in vabimo v svoje koče: Dom v Kamniški Bistrici Kamniška Bistrica št. 9, 1242 Stahovica Tel./faks: 01/832-55-44 Dom odprt od okoli 20.4. do okoli 20. 10. in po dogovoru Koča pri Savici Ukane št. 103 4265 Bohinjsko jezero Mobitel: št. 0609/622 - 695 Koča odprta od okoli 10. 5. do okoli 20. 9. Dom na Komni Ukane št. 147 4265 Bohinjsko jezero Tel. 04/57-21 - 475 ali mobi- tel št. 0609/611 - 221 Dom odprt stalno Koča pri Triglavskih jezerih Ukane 149 4265 Bohinjsko jezero Mobitel št. 0609/615 - 235 ali 04/57-21 -475 Koča odprta od okoli 20. 6. do okoli 30. 9. Triglavski dom na Kredarici Triglavska cesta 93 4281 Mojstrana Tel.: 04/20-23- 181 Dom odprt od okoli 29. 6. do okoli 25. 9. in po dogovoru Planinski domovi PD Tržič Dom pod Storžičem, 1123m Dostop: iz Tržiča po 12 km delno asfaltni cesti: ležišče: 50; izleti: Storžič, Mala in Velika Poljana, Tolsti vrh, Javornik, Bela peč in Konjščica Dom na Kofcah, 1488m Dostop: po asfaltni cesti iz Podljubelja do kmetije Matizovec ali po gozdni cesti skozi Jelendol; ležišč: 50; izleti: manj zahtevni planinski izleti po planinah pod Košuto ali vzpon na Veliki vrh MOB 0609/625-653 Dom na Zelenici, 1536m Dostop: peš z Ljubelja; ležišč: 60; izleti: Stol, Vrtača, Palec, Be- gunjšica Koča na Dobrči, 1478m Dostop: številne poti iz tržiške in begunjske smeri: ležišč: 22; izleti: vrh Dobrče, prek Prevale na Begunjščico Vrste članstva in članarina A člani 4.400 SIT B člani 1.320 SIT C člani (mladi do konca rednega šolanja, študija) 550 SIT Članarina je lahko v posamez- nih primerih nekoliko višja ali nižja, ker jo ob priporočilu PZS določajo PD. Pri članarini nudimo naslednje popuste: - 50 % - C članu, če sta člana PD tudi starša - 40 % - B članu, starejšemu od 70 let. Pravice in ugodnosti člana: Poleg popusta ob prenočeva- nju v planinskih postojankah ima A član še; - 50 % višje zavarovalne vsote pri nezgodnem zavarovanju - Brezplačno prejemanje pla- ninskega vestnika (od prvega meseca po prejemu prijavne- ga kupona) - Brezplačen izvod koledarja akcij PZS - Kritje stroškov reševanja v ev- ropskih gorah (do 5.000 DEM) po pogojih določenih s sklepom predsedstva PZS (19. 12. 1994) A, B in C: 30 7o popust pri pre- nočevanju v planinskih kočah, nezgodno zavarovanje Zavarovalna vsota za primer ne- zgodne smrti znaša 182.000 SIT, v primeru trajne invalidnosti pa 364.000 SIT. Pri A članih je zavarovalna vsota v prvem pri- meru 300,000 SIT, v drugem pa 600.000 SIT Vsem članom nudijo PD in PZS možnost usposabljanja za var- no hojo, gorniško vzgojo in iz- obraževanje, strokovno in var- no vodstvo vodnikov na organi- ziranih izletih in turah doma in v tujini. Le dve leti mlajša kot planinska organizacija je njena revija Pla- ninski vestnik, ki vsak mesec prinaša 47 strani branja o gor- ništvu v najširšem pomenu od pohodništva, popotništva, špo- rtnega plezanja, alpinizma, od- pravarstva, ekologije, planinske književnosti in društvenega živ- ljenja. Cena posameznega izvoda revije je 400 SIT. 16 Slovenske počitnice AA P.D. Srednja vas v Bohinju Planinska koča na Uskovnici • nadmorska višina 1138 m • dostopi iz Srednje vasi (1 h), iz Rudnega polja mimo Razpotja (1 h) ter iz Goreljeka preko Praprotnice (2h) • koča je odprta od konca maja do srede septembra, pozimi pa za večje skupine • v sobah je 38 postelj • v jedilnici lahko postrežemo 80 gostov naenkrat • planincem je na voljo topla in hladna hrana ter napitki • centralno ogrevanje . št. mobitela: 0609/645 258 Planinska koča v Vojah • nadmorska višina 690 m • dostopi iz Bohinja po cesti iz stare Fužine proti Vojam (45'), možno tudi z avtomobilom (10') • koča je odprta od konca maja do konca septembra • v sobah je 17 postelj, v skup- nem prostoru pa 20 ležišč, • v jedilnici lahko postrežemo 60 gostov naenkrat • planincem je ves dan na voljo topla in hladna hrana ter napitki . št. mobitela: 0609/645 233 Vodnikova koča na Velem polju • nadmorska višina 1817 m • dostopi z Rudnega polja preko Jezerc in Tošča (3h), iz Stare Fužine v Bohinju preko doline Voj (4h) ali iz Srednje vasi preko planine Uskovnice in Tošča (3h) • koča je odprta od 20. junija do konca septembra • v 5 sobah je 20 postej, v skup- nih prostorih pa 38 ležišč • v zimski sobi je 5 ležišč (odprta je vso zimo - zavetje) • planincem je na voljo topla in hladna hrana ter vrsta raznih napitkov • ture iz Vodnikove koče: Triglav mimo koče Planike in Kredarice, Dolič, Sedmera Jezera . št. mobitela: 0609/615 621 Planinska koča pod Bogatinom • nadmorska višina 1513 m • dostop od slapa Savice mimo koče na Komni (2h) v smeri Krnskega jezera (15') • koča je odprta od 15. junija do konca septembra ter pozimi za novo leto in v času spomladanske smuke • v sobah je 41 postelj, v skupnem prostoru pa 13 ležišč • v jedilnici lahko postrežemo 50 gostov naenkrat • planincem so na voljo topla in hladna hrana ter napitki • možne ture iz koče pod Bogatinom: Bogatin, Krn, Krnsko jezero, Sedmera jezera, Triglav • centralno ogrevanje . št. mobitela: 0609/621 943 Slovenske počitnice AA