PROLETAREC JE DEI AV SKI LIS T ZA MISLECI ClTATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2068.
S. Mi
CHICAGO 23, ILL., 28. MAJA (May 28), 1947.
Publish«! Weekly at 2801 •. Lawndale At*.
•is
LETO—VOL. XLI1.
SLIKA Ameriikefa rdečega kriia Is Grčije, Deček gleda, če mu morda v tem vosn niso pripeljali hlač. So mi Jih, kajti naš Rde« kri« Grčiji pomaga veliko bolj kot n. pr. Jngonlaviji.
Anglija si išče novo vlogo v svetovni zgodovini
Razpadajoči imperij se^ žariva v nove izhode. — Nesoglasja v delavski stranki. — Vprašanje je s kom, ali pa v staro politiko ravnotežja
Angleški parlament Je eden izmed nabolj mednarodno orientiranih. Dohajati ga Je začel v tem oziru naš zvezni kongres, a vzlic naši tekmi z Londonom je Angija v mednarodni diplomaciji še vedno prevenstvena dežela.
Kako se olureniti? "
Težava sedanje Anglije je, da ni več torijska, ne več v "ameriški coni", toda je podedovala vso Churchillovo vnanjo politiko, vse grehe imperializma Velike Britanije in zato je, hočeš nočeš bolj v "ameriški coni vpliva" kot še kdaj prej.
Prejšnji premier Churcill je vse tako uredil, da sta si postali Velika Britanija s svojimi dominjoni ter Zed. države, z latinsko Ameriko enota.
Ta zveza postaja Angliji neprijetna. Ni ji všeč, da se bi podala za služkinjo našim Zed. državam, niti ne, da bi postala podložniški imperij Sovj. unije.
V angleškem parlamentu se svobodno razpravlja, to se mu mora priznati. In angleška vlada si še vedno upa — vzlic svoje odvisnosti od ekonomije Zed. držav, izdajati izjave, ki naj pričajo, da je Anglija še velesila.
Vendar, s kom?
Glavni problem Anglije sedaj je — ali naj igra staro politiko ravnotežja, ali pa naj se popolnoma preda v varstvo Zed. držav.
Torijska stranka s Churchillom na čelu propagira slednje. Ves angleški svet naj postane eno telo, v namenu zavladati nad vsemi tistimi deželami, ki niso v sovjetskem bloku.
A je tu tudi drugo vprašanje: Kaj hočemo?
Na podlagi Trumanove doktrine zahtevamo ohranitev ka-
pitalističnega sistema. V ta namen smo se ^dločili reševati Ev« ropo in ves ostali svet pred nevarnostjo "agresivnega komunizma".
Angleška vlada, ki je prišla na krmilo z geslom za odpravo kapitalizma, je v zadregi.
Anglija polna ekonomskih težav
Nesreča vsake dežele, ki prične s socialno revolucijo je — da jo začne v najhujši ekonomski krizi, na dnu poloma starega reda. In še večja pa, ker se naloge loti površno, to je, ne da bi pretresla stari red nagloma.
To je vzrok, čemu se mora današnja Anglija toliko boriti, da se obvaruje in pa delavska stranka tako zelo truditi, da si zgradi demokratični socializem.
Imperij Velike Britanije razpada — to ni več nikakršna tajnost. Celo kolonije se ji upirajo. Izvoz je sicer pospešila, toda ne toliko da bi mogla z njim plačevati uvoz. Torej je morala znižati življenski nivo prebivalstva.
Ameriško posojilo se krči — oziroma je že izčrpano in kmalu se bo dogodilo, da bo Anglija bodisi morala vprašati za novega, ali pa si še bolj zadrgniti pas.
(Konec na 5. strani.)
fffttfttyy??yf?ttt»ttfttff
Prosvetno matico
Konferenca v Chicagu v na*
deljo 8, junija v Slov. delavskem centru za čikaiko, wauke-gansko, sheboyganako in mil-wauško okrožje.