Po Sloveniji? Z vlakom vendar! Radi bi vas seznanili z izleti, ki vatri jih ponujamo na Slovenskih železnicah in so že nekaj let naša stalna ponudba, ki jo vedno znova dopolnjujemo. Pripravili smo celo paleto privlačnih izletov,kot nalašč za zabavno - poučne enodnevne potepe,ali za šolske ekskurzije. Obisk v Ljubljani Ljubljana je lepa ob vsakem let- nem času. Privlačni trgi, vijugaste ulice, baročni oboki in pročelja, grad nad mestom, vodnjaki, na- brežja... Res, Ljubljana je vedno zanimiva.Obiskali boste živalski vrt, Cankarjevo Vrhniko in Tehni- ški muzej v Bistri (vsak dan, razen ponedeljka). Posebni avtobus vas bo z železniške postaje peljal do živalskega vrta, nato pa še do Vrhnike, kjer si boste ogledali Cankarjevo rojstno hišo na ne- kdanjem Klancu siromakov ter iz- vir Ljubljanice v Močilniku. IVIaribor in zeleno Pohorje Maribor, mesto pod vedno ze- lenim Pohorjem... Podobe lepo prenovljenih srednjeveških hiš ob levem bregu Drave, na Lentu, vam še doglo ostanejo v spomi- nu. S Pohorja, „pljuč Maribora", se ponuja lep razgled na mesto in okolico. Tudi sprehodi in izleti po Pohorju pomenijo obiskovalcu prijetno doživetje. Program: - Z vlakom do Maribora in nazaj - Z avtobusom do vznožja po- horske vzpenjače, pa z gondolo do vrha, od koder se ponuja ču- dovit pogled na Maribor. Prijeten sprehod do Mariborske koče in Zidanškovega doma. Z vzpenjačo nazaj v dolino in nato z avtobusom do glavnega trga. Ogledali si bo- ste starodavni Lent, vodni in sod- ni stolp, stolno cerkev in stalno zbirko v pokrajinskem muzeju. Z vlakom do Ptuja Mesto Ptuj je s svojo razgiba- no tisočletno zgodovino edin- stvena zgodovinska in kulturna zakladnica. Ob prihodu vas bo na železniški postaji pričakal vodnik in skupaj se boste odpravili skozi najzanimivejše dele srednjeveške- ga mesta na Ptujski grad. Spre- hod po sobanah in pod arkadami Ptujskega gradu vam bo pričaral življenje grajske gospode skozi soletja. Postojna - V kraljestvo jamskega zmaja Postojnska jama je s svojim ču- dovitim bogastvom kapnikov ena najbolj znanih kraških jam na sve- tu. Vsako leto jo obišče na tisoče turistov od vsepovsod. - Ogled Postojnske jame z jam- skim vlakcem, malica v restavra- ciji jamskega dvorca ali hotela Jama, program traja tri ure in pol. Z vlakom do Mosta na Soči Z železniške postaje Most na Soči se boste s posebnim avtobu- som odpeljali do Kobarida. Med potjo bo nekaj postankov, obiskali boste grob pesnika Simona Gre- gorčiča ter si ogledali njegov spo- menik na hribčku sv. Lovrenca, nato pa še Vršno, njegov rojstni kraj, in spominski muzej v njegovi rojstni hiši. Slovenska obala Z vlakom do Kopra in nato do Luke, kjer boste doživeli pravo „učno uro" in podrobno spoznali delovanje tega pomembnega slo- venskega pristanišča, enega naj- sodobnejših v Evropi. Pod strokov- nim vodstvom luških uslužbencev si boste ogledali pomole, prekla- dalno mehanizacijo, skladiščne zmogljivosti..., skratka, ves uteče- ni stroj dobro organiziranega pri- stanišča. Avtovlak Avtovlak med Bohinjsko Bistri- co, Podbrdom in Mostom na Soči pomeni idealno povezavo med Gorenjsko in Primorsko. Svoje vozilo - osebni avto, kombi ali poltovornjak - preprosto zape- ljete na vlak, se v avtu(!) udobno zleknete na sedež in se po dese- tih minutah vožnje skozi Bohinjski predor (s 6.327 metri je najdaljši v Sloveniji) pripeljete na eno ali na drugo stran, se pravi v Baško gra- po ali v bohinjski kot. Če ste se odpravili iz Bohinjske Bistrice, lahko v Podbrdu pot na- daljujete z avtom, ali pa skupaj z vozilom ostanete na vlaku vse do Mosta na Soči. Avtovlak, ki vozi vsak dan, smo uvedli zaradi boljše povezave med Gorenjsko in Primorsko, pred- vsem v zimskih mesecih, za izlet- nike z avtomobili pa je primeren vse leto. S poletnim voznim re- dom bomo vpeljali še več vlakov. Z muzejskim vlakom Popeljali se boste po eni naj- lepših in najzanimivejših sloven- skih prog, po Bohinjski progi. Z Jesenic se boste odpravili mimo Bleda in Bohinjske Bistrice do Mosta na Soči. Ogledali si boste še znameniti Hudičev most in se po želji sprehodili še do avstrij- skega pokopališča na Ločah. Vr- nili se boste na Most na Soči in se z ladjico popeljali po lepem Soškem jezeru. Nekaj časa vam bo ostalo še za potep ob jezeru. nato pa se boste vkrcali na muzej- ski vlak in se preko Bohinjske Bi- strice in Bleda vrnili do Jesenic. Veliki slovenski železniški krog Slovenija ima dve krožni progi, dva železniška kroga: veliki krog teče čez Notranjsko, Kras, Poso- čje in Gorenjsko, mali pa čez Do- lenjsko in Zasavje. Veliki slovenski železniški krog, ki je dolg okrog 300 kilometrov, je speljan skozi najbolj privlačne dele Slovenije. Mali slovenski železniški krog Mali slovenski železniški krog se vije po Dolenjskem in po Zasav- ju. Vodi nas po dolenjski pokrajini ob Temenici in Mirni ter po dobrš- nem delu Zasavja, ob Savi od Sev- nice do Ljubljane. Na tej poti, dol- gi dobrih 150 kilometrov, se proga prebije skozi 8 krajših predorov in petkrat prečka Temenico, trikrat Mirno, dvakrat Savo ter po enkrat Savinjo in Ljubljanico. Slovenske železnice priprav- ljajo še veliko dodatne ponud- be za poletne izlete. Lahko se dogovorite za prevoze in po- stanke povsem po vaši želji. Pokličite 01/29 14 325. Z veseljem vas pričakujemo in vam želimo prijetno potovanje! IS i5lovensKe pocitnice Slovenske počitnice AA Slovenske počitnice ■2.A KRANJ, Prešernovo mesto KRANJ, Prešernovo, univerzitetno in sejemsko mesto, mesto zgodovine, kulture in športa Konglomeratna skala, na kateri stoji starodavni Kranj, je dala biva- lišče ljudem že nekaj stoletij pred našim štetjem. S poselitvijo Slovencev v 6. in 7. stoletju je tod nastala mogočna naselbina, kar izpričuje največje staroslovansko grobišče v Sloveniji, ki je bilo izko- pano na Glavnem trgu. Po izgubi samostojnosti v 9. stoletju je bil Kranj sedež Kranjske marke z mejnim grofom in je dal ime ce- lotni pokrajini (Kranjska), ki je bila politična in upravna enota do raz- pada avstro-ogrske monarhije. V srednjem veku se je Kranj razvil v pomembno trgovsko središče, zato je že v 13. stoletju pridobil status mesta. V prvi polovici 19. stoletja so se pojavile prve manu- fakture, konec 19. stoletja pa in- dustrija. Tako se je Kranj začel ob- likovati v gospodarsko, trgovsko, kulturno in izobraževalno središče Gorenjske, kar je še danes. TOČKE ODLIČNOSTI: - staro mestno jedro: od sred- njega veka naprej je mesto zgra- jeno v tipični piramidalni obliki, ki so jo poudarjali cerkveni zvoniki, temeljno stranico pa je predstav- ljalo mestno obzidje z obrambni- mi stolpi. Mestno jedro je bilo leta 1983 razglašeno za zgodovinski in kulturni spomenik. - Kranjsko primestje in pode- želje nudita številne možnosti za izlete in pohodništvo. V nepo- sredni bližini mesta sta dve znani izletniški točki. Sv. Jošt nad Kran- jem ter Šmarjetna gora s cerkvico sv. Marjete. Z vrha vzpetin se ob- iskovalcem nudi prečudovit raz- gled tako na Kranj z okolico kot tudi na celotno gorenjsko ravan do Ljubljane. - Eden najdragocenejših proto- kolarnih objektov v Sloveniji je grad Brdo s čudovitim parkom in športnimi površinami, kjer se do- polnjujeta zgodovinsko izročilo in današnji čas. - V Kranju je eden najlepših olimpijskih bazenov v srednji Evropi. Razvita športna dejavnost in športni objekti v Kranju nudijo obiskovalcem obilo možnosti za rekreacijo. TRADICIONALNE PRIREDITVE, KI JIH JE VREDNO OBISKATI: - mednarodni sejem kmetijstva, gozdarstva in prehrane (april) - teden slovenske drame (pomlad) - mednarodni vaterpolo turnir (april - maj) - teden mladih (maj) - slovenski proizvod - slovenska kakovost (maj) - atletski miting mladih (maj) - mednarodni teden skokov v Kranju (junij) - kolesarska dirka za veliko nagrado Kranja (junij) - mednarodno odprto prvenstvo Kranja v plavanju (junij) - mednarodni turnir v podvodnem hokeju Gunij) - gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v Besnici (junij) - mednarodni turnir v tenisu „Slovenija Futures" (julij) - koncerti v okviru Imaga Slovenija (poletje) - kranjska noč (konec julija - začetek avgusta) - mednarodni gorenjski sejem (avgust) - mednarodni sejem zaščita (september) - svetovni pokal v športnem plezanju (november) - silvestrski tek in silvestrovanje v starem mestnem jedru (december) INFORMACIJE: Turstično informacisjki center Kranj, Koroška 29, 4000 Kranj tel.. 064 36-30-30, fax: 064/36-30-31, E-mail: td.kranj@siol.net, http: wvvw.turisticnodrustvo-kranj.si i?/ovenske pocjitrnce Slovenske počitnice AA Sprejem z odprtimi rokami narave Za prvomajske praznike bo v Volčjem Potoku spet tradi- cionalna spomladanska razstava cvetja, drevja, biserov vrtne kulture. Arboretum je posebno zadnja leta oziroma v devetdesetih letih poznan po bogastvu naravnih lepot. Ni čudno, da je med številnimi obiskovalci nekdo zapisal: "To je kraj, kjer te narava sprejme z odprtimi rokami." V desetletjiii načrtnega razvoja je iz graščinskega parka nastala edinstvena zbirka rastlin, v kateri prevladujejo drevesa in grmovnice iz vseh koncev sveta. Arboretum je oddaljen 25 kilometrov od Kranja in prav toliko od Ljubljane in le streljaj stran je od Kamnika. Tudi sicer te- ritorialno spada v občino Kamnik. Ob njej pa je danes že daleč nao- krog po Sloveniji in tudi v tujini poznano golfsko igrišče. Obiščite Volčji Potok in si polepšajte dan na kraju, kjer vas bo narava sprejela z odpr- timi rokami. Brezje niso le romarska pot Tradicija Brezij in vsakoletnih romarskih obiskov je poznana po Sloveniji in po svetu. Zadnje čase so se Brezje skupaj z nekaterimi podjetji na Gorenjskem navezale sodelovanje tudi z županijo Široki brijeg v Bosni in Hercegovini ter z Medžugorjem. Sicer pa številni obiskovalci Brezij poznajo tudi Gostišče Zvon, ki ga ima Ivan Zagradišnik - Vanč. Lokal je poznan predvsem po do- bri kuhinji in hitri postrežbi. Če se boste torej podali na Gorenjsko, obiščite Brezje, (slika spodaj) C=>/OVt5f ItiKO poolll lic;« Slovenske počitnice AA Kamnik v naročju planin Več kot 750-letna zgodovina že kar nekaj stoletij