Prične se ob t: 36 dopoldne. Vse pridružene organizacije sa hile pismeno povaM}Hito sa Izvolitev zastopnikov. Več podrobnosti na dragem mestu v tej številki. ,
AAAaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
SANS OB SVOJEM DRUGEM ZBORU
Konvencija S/ovenskega ameriškega narodnega sveta, ki se prične v petek 30. maja v Clevelandu, bo zasedala v zgodovinsko važnem času.
Ko se je istotam vršil prvi vseslovenski narodni zbor v Ameriki, so povsod hrumele na%ijske horde, osvajale, rušile, poiigale in morile tudi ione, starce, otroke in pa "inferiorno" ljudi vse od kraja,'
Na tistem zboru je bil res zastopan ves naš tukaj-šnji narod.
Proletarec ga je pozdravil, a prav na tem mestu smo izrekli svoj dvom v bodočnost tega skupnega navdušenja in v solidarnosti vseh plasti našega prise-Ijeništva.
Vendar smo zbor podprli v veri, da so razmere toliko resne, in pomoč slovenskemu narodu tam tako nujna, da tudi ako nimaš vere v tako skupnost, je vendar to bolje kot pa da ne bi imeli nikakršne dramatizirane akcije.
Polagoma so se stvari razčistile, struje so spet postale struje in SANS združuje sedaj — oziroma vsebuje le tiste kroge našega ljudstva, ki res verujejo v negov program.
Kar je bilo takih, ki niso želeli preporoda, temveč le povnitev v stare forme, so se poslovili. In mnogi izmed njih so se pridružili onim, ki so med vojno sodelovali tam z okupatorji ter se pod to firmo označevali za "domobrance".
Bežali so s Hitlerjevimi četami vred na Koroško in imovitejši, vplivnejši ljudje, ki so imeli sredstva, pa v Rim, eni v Švico ali kamor že so mogli na varno pred jezo naroda.
SANS je v teh letih tvojega obstoja deloval {po začrtani poti. Pomagal je v borbi za poraz osiščd in za ustvaritev takega miru, ki bo oprodom pravičen -tudi tako malim narodom, kakor je sloumSki.
Prezrl ni nobene priložnosti v delu za to smoter. In pomagal je v relif ni akciji. Delal na prosvetnem polju s pomočjo prfdavateljev in filmov ter s širjenjem tiskovin — slovenskih in angleških.
Delal je vedno s stališča, da smo Američani, ki pa smo dolžni po Rooeeveltevomu programu sodelovati mednarodno kjerkoli to koristi grajenju trajnega miru, pravičnosti in socialni zaščiti delavskih množic v industriji in na poljih.
Posebna naloga SANSa pa je od vsega začetka na mednarodnem polju pomagati narodu, iz katerega izhajajo naši izseljenci. V ta namen je SANS obveščal merodajne kroge naše vlade in poslance o tržaškem In koroškem vprašanju, o delu in borbi Jugoslavije na zavezniški strani in apeliral je nanje, da naj ta vprašanja razumejo v luči realnosti in jih pravično presojajo.
Toda tudi nasprotniki so bili na delu - iz Italije, Avstrije in tukajšnji — in zato stvari niso potekale tako kot mi smatramo, da bi bilo pravično. In spornih vprašanj je še mnogo nerešenih.
Zaradi tega je SANS še potreben. Toda obdržati ga v aktivnostih bo sedaj težje kot pa v času najbolj kipečega navdušenja. Torej je naloga tistih, ki v to organizacijo in v njen program verujejo, da jo oh ranic in nadaljujejo z delom.
Ce brezposelnost naraiča, iemu se jo ne zavira?
Brezposelnost za našo vlado še ni problem, ampak po raznih podatkih Je brez dela že nad
štiri milijone za zaposlitev godnih moških in žensk.
Nedavno so odslovili v De-troitu na tisoče delavcev, češ, da manjka železa. Vsa taka odpuščanja pomenijo nadaljne odstavitve tudi is drugih obratov.