privablja šte- vilne turiste v mesto Kamnik. Med dopoldanskim sprehodom obi- ščite renesančni grad Zaprice. Z gradu se spustimo v mesto na sprehod po Šutni in mestu, kjer se lahko razgledate po zan- imivostih. Za oddih se lahko okre- pčate v eni od kamniških gostiln. Po kosilu se lahko odpeljete do cerkve sv. Ane v Tunjicah. Ljubitelji narave se lahko podajo v Kamniško Bistrico ali pa na Veliko planino. Le nekaj kilometrov stran od Kamnika pa je Volčji Potokz Arboretumom, tunjiški gaj in drugi. Tradicionalne prireditve v Kamniku so vsako leto prvo- majsko srečanje v Kamniški Bistrici, dnevi narodni noš, srednjeveški dnevi, praznovanje na Veliki planini in druge. Obiščite Kamnik v naročju planin. Kamniška majolika Pred štiridesetimi leti je iz Kemične industrije Kamnik prišel nekdaj poznani izdelek Purol. Delo z njim je zagotavljalo, da se je kovina zasvetila; kot jutranji svit. Tako se je "rodilo" ime Svit Kamnik, ki zdaj med drugim tudi z majolikami zagotavlja, da Svitov sijaj ne bo potemnel. Od začetka pred 144 leti se izdelava majolik v današnjem Svitu oziro- ma ETI Svit Kamnik ni spremenila. Imajo le boljše surovine kot nekdaj in seveda boljše peči za žganje. Imajo pa tudi dobre modelarje in najboljše slikarje. Slednje, slikarji oziroma kvalitetno ročno slikanje, pa je proizvodnjo tudi toliko časa obdržalo na površju. Hkrati pa kamniško majoliko tudi ločuje in razlikuje od novih delavnic, kjer prodajajo pred- vsem polepljene izdelke. Od 1. julija lani, po reorganizaciji. Svit Kamnik spet sveti v okviru ETI Svit, d.o.o., Kamnik. In zdaj že tako rekoč po vsem svetu poznana kam- niška majolika iz Slovenije še naprej obeležuje, potrjuje in krasi svečanosti, praznike, jubileje, spominja po dolgih letih spet na obisk doma ali domovine. Kamniške majolike lahko naročite in dobite tudi v ETI Svit Kamnik v Kamniku. Gorenjske toplice Snovik je manjše naselje na koncu ene od stranskih dolin Tuhinjske doline. Dolina je še neokrnjena in predstavlja dragoceno naravno okolje z občutljivimi ekosistemi. Oblikovalci Term Snovik so bili pri izdelavi ureditvenega načrta soočeni s temeljnim problemom, kako uskladiti razvojno turistično funkcijo ob hkratnem ohranjanju naravnega okolja. Gre namreč za ozko dolino potoka Snovišek. Tako je bila izoblikovana tudi teza o hiši, ki črpa iz zemlje. Kaže, da bodo imeli Gorenjci že zelo kmalu tudi svoje toplice. Termalna voda v Snoviku ima po analizah in meritvah blagodejne bal- neološke značilnosti, je primerna za plavanje, kopanje, masažo, te- rapijo in pitje. Večdesetletne izkušnje kažejo, da ima voda izredno do- bre učinke pri zdravljenju želodčnih težav, kožnih bolezni in po poškodbah. Temperatura vode je 30 stopinj, pretok pa znaša 14 litrov na sekundo. In kako pridete v Snovik? V smeri Kamnik - Ločica se v vasi Potok zavije v Snovik. Od Kamnika je Snovik oddaljen 9 kilometrov. Širše pa je postala vas Snovik poznana ob razvojnem projektu CRPOV pod naslovom Snovik in realizacija projekta Terme Snovik. ti/ovensKe počitnice TRŽIČ - mesto v objemu gora Tržič je mesto s 15.000 prebivalci v severnem delu os- rednje Slovenije. Skozenj poteka vsem znana pot preko mejnega prehoda Ljubelj v sosednjo Avstrijo. Mesto oblikujejo tri doline: Tržiška Bistrica, Dolina Moše- nika in Lomščice. V občini se poleg industrije širijo še ostale dejavnosti:obrtništvo, trgovina, storitvene dejavnosti in turizem. Tržiška kulturna dediščina: - Cerkev Sv. Jožefa - Mallyjeva hiša - Tržiški muzej (ogled zbirke LOVCI NA MAMUTE) - Kurnikova hiša - Devova hiša - Grad Neuhaus - Tekčeve jaslice;... Zima v Tržiču Zelenica je nam najbližje smučišče, tereni pa niso primerni samo za klasično alpsko smučan- je, ampak tudi za nove zvrsti smučanja (carving), za deskanje ipd. Vrhovi Begunjščice in Košute so idealni za izkušene tur- ne smučarje, za tiste z manj izkušenj pa priporočamo ture okrog Javornika, Dolge njive in po ostalih planinah pod Košuto. Kdor raje sedi in uživa na snegu sta urejeni dve sankališči, in sicer od Doma pod Storžičem in s Starega Ljubelja, kjer se lahko spustite v dolino v soju bakel. Poletje v Tržiču Za poletne aktivnosti v našem gorskem svetu pa priporočamo: gorniško opre- mo, gorsko kolo, plezalno opremo, padalo, kopalke in ostalo. Kla- sične planinske in plezalne poti so dobro označe- ne in s pomočjo zemljevida jih ni težko najti. Dovžanova soteska ni znana le po fosilih, ampak tudi po plezališču, ki ga obišče veliko plezalcev. Kriška gora in Dobrča sta izhodišči za jadralne padalce. Torej, vidimo se v Tržiču. Župan Pavel Rupar Tržič 28. nnednarodni dan mineralov, fosilov in okolja - 13. in 14. maj PRIREDITVE "__Informacije tel.: 04/59 61 354 • 28. mednarodni dnevi mineralov, 13 |n 14 maj 2000 ^'^''""tdI-,??! fosilov in okolja___' • POLETNE PRIREDITVE ■ . P®'!*" GRIČ SV. ob 20 uri od 10 junija do ir^TCCA (30. 6 koncert Slavka Avsenika)_ŽUŠTARSKE NEDEUE_ • 8. mednarodna tekma na tekaških 2 september 2000 TRŽIČ in rolkah - TRŽIČ 2000_________LOM • 33. Šuštarska nedelja_ 3. september 2000_TRŽIČ .LJUBELJ 2000- 10. september 2000 LJUBELJ 4. Hrastov mernorial____ . 8. tek polit^v, gospodarstvenikov ^z. ,anuar 2001 POKLJUKA ; m diplomatov__. • Pustni sprevod z Lomskim pohom_februar 2001_TRŽIČ • Gregorjevo "Luč u vodo" 11. marec 2001 TRŽIČ Slovenske počitnice AA Slovenske počitnice AA MEDVODE - mesto ob Sotočju v občini iVIedvode, ki meri 77,5 km2, živi cca 13.500 prebivalcev. Celotno območje leži na robovih Sorškega polja in ljubljanske kotline ob sotočju rek Save in Sore. Celotna občina obsega 31 vasi in zaselkov organziranih v 11 krajevnih in 2 vaških skupnostih. Samo naselje Medvode se prvič predvidoma omenja že davnega leta 990, o čemer pričajo najdbe sledov rimske naselbine, na njivi Groblje med Medvodami in Rakovnikom pa številne rimske kulturne ostaline in tudi ruševine nekdanjih gradov: Jeterbenk, Smlednik in Goričane. Pri gradnji HE Medvode pa so našli bronas- to tulasto sekiro. Medvode so se začele po drugi svetovni vojni zelo hitro industrij- sko in s tem tudi naselitveno širi- ti, saj se je število ljudi do danes več kot podvojilo. Vse to je pripo- moglo, da se je v Medvodah zo- pet pojavila samostojna občina po več kot tridesetih letih, s čimer so se ustvarili osnovni pogoji za še hitrejši razvoj. Občina ima vse pogoje za hiter turistično - izlet- niški razvoj, saj leži v neposredni bližini glavnega mesta Slovenije in ima izredno lepe naravne lepo- te in druge kulturno-zgodovinske zanimivosti. Prometno je izredno dobro povezana ne samo z glav- nim mestom države, temveč z vsemi kraji. V občini deluje okoli 50 raznih društev (TD, KUD, PZ, PD, DU, ŠD, GS), ki dajejo kraju tisto, kar danes vsak turist potrebuje, ko obišče neki kraj. O rezultatu dobrega dela na tem področju nam priča "Priznanje s pečatom gostoljubnosti", ki ga je 1997. leta dobil kraj SORA pri Medvodah, ki ga vsako leto po- deljuje Turistična zveza Slovenije najboljšemu kraju v državi. V občini se je rodilo ali delovalo kar nekaj znanih in pomembnih mož (Franc Hubad, Valentin Vodnik, Fran Šaleški Finžgar, Josip Marinko, Franc Rozman - Stane in drugi). Občina Medvode pa praznuje svoj občinski praznik na rojstni dan (6. julij) svojega ro- jaka - planinca, glasbenika in du- hovnika Jakoba Aljaža. ZANIMIVOSTI V OBČINI: v Valburgi pri Smledniku je znana Lazzarinijeva graščina iz 17. sto- letja. Velika dvorana je poslikana z odličnim mitološkimi freskami iluzionističnega sloga iz 18. sto- letja. V neposredni bližini stoji cerkev sv. Valburge (prva cerkev je bila zgrajena že v 14. stoletju) iz 18. stoletja v baročnem stilu in v notranjosti z vrsto del Leopolda Layerja. V Goričanah je grad - škofijski dvorec, ki je bil zgrajen v letih 1631-34 in sicer pod hribom, kjer je nekoč stal njegov mnogo starejši predhodnik, ki je leta 1613. pogorel. Prostori se trenutno obnavljajo in v kratkem bodo v njem zopet raz- ne etnografske zbirke, kot so bile pred začetkom obnavljanja. V gradu je ena najlepših baročnih kapel na Slovenskem. Na Seničici stoji skoraj 340 let star kamniti most, ki je bil pred leti obnovljen in ga še danes uporabljajo. V občini so znani čebelarji, ki niso znani samo po medu in me- dičarskih izdelkih, temveč so tudi vzgojevalci znane "Kranjske mati- ce", ki jo imajo danes že skoraj na vseh kontinentih tudi od čebe- larjev iz naše občine. IZLETNIŠTVO: Tako kot v prejšnjem stoletju je tudi danes naša občina znana kot izredno lepa in zanimiva izlet- niško-pohodniška destinacija Ljubljančanov in iz drugih oko- liških mest, ki z veseljem dnevno prihajajo v naše kraje. Največ zanimanja pa kažejo prav kraji v Polhograjskih Dolomitih: Grmada (898 m), Tošč (1021 m), Osolnik (857 m) in drugi. Tu so prijetni planinski izleti in spre- hodi tako pozimi kot tudi v drugih letnih časih. Ogleda vredno je tudi rastišče Blagayevega volči- na na severnem pobočju Jeterbenka. Vsekakor je potre- bno omeniti Šmarno goro, ki je verjetno najbolj oblegan vrh v Sloveniji. Pohodniško pot po do- lini Mavelščice (planinska posto- janka - Slavkov dom) na Katarino in po njenih obronkih. Omeniti je potrebno nekoč zelo znani in se- daj edini v ljubljanski kotlini še oh- ranjeni hipotermalni vrelec Na Straži v Spodnjih Pirničah. V ne- posredni bližini je Turne, kjer je večina naših najbolj znanih "hi- malajcev" začela s prvimi težjimi plezalnimi veščinami. Poleg tega si lahko ogledate razne zanimi- vosti in se okrepčate v znanih gostiščih ali na turističnih kmeti- jah, kjer Vas prijazno postrežejo, se odpočijete in uživate ob prele- pih pogledih na ljubljansko kotli- no in vse preko Karavank do Triglava. REKREACIJA: Posebej pa moramo omeniti za tiste, ki nimajo želje po daljših sprehodih, da si privoščijo re- kreacijo v ravnini. Tu je potreba posebej omeniti dva rekreacijska centra in sicer: območje Zbilj- skega jezera, ki se iz leta v leto dopolnjuje z novimi možnostmi rekreacije (čolnarjenje, deskan- je, odbojke in drugih športov na mivki, ribolov, razne prireditve, ki imajo vrhunec v "Zbiljski noči", sprehodi ob jezeru in podobno). Poudariti je potreba, da so jezero pred leti očistili mulja in je sedaj zopet pridobilo na svoji lepoti. Poseben turistični ton pa daje kraju Turistično društvo in gos- tinstvo z dobrim sodelovanjem vseh krajanov. Drugi center pa je Avtokamp Zarica v Dragočajni (kopališče ob jezeru, FKK plaža, razna športna igrišča in prireditve) s prijetnimi krajšimi sprehodi do Starega gra- da s Kalvarijo v Smledniku, graščino Lazzarini v Valburgi. Na območju obeh centrov je veliko prenočitvenih in gostinskih kapa- citet, kjer z veseljem sprejmejo vsakega gosta. Posebnost teh krajev je tudi veliko parkirnih prostorov. 