V Washingtonu se člani Trumanove administracije ukvarjajo z vprašanjem, kako preprečiti krizo, kakršno smo dobili pod Hoovrom.
Tekstilna industrija, ki je vsled svojih inflacijskih cen pri-
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
...."Svobodni Trst" še nima go-vemerja. Dva, ki jih je predlagala Moskva, oba socialdemokrata, sta bila odbita. Namreč vlade Zed. držav, Anglije in Francije so ju odklonile. Predlagale pa so štiri svojih, ki jih je Kremlin črtal, češ, to niso ljudje, ki bi bili sposobni za tako nalogo. Nato so pričeli zopet od kraja.
Anglija ni revolucionarna de* žela, a deluje za procesno — to se pravi, za razvojno revolucijo boljše- kot Francija ali katera-
šla do vodopada, se trudi, da ne koli druga država na svetu. Ta-
zleti navzdol. Noče pa se sama osvoboditi ekonomskih zakonov, vladne kontrole pa tudi ne mara. Gre se namreč ali naj postane to zares "free enterprise", ali pa le podvsetje, ki bi ga ščitile vladne subvencije.
Tako kot je v tekstilni industriji ne bo šlo, to Je gotovo!
Dasi oblačil — posebno spodnjih oblek v prodajalnah manjka že dokaj let, so mnoge tekstilne tovarne pognale svoje delavce na cesto. To se pravi, ukinile so obrat rajše kot pa da bi znižale cene.
Slabo izgleda tudi v živilski industriji. Magnati so se tako privadili visokih, čezmernih profilov, da rajše svoje tovarne za-pro kot pa da bi izdelke dali na trg po znižanih cenah.
Pravijo, da Je tudi v najboljših časih saj kakega dva milijona moških v brezposelnosti ža zategadelj, ker puste prejšnje službe in si iščejo novih. Ampak sedaj se število služb zmanj-šuje.
Ae slabše so obeta.
Dasi se profit! korporncij višajo od meseca do meseca, se prihranki ljudstva znižujejo. Vojni — ali kakor pravimo sedaj — hranilni bondi, so doma-lega pošli. Se eno leto, pa bodo vsi posest vele bankirjev. . Ista vladna statistika pravi, da delavci česdalje več kupujejo na upanje. Bodisi hiše, obleke, pohištvo itd.
Na drugi strani pa so profit! narasli do blisu tri sto odstotkov.
Torej se naš ekonomski način razvija približno tako ali pa točno tako kakor po prvi svetovni vojni. Lahko se sprijaznimo s resnico, da se nam bliža nova "depresija". Morda prične že to jesen, mogoče leta 1S48, a naš sistem je tak, da je ne bo mogel zajezitL
ko ugotavljajo mnogi socialisti čni teoretiki tu in drugje. Da bi le bili v pravem! Kajti če niso, pride atomska katastrofa na svet. Njegova rešitev pa je v socializmu.
Republika Columbia v latinski Ameriki se je domislila Trumanove "doktrine" in odločila, da so tudi unije nepotrebne. Razpustila je vse, pod pretvezo, da je v njih preveč "komunističnega" vpliva. Iz tega se lahko kaj nauče tudi tukajšnji voditelji unij. Kajti ko vlada začne z razrednim bojem, bo šla od stopnje do stopnje, in to zmerom proti delavstvu, neglede kako konservativno je njegovo vodstvo.
Maršal Jan Christian Smuts je eden izmed poslednjih državnikov stare generacije, ki je še na krmilu. Vlada Južnoafriško unijo. V dominjonih Velike Britanije je zelo upoštevan, iz razloga, ker je mednarodno podkovan in pa ker zastopa močno de-
želo. Smuts je konservativec, a vendar ne želi, da bi se Anglija udinjala za nekak nov "do-minjon" Zed. državam. Kadar Smuts govori, se zdi, da svet vse premalo razume položaj, v katerem je Velika Britanija.