340 let stari Tometov most Lazzarinijeva graščina iz 17. stol. v Valburgi Foto: Boris Primožič Topli vrelec Na Straži Sp. Pirničah TURNC - "učenje himalajcev Slovenske počitnice AA Škofljica Nedaleč od prestolnice, na vzhodnem robu Ljubljanskega barja, ob cesti, ki pelje proti Kočevju, se nahaja Občina Škofljica. Razteza se na 43,3 km2 in ob- sega štiri krajevne skupnosti: Lavrica, Škofljica, Pijava Gorica in Želimlje. To območje je bilo pomembno tudi v preteklosti, o čemer pričajo mnoge arheološke najdbe, od katerih so nekatere zelo pomembne (Molnik, Breg, vidni ostanki rimske ceste Emona - Neviodunum,..). Bogata je tudi kulturna dediščina. ki so jo zapustili naši predniki, saj je na območju občine kar 8 cerk- va. Nekatere med njimi se po- našajo z izjemnimi freskami. Podružnična cerkev sv. Primoža in Felicijana iz 12. ali 13. stoletja, je celo med najstarejšimi na Kranjskem, cerkev sv. Simona in Jude pa je razglašena za kulturni spomenik. V letu 1999 je Turistično društvo Škofljica izdalo vodnika "Cerkve v občini Škoflji- ca". Na prekrasni legi v vasi Lisičje stoji graščina Lisičje, ki jo v svoji Slavi vojvodine Kranjske omenja že Valvasor. V njem ima danes svoj arhiv RS. Neokrnjena narava v okolici vseh naselij nudi neštete možnosti za udejstvovanje: kolesarjenje, kon- jeništvo in pohodništvo (veliko je poti na Molnik, Želimlje so izhodišče poti proti Kureščku in Mokrcu, po E-6 pridemo na raz- gledno točko nad Vrhom nad Želimljami...). Leta 1996 so člani Turističnega društva Škofljica oz- načili in pripravili Svarunovo pot, dolgo približno 23 km. 24. junija 2000, med 7. in 8. uro pa vas vabijo, da se udeležite tradicional- nega pohoda po Svarunovi poti in si ogledate kraje, ki jih je Fran Šaleški Finžgar vključil v svoj ro- man Pod svobodnim soncem, od koder izvira tudi ime pohodne poti. V občini najdemo dve ogroženi rastlinski vrsti: grezovko in navadno reziko, kar tudi kaže na to, da okolje ni preveč ones- naženo. Na našem delu Barja še gnezdi ptič kosec, ki ga svetovna organizacija za varstvo ptic BirdLife International uvršča med vrste, ki so ogrožene v svetovnem merilu. Dejavna so tudi ostala društva v občini, ki s svojimi prireditvami in dejavnostmi dajejo dodaten pridih krajem in ljudem, ki tu živijo. Od večjih^ prireditev pa Old Timer Club Škofljica - največje tovrstno društvo v Sloveniji, organizira srečanje ljubiteljev starih vozil, ki so ga poimenovali Vseslovensko srečanje na Škofljici (27. maj 2000). Občina ima dobro gostin- sko ponudbo, saj najdemo kar nekaj dobrih gostiln in dobro obiskan izletniški turizem na Orlah. Če se zanimate za podrobnejše inforamcije se lahko obrnete na Občino Škofljica, Šmarska c. 3, 1291 Škofljica, tel. 061/666 311 ali 061/667 360, e-mail: obči- na.skofljica@mail.unistar si Škofljica Škofljica Borovnica Med meglicami Ljubljanskega barja in globinami notranjskih gozdov. Občina Borovnica leži na jugo- zahodnem robu Ljubljanskega barja. Z vlakom je samo 20 minut oddaljena od Ljubljane in pol ure po asfaltni cesti preko Pod- peči.Nekoliko daljša je pot po cesti iz vrhniške smeri mimo sa- mostana Bistra, kjer je Tehniški muzej Slovenije. Občina ima 3700 prebivalcev in 12 naselij. V kraju Borovnica, ki šteje okrog 2000 prebivalcev, je sedež občine. Kraj ima poleg želez- niške postaje tudi zdravstveni dom, lekarno, pošto, osnovno šolo s podružnico glasbene šole, vrtec, knjižnico dr. Marje Boršnik ter številna društva, ki skrbijo za družabno življenje v kraju. Sredi Borovnice stoji ostanek stebra več kot 500 m dolgega železniškega viadukta, ki je bil porušen med II. svetovno vojno. Uro hoda od Borovnice je sotes- ka Pekel s čudovitimi slapovi in redkim rastlinjem. Gozdne poti so idealne za gorsko kolesarjenje in sprehode v naravo, za jamarje je zanimiva Golobja jama. Za obiskovalce so zanimivi tudi drugi kraji v občini, posebej Zabočevo s cerkvijo sv. Janeza Krstnika iz prve polovice 14. sto- letja. Informacije lahko dobite na obči- ni Borovnica ali Tunstičnem društvu tel. 01/7546-126. ^0R0VN/C4 Slovenske počitnice AA Slovenske počitnice Slovenske počitnice AA Spoštovani obiskovalec Zagorske doline! IVIalo je pokrajin pri nas, kjer bi se narava tako bogato po- igrala kot v Zagorski dolini. Zdi se, da so tukaj valovita gri- čevja in strma pobočja raztresena kar tako, mimogrede. Že po prvem srečanju s temi kraji boste ugotovili, da ste prišli nekam, kjer se pred vašimi očmi odpira drugačen svet. Svet, ki je čisto blizu, a ste o njem mislili, da je daleč. Svet žlalitne preteklosti, ki se je začela že zdravnaj prej, preden so se v temne jaške spustili prvi rudarji. Svet pre- finjene umetnosti in kulture, ki se tukaj plemeniti iz gene- racije v generacijo. Zagorska dolina je zaradi šte- vilnih zgodovinskih okoliščin pre- dolgo skrivala svoje dragocene zaklade. Čas je, da jih znova od- krijejo turisti, naključni obiskoval- ci, romarji, podjetniki in tudi do- mačini. Naši stari industrijski kraj se zato odpira za vse tiste, ki iš- čejo zadovoljstvo v lepotah nara- ve, v kulturi in v bogati zgodovin- sko-umetniški dediščini. Čakajo vas številne kulturne prireditve, iz- letniške točke, hotelski in kmečki turizem, športni objekti in celo le- tališče. Ljudje iz teh krajev vas pričaku- jejo. Z vami so pripravljeni deliti preteklost in tradicijo te doline, pa tudi obetavno prihodnost. Potrudili se bomo, da vas bo dolina pričakala čimbolj urejena in čista. Zato povezujemo naše kraje s svetom z lepšimi cestami, gradimo plinovod in obnavljamo komunalno infrastrukturo. Tudi tako bomo postali občina prijaz- nega videza in odprtih vrat. Ko boste odprli to revijo, boste to začutili. Pridite tudi sami v Zagorsko dolino in se naužijte vseh njenih lepot. Matjaž Švagon, ŽUPAN OBČINE ZAGORJE OB SAVI Matjaž Svagon GRAD BOGENŠPERK Od Ljubljane le 50 kilome- trov, na nadmorski višini 429 metrov, na obrobju Do- lenjskih Goric in meji z Zasavjem leži renesančni grad Bogenšperk. Pozidan je bil v 16. stoletju (1511) v zna- čilno renesančnem slogu s šti- rimi stolpi. Svoj razcvet je do- živel v 17. stoletju, ko je v njem živel in deloval zname- niti polihistor, član angleške kraljeve družine iz Londona, raziskovalec in avtor Slave vojvodine Kranjske Janez Vaj- kard Valvasor. Trenutno si v gradu lahko ogledamo zbirke vraževerja, narodnih noš, geološko zbir- ko, Valvasorjevo delovno sobo, bakrotiskarno, geodet- sko zbirko ter zbirko grbov na Gorenjskem. Grad Bogenšperk je znan tudi po svoji poročni dejavnosti, v njem pa je tudi gostinski lokal. Delovni čas: • torek - nedelja: od 10. do 15. ure, ponedeljek zaprto, • junij, julij, avgust odprto od 9. do 18. ure, sobota in nedelja od 9. do 17. ure. Informacije po tel.: 041/703-992 ali 061/887-664. Po predhodnem do- govoru je ogled mo- žen vsak dan, tudi izven delovnega časa. Slovenske počitnice AA A.L.P. PECA d oo Obstaja kraj, kjer se čas ne samo ustavi, ampak teče nazaj. Kjer si skrb vzame dooolg dopust.....To je kraj, ki ga ne boste našli na nobenem zemljevidu. To je Park kral- ja Matjaža. Doživljajske postaje: Pod- zemlje Pece - rudnik svinca kot turistični muzej, Najevska lipa - mati vseh slovenskih lip, Turistična vasica Šentanel, Koroški muzej Ravne, Krajinski park Topla, Cerkev Sv. Ane v Koprivni s podobo črne Marije, Prežihov spo- minski muzej, Leški cerkvi - dvojčici, Rimski vrelec - z zdra- vilno hotuljsko "kiselo vodo". Rudarski muzej Črna, Votlina kralja Matjaža na Peci, Ivarčko jezero, spominski park "Svobodi in miru" Poljana, Cerkev Sv. Lenarta na Platu s "čudodelno" verigo, svet legend z _ zgodbami Gozdnega moža, Škrata,... Naša ponudba zajema orga- nizacijo izletov, aktivnih počitnic (gorsko kolesarjenje, pohodni- štvo, prosto plezanje,...), šol v naravi, priprav športnih ekip in prireditev. Prepustite skrb za organizaci- jo in vodenje nam. Pokličite nas in se pustite razvajati! Turistično informacijski center Park kralja MaflflS^H^ Center 100,2393, Črna na Koroškem TeL 02/823 93 58, TeK& Fax: 02/823 82 69, E-mafI: alp«peca@guest^rn^si| Solčavsko harmonija treh dolin Dragi prijatelji! Vabimo vas v goste, toliko bi vam radi pove- dali... Na turističnih kmetijah, v hotelu Plesnik ****, penzionu Na Razpotju *** ali v planinskih domo- vih lahko najdete miren bivalni ko- tiček. Prepustite se: čarom Nara- voslovno etnografske poti v Logarski dolini, druženju z doma- čini in spoznavanju naših navad, planinarjenju, prijetnim kolesar- skim potem, tesnemu stiku s konj- skim hrbtom, prvinski vznemirje- nosti ob streljanju z lokom ali svo- bodi ptice med jadranjem nad Logarsko dolino.... Zaupajte trenutnemu navdihu! Logarska dolina, d.o.o., tel.: 03/847 fax: 03/838 90 03, od 8. do 14* ure, poleti do 19* ure E-mail: logarska@siol.net, http://www.logarska-dolina.si Slovenske počitnice AA Slovenske počitnice AA VAŠE POČITNICE NA TERMALNI RIVIERI TERME ČATEŽ Termalna riviera med vinorodnimi dolenjs- kimi griči, prostranimi gozdovi in rodovit- nimi polji. Sodobno zdravilišče in prijetno letovišče, ki ponuja vse udobje in razvaja svoje goste na vsakem koraku, tako kot to počnejo povsod tam, kjer se zavedajo, da turizem ni industrija. Vrhunska hotelska ponudba, sodobne zdravstvene storitve, termalna riviera, ki ponuja ugodje kopanja ter možnosti rekreacije za vse generacije in različne strukture gostov poleti in po- zimi. To so Terme Čatež, največje slovensko naravno zdravilišče. Zdraviliško in turistično ponudbo so gra- dili na turističnih zapovedih, ki zahtevnim gostom ne ponujajo le prijetnega bivanja, kopanja, masaž, tenisa, golfa ..., ob tem pa so ostale vpete v okolico, iz katere so zrasle. Zavedajo se, da je termalna voda naravno bogastvo, ki gaje potrebno spoš- tovati, da je okolica zdravilišča enkratna in neokrnjena in da takšna mora ostati ter da so turizem ljudje in njihova gostoljub- nost pogoj, da se bodo gostje vračali. v Termah Čatež je lepo poleti in pozimi. Zimska in poletna termalna riviera z ogrom- nimi vodnimi površinami dajeta občutek neskončnosti, divje reke, slapovi, valovi in druge vodne radoživosti pa objestnosti. To pa v življenju večkrat pogrešamo, kajne? Trg Čatež je prijetno shajališče in spreha- jališče, kjer gostje lahko uživajo v klepetu, ob dobri hrani, nakupu ali romantičnem pomenku v dvoje. Okolico zdravilišča lah- ko raziskujete peš, s kolesi, konji, z vod- nikom ali kar tako, kamor vas pač zanese pot. Morda v zelene gozdove, ki so - let- nemu času primerno - polni gob, kosta- njev in gozdnih jagod, ali med vinorodne griče, kjer boste v kakšni zidanici ob cvič- ku in pehtranovi potici uživali ob prijaz- nosti domačinov. Obilo športnega užitka ponujajo ighšča za tenis, sguash, bovvling, badminton In odbojko. FItnes studio, savne in masažni saloni, različne kopeli in lepotilni center pa so pravo mesto za razvajanje telesa. Hotela TOPLICE in TERME razvajata svoje goste s štirimi zvezdicami, hotel ZDRAVI- LIŠČE pa s tremi. Ljubitelji platnenih streh lahko uživate v KAMPU 1. kategorije, do- pust pa lahko preživite tudi v »lastni hiški«, bungalovu ali apartmajih v počitniškem naselju. Nedaleč od zdravilišča je hotel GOLF grad Mokrice. Tam lahko igrate golf, tenis, ko- lesarite, lovite ribe, jahate, obiskujete kon- certe, skratka počnete marsikaj, samo dol- gočasite se ne. Vredno je poskusiti. • VIKEND PAKETI ( petek-nedelja); 10.600-20.800 sit • PODALJŠANI VIKEND: 20.000-21.000 sit • 5-DNEVNI PAKETI: 25.900-49.500 sit • 7-DNEVNI PAKETI: 34.300-66.500 sit • PONUDBA ZA UPOKOJENCE: ugodne cene 7-dnevnih paketov • NAJEM APARTMAJA: ugodne cene do 17. 6. 2000 Informacije in rezervacije: TERME ČATEŽ, d. d,, Topliška cesta 35, Brežice tel.: 07 4935 000, faks: 07 62 721, E-pošta: terme.catez@terme-catez.si, http://www.terme-catez.si Slovenske počitnice AA Slovenske počitnice AA Slovenske počitnice AA Turistično rekreacijski center 'WHANOm", WtiBU$Kl TOPLiCe hotet'WHANOVir ^92/S WHBU, Gajeva f tei.: 00 385 ^9/556 224, te/./fon: 5S6 2t6 Tuhelj je odlična izhodiščna točka za izlete v bližnjo okolico, tako peš kot s kolesom. Ne pozabite tudi na zagorsko kulinariko, ki je poznana predvsem po purici, mlincih, štrukljih... Posebej pa vam priporočamo zrezek po receptu grofa Brigljeviča in domača avtohtona vina. V neposredni bližini je srednjeveški grad (pod zaščito Unesca), etno vas in Marijanski samostan. Vabljeni v Tuheljske toplice na prijeten počitek med prijatelji. MIHANOVIČ dd TUHELJSKE TOPLICE Med prečudovitimi zagorskimi griči se nahajajo TUHEUSKE TOPLICE, obdane s prečudovito naravo ponujajo najrazličnejše možnosti športa in rekreacije. Prijetna tolpa voda ni le blagodejna kopel, je zdravilno sredstvo, katerega učinek izboljšuje naravno peloidno blato (fango terapija). To je pravi kraj, kjer si boste pozdravili revmatske bolezni, poškodbe kosti ali sklepov, ginekološke bolezni. Učinke terapije dopolnjujejo ročne in podvodne masaže, savne, fitness center, številni športni objekti ter zunanji in notranji bazeni s termalno vodo. Nekoč počitniška rezidenca grofa Brigljeviča ■ danes,,,. s<» en« najstarejših zdravilišč Evrope. Ležijo v sevorozaliodneni delu Hrvaške. V teh krajih so ;{(iO let pred Kristusom živeli panonski jasi, po njih pa so stari Rimljani mesto poime- novali IVSAF in že takrat uredili zdravstveno in kulturno središče, ki se je inten- zivno razvijalo v prvih štiristo letih našega štetja. V 19. st. in v začetku 20. st. Varaždinske topliee sodijo med boljša srednjeevropska zdravilišča. To Je bil čas razkošja, umetnosti in romantike. Ta duh se čuti še danes. \araždinske toplice so v samem vrhu zdravstveno-rekreativnega turizma. To je eno redkih zdravilišč, ki se lahko pohvali s komparativnimi prednostmi: termalna voda - zdraviln<» bla- to. Nadvse potnenibiia je tudi zdravstvena strokovna usposobljenost osebja. Ta dejstva, zagotavljajo, daje vaše zdrav je v dobrih rokah. S\oJ prosti čas lahko zapolnite z individualnimi ali orjianiziranimi izleti v okolico pol- no pomembnih arheoloških najdbišč. zanimivih muzejskih zbirk, baročnih cerkva, obiskom koncertov klasične ali zaba\ne glasbe... in če \ani bo čas še dovoljeval, z obiskom I.) km oddaljenega Varaždina - nies- la kulture, baroka, filasbe in cvetja. Skratka >araždinske toplice lahko obiščete z namenom zdravljenja, rekreacije ali kombinacije oboJejja. kakor koli Vaša odločitev bo izpolnila pričakovanja! Inilika!'ije m zurav- IjiMif in n h}»lMlitHrij«: v poškodbe hrbtenice v revmatske bolezni **fovensf