Indija, ki ima okrog 400 milijonov prebivalcev, in pa ob* ljubo angleške vlade, da lahko postane neodvisna, je v veliki zmedi. Lahko bi res postala svobodna in se razvila v eno največjih sil na svetu. Toda jo mi-kastijo verske razlike. In prav tako tudi plemenske ter razredni prepadi. Anglija — Če bo hotela, bo torej še lahko vladala Indijo, dasi sedanjo londonsko vlado ta vloga nič več ne mika.
V	Londonu se je v enem dnevu v mesecu maju dogodilo par umorov. Časopisi so priobčili vzhičene Članke ter proteste nad policijo, češ, take stvari spadajo v Chicago, ne v London, ki je civilizirano mesto!
V	Chicagu so umori res udomačen običaj. Eden policijskih uradnikov je dejal, da so v Londonu čudaki, ako se vzrujajo radi dveh umorov v 24 urah. Isti uradnik je ugotovil, da imamo v Chicagu čestokrat po pet umorov v enem dnevu, večkrat tudi po sedem in več.
Komisija Z. N., ki je preiskovala vzroke civilne vojne v Grčiji, je ugotovila, da je ena glavnih provzročiteljic tega nereda Jugoslavija. To ni res. Je pa razumljivo, da Macedonci v Jugoslaviji podpirajo svoje brate Macedonce, ki so pod Grčijo. Kajti kri ni voda.
ANEKDOTE
MARK TWAIN,
znameniti ameriški humorist, je v družbi nekoč dejal neki dami:
—	Ah, kako ste lepi!
—	Skoda, da o vas ne morem reči isto, — je nevljudno odgo-rila dama.
—	Zlažite se mi, kot sem se jaz vam, — je mirno odgovoril Mark Twain.
Tudi naše notranje zadeve potrebne pozorrnosti
Namesto da se bi brigali toliko sa Grčijo in Turčijo, bi bilo dobro pogledati v naše Južne države, kjer se linčanja množe.
In unijo pa v svoje vrsto, da jih utrdijo v unijskem duhu, namesto le s stališča služb svojih uradnikov.
V Greenville, South Carolina, sc Je minuli teden vršila .obravnava proti llnčarjem — prva v zgodovini Zed. držav, na kateri Je bila obtožena vsa linčsrska drhal. Zlečln Je priznala. Vseh osemindvajset obtožencev Je pristalo v ispoved, da so ugrabili črnca is Ječe ter gs linčall, pa Jo porota vslic temu vse oprostila vsake krivde.
Mnogi listi v severnih državah so Imeli k temu Izrekn uvodnike, s ugotovitvijo, da bo Tramanova doktrina od muh, kajti "kemeeisein" ima v tem alučaju veliko gradiva sa
protipropagando.
Komaj Je bila U linčarska drhal oproščena, so se v par južnih državah dogodili novi lin-č a reki vpadi.
Vsak zamorec, Id kaj zagreši, Je aretiran, zaklenjen v celico in čaka obsodbe. Toda linčarji nočejo tega procesa temveč udro svečer v Ječo, Jetnika odvedejo In ga obesijo, all ustrele, nil pa Isvrle nad nJim kar obeje.
Čemu se bi zvezna vlada nekolike ne pobrigala sa odprave tega stanja v Južnih državah, namesto da hoče trošiti stotine milijonov dolarjev proti onim, ki se v Grčiji bore zoper korupcijo rojalftstične vlade In reakcijo sploh.
Se Ae druge stvari, na katere bi WW Tramanovi administraciji vredno misliti. Neglede na propagandne vest! o nižanju cen
Je vendarle reenica, da draginja Še ni sajesena.
In profit! tudi ne. Korporaci-ja General Motors Je Imela v prvem četrtletju tega leta $1.42 čistega dobička na vsako delnici. Njen skupen čist! dobiček v prvih treh mesecih tega leta Je snašal $65,838,01*.
To Je le en primer, kajti sorazmerne proflte Imajo vse druge velike korpornelja. In tud! manjšim ne gre slabo. Vse pa
vedo, dn bo to dovedlo v kriso, na katero so se magnati že pripravil! in Ji bodo rekli "recesija".
Naše unijsko gibanje temu položaju n! kos, ker Je bres političnega programa. In v kongresu bres moč!. Poslane! in senatorji rohne proti "zdečkar-jem" In kct so tudi voditelji unij velik! "domoljubi", Jim pe-
magajo. Posledica te politike voditeljev ameriških unij je val sovraštva proti njim in pa postave, k! bodo *nijam zadrgnile vrat, ako bode uveljavljene.
Vsaka unija so bo na podlagi kongresnih sklepov morala venomer prati, da ni "komunistična", in da nima komunistov v svojem vodstvu. A Če bo kom-panija trdila nasprotno, bo sedava predložena vladnemu odbora In U bo odločal.
Vsak radikalen unijski odbornik bo osnačen za "komunista", pn če je si! ne.
In vsak sedanj! unijski uradnik bi storil dobro delavcem, ki ga plačujejo, če se bi poučil v resnico, da je to rasredni boj ne pa kaka kampanja sa patriotizem proti namišljenemu "komunizmu".
VPRAŠANJE AGITACIJE ZA LIST IN PROBLEM ZMAG0VANJA STROŠKOV
Na seji upravnega odbora dne 19. maja je Anne Beniger poročala, da itevilo naročnikov Proletarca naraiča, a ne toliko, da bi to dohajalo višanje izdatkov, Pobili smo mnogo novih naročnikov, kar bi zelo pomagalo, če bi tudi vsi stari ostali. Toda mnogi so preminuli. V marsikakem slučaju so njihni otroci poravnali znesek za zaostalo naročnino in sporočili, da jim je žal, a ker slovensko ne čitajo, jim lista ni treba več pošiljati.
Vzlic temu pa je novih naročnikov več kakor tistih, ki jih moramo iz enega ali drugega vzroka črtati iz naslovnika.
Ob enem je poročala, da je odziv s prispevki v ti-skpvni sklad bil letos do sedaj veliko boljši kakor lani. In da je priredba v korist Proletarca, ki se je vršila dne 20. aprila v.Chicagu, prinesla nad $400 prebitka.
Toda naši splošni stroški so sedaj $100 na teden višji kakor dohodki (naročnina in oglasi) in rajše kot da bi si nakopali previsoke obveznosti, je treba preučiti, kako jih znižati.
En izhod po njenem mnenju bi bil zmanjšati list na štiri strani.
A to smo poskušali po prvi svetovni vojni, ko smo ga zmanjšali z osem na 4 strani, in začeli Proletarca izdajati v obliki revije. Naročniki se tega niso mogli privaditi In venomer priporočali, naj obnovimo staro obliko Proletarca. Cel, da bo potem laglje podvzeti kampanjo sa nove naročnike in finančni problem bo s tem rešen*
Tako smo končno tudi storili. In res, pod vzel i smo potovalne agitacijske ture, zastopniki v naselbinah so se požurili in ilo je nekaj let, dokler ni nastala "depresija" In pa tudi težki notranji spori so nam škodovali.
Zmanjšati stroške z zmanjšanjem lista in s tem škoditi njegovi vsebini — to lahko zmanjša račun, a lahko tudi dohodke toliko, da se s tem več izgubi kot pridobi.
O tem na kratko omenja v svoji koloni v tej številki predsednik upravnega odbora Joško Oven.
Dohodke lista je torej treba zvišati za okrog $100 na teden, da ne bosta upravnica in urednik, pa upravni odbor, v večnih skrbeh, kje dobiti vsote za poravnavanje računov.
Priti do teh dohodkov po je v naših sedanjih okol-ščinah mogoče edino s pridobivanjem novih naročnin, z obdržanjem starih naročnikov in z več prispevki v tiskovni sklad?
Kaj je vaše mnenje?

nOJLKTAABC

PROLETAREC
UST ZA INTERESI DRAVSKEGA LJUDSTVA.

IZHAJA VSAKO SREDO.
OmUv«ka TkUu Druk CUcae*.
IIL
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE UABOtNINA v Zsdiujtaik drUran u c«lo l«U I3.0U; aa pol leU Sl.TS;
sa četrt Uu 91.00. < laosamatT«: m colo loU SS.60; u pol UU $1.00.
Val rokopui in o*W«4 morajo MU v nafta« urad« naj pax naj a da poadaljka papoldna an priobčita* v šUvilki tekočega todnn.
PROLETAREC
mkliahtfd avarj Wadnaadnj bj fcha JafoaUv Workman'« Publlahin« Co.,
Ina. laUklUhad 1000.
Editor.
..Prank Zaiti
SUBSCRIPTION RATES: JaiUd SUtea: Ona Tanr SS.00; Sis Montba $1.7»; Three Montha $1.00. Fortiffn Countries, Ona Yanr $3.50; Six Montha $2.00.
J0SKO OVEN:
RAZGOVORI
Ko sem bil zadnjič v Pennsyl-| dove. Ob tej priliki se sporni-vaniji, nekako pred dvemn leti, njam sledečega dogodka: Leta sem srečal nekaj mojih sošolcev 1942, spomladi, Ljubljana še ni
iz Sv. Kriške okolice. Obljubili smo si, da kadar zvemo kaj novic iz nase Dolenjske si te sporočimo. Pred nekaj dnevi sem prejel pismo od Josipine Majde-Mihelič, učiteljice v pokoju. V pismu omapja pogreb njenega nečaka Lojzeta Hostnika. sina 1 njene sestre. Lojze je bil oficir že preje v jugoslovanski armadi. Po predaji jugoslovanska vojske se je pridružil partizanom. Padel je jeseni leU 1944 j na Štajerskem kot polkovnik kolonel). Dve leti je ležal pokopan v
bila obdana z žično ograjo. Z dovoljenjem italijanske oblasti si sa it lahko kretal po takozvu-nt Ljubljanski provinci. V začetku maja sem se peljala domov po živila. Od Velike Loke sem sa peljala s pasto, ki jo jc vozil Mrsu iz Klanca. Pošta ni več vozila na Litijo, ker je bila ta pod Nemci. Drugi dan sem se zopet vračala v Ljubljano. Orem proti Klancu. Po cesti se pelje voz s kakšnimi 12 Italijani oroti Čatežu. Na Klancu smo sč mudili še kakšne pol ure predno je bilo vsa pripravljeno. Od
PROLETAREC
1301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Tslepkone: ROCKWELL 1—4_
Turčija in Grčija dobite na stroške naše "nove" doktrine "moderno armado"
Predsednik Truman je zakon svoje doktrine, za boj zoper komunizem "vsepovsod", podpisal 22. maja. Kongres ga mu je odobril z veliko večino. Poslanci obeh strank so glasovali zanj. Opozicija je bila šibka. Večja je med ljudstvom, kar pričajo Wallaceovi shodi, a odločuje kongres, ne masa na shodih.
Ameriška vojaška misija je bila poslana v Turčijo še predno je bila "Trumanova doktrina" odobrena, ker je bil državni department prepričan, da bo sprejeta. Oziroma je bil o tam uverjen še predno je šel Truman pred skupno zbornico zveznega kongresa z načrtom za obrambo "svobodnih, demokratičnih dežel kjerkoli na svetu pred komunistično agresivnostjo."
Sovjetska unija je po minuli vojni na Turčijo precej pritiskala zaradi vprašanja Dardanel Ta ožina je bila Rusiji vsled turške "nevtralnosti" med vojno zaprta. Zato so morale njene ter druge ladje zavezniških dežel s svojim tovorom v pomoč Rusiji po dolgih, skrajno nevarnih poteh v sovjetski pristanišči Murmansk in Arhangel, in druge v Vladivostok. Vsled tega je Rusija po vojni sklenila, da se s tako nevtralnostjo Turčije ne bo več zadovoljila. Od vlade v Ankari je zahtevala, da naj bodo Dar-danele v bodoče pod skupno obrambo in upravo dežel, ki meje ob Črno morje. Te so Turčija, Sovj. unija, Rumunija in Bolgarija. Turčija je ameriško in angleško vlado vprašala za nasvet in ob enem, ako jo bosta podpirala, če sovjetski predlog zavrže. Dobila je zaželjeno podporo in pa zagotovilo, da jo bodo Zed. države v slučaju napada branile.
Moskva je nato s pritiskom na Turčijo odnehala, ne pa s|n»h propagando. Poudarja, da je bila Turčija med vojno že priprav- predelov. Semtertja nam prine-1 __ copate pozabila, nazaj je pri
štajerskem gozdu. Ker pa" ga ja i	navzdol proti Turnu
njegova mati želela imeti doma,	™>c™ streljanje Ne-
so ga pripeljali to pomlad domov v njegov rojstni kraj. Eden njegovih nosilcev je bil tudi moj nečak France Oven, kateri je bil član njegove brigade. Iz-črpki iz pisma se gldse c "Danes bo 14 dni kar sem bila na pogrebu nečaka Lojzeta. V gozd i-
prijetno me je spreletelo. Mrsu je zaslutil kaj se dogaja in je utihnil . Ko smo vozili po novi cesti proti Čatežu med samimi gotdovi, zagledamo v poseki pod cesto mrtvega Italijana. Streslo me je. Kmalu nato zagledamo v jarku ob cesti ranje-
nu nad Ljubnem v Savinski do- i Italijana vsega v krvi pro-lini je počivalo njegovo truplo I®** <** vzamemo na voz Mr
V KONGRESU so dobro ščiteni val sloji, rn zea ljudstvo. Zavarovani se v njemu vsi trusti. kot jih predstavlja gornja slika. Ljudstvo ne. In zato se mora same "praskati" po hrbtu, dočim se privatni interesi sami ščegetajo drug drugega v njihovo skupno dobro.
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
dva in pol leta. Odkopu so prisostvovali krajevni ljudski odbor, mladina in pionirji z govori jn jjetjem. Krsto so zavili v
trobojnico, jo pokrili z venci in cvetjem in s spremstvom je od-brzel kamijon proti Sv. Križu.
Tu so ga prenesli v tiho dolino v dom, ki ga je zapustil mlad, lep. močan in poln nad.
Zelo je ljubil ta svoj dom. Ko nikdar več .. Daj. vzdignila te ^ ie med vojno v temnih nočeh bom. da boš potipala njene ro-
kice, kako so mrzle..."
Bile so res mrzle, tako mrzle, da sem čutila mrščavico po vsem telesu. Zdaj šele so se mi kako sva jih nedolgo tega sku- prav ralariie oči Zdaj šele sem
za Micko. Toda domislivši se.
Bose noge...
Skoro po vsaki večji nezgodi,	paj skubli in kako so se kar tri- opazila veliko razliko med to
in teh je bilo letos že izredno	i^at zapovrstjo beli venčni list- Micko, ki je ležala tu vsa bleda,
veliko, nam listi prinašajo poleg	ki iztekli zame za v pekel*, za- vdrti), 0*j priostrenega noska,
poročil tudi slike, slike pogo-	njo pa za v nebesa' in kako sva sivkastih uslnic in razčesanih
rišč, iztirjenih vlakov, razbitih	se zategadelj spričkali, mi ja bi- ^ ki w ^vo le^j cb Upad-
letal, od povodnji in viharjev	iQ hudo. Očitala sem ji. da si je licih ter one ^ m j j sijale
opustošenih pokrajin, od raz-	nebesa' prigoijufala in iz gole L^ ^^ dva razpihana iiva
strelb poškodovanih ali uniče-	nagajivosti se*n ji zapela: Ma- offlja ki ^ je včasih zasmejala
1	MA^l — M 2 •	a M	AA 1 I W	H% /vgl	I r»	__ 1 1	__1 _ ----- i _	____i____it.	o 4	*	________:	•
su odkima in požene. Jaz ga opozorim, da ne bo prav če ga ne vzamemo na voz, ranjenec je, pa naj bo prijatelj ali pa sovražnik. Ki me hotel razumeti. Meni ni bilo za Italijana — temveč za Mrseia. (Nadaljuje se v prihodnji številki.)
Zborovanje SANSa SANSovo zborovanje, katero se vrši ta teden v Clevelandu. bo zelo važnega pomena ne samo za nas ampak tudi za seda-
vračal od časa do časa v ta svoj . . ...	___.
... . . . . . , ... , njo Jugoslavijo. Četudi smo da tihi dom, je božal zemljo in žito J . fv, .. J, .. .___. __
!\es kot bivši Jugoslovani na črni listi v Washingtonu, ter da se Jugoslaviji odreka tukaj vsa-
na njivi.
Tako se je vrnil tudi nekoč. Matere ni bilo doma. V^^	ka'pi^/iWno lwH am^rišk. nil je: "Kaj nu je dom brez	driavl>am saj vendar istotake matere, kaj mi je dom brez ma-	pravice kot pa na primer Turki, tere!" In to je bil po naravi trd	Grki in ItaHjani. Naloga SANSa človek, ki ni nikoli izražal svo-	^ ne samo ra2krinkavanje po-jih čustev. Mati je zbežala od	dle proti-jugoslovanske propadoma iz strahu pred Italijani, ki	ganc|€> nmpak tudi vzdržanje so jo neprestano nadlegovali,	naj^jih stikov z našo staro do-heteč izvedeti kje ima sina. da-	movino. In to je zelo široko po-
ljena iti odkrito na stran osišča in napovedati vojno zaveznikom, i **j° tudi slike človeških žrtev, j y.' Vsa to mi je zdaj legalo na
poslopij in celih mestnih; nčka *	»SS*®^^	katero bo zahtevalo mnogo
jim zakrijejo. Iz obzirnosti. I	. ,. ._ T«""Mirlr-"n. ^V^ tkak^ DO ^ "ru"J ~	»»«*«'! dveh let je razcepil »vet — tak
'	1 Vendar sem se bolj zbegana < »•	ne do vec Munaia po ponosa na tvoj čin (ranki, ne Uen kot
na
političnem polju temveč vseh. Razmah dogodkov zadnjih
dimo zavžito juiino v želodcu. J zadnjUcrat domov bilo ie Dar u f	d^narla Dane' 50
____________________________________ ^ l u	- : Ali kadar se Ji je kaj zamerilo. J ^ ' ^dno tTd.l L k"tiCn' knt,Cn' ^
pa je svoj namen spremenila, ker je bil. nemika armada pred f™™" ^J^	^^TSJSf^J^ " * ^ ^^ urtnice mat^. če jj m
Stalingradom poravna M.n.tr, vAnkari so tedaj mi^Ui, da ima	^ »odnkast.h zvon^, £Wev»o£ je tedaj d M^vnik "Niaem
Hitler zmago nad zavezmki ze v žepu. ^ J ' u mrtve „„„	Vendar sem se oolj zke|«iu' Ja Micka na bo ve, skakala po ponosna na tvoj cin «rank>, ne|fen kot ga poZnarno _ v dva In šele ko je biU Nemčija tudi na zapadu temeljito tepena. se ^ da izpod odei« raz-	ne8° presunjena naposled zna-, eni nop. v čemer je ona nepre- tvojo obleko, ponosna sem tabor, Mi BiOVenski delavci veja Turčija pridružila zaveznikom in napovedala vojno tretjemu gaijene. bose. Zakaj tudi teh ne	<*> lvoJi mrtvi \ T"1* Mt°' ker euiem' d« si do" mo kam spadamo. Sansovemu rajhu - par dni predno je brezpogojno kapituliral. pokrijejo? Ako pa jih že iz tega	Materino ihtenje se je sUiate odnehaj ,e v« raz«rj«ia ber do svojih tovarišev in do lborovanju želim največji us-
Moskva ima torej vzrok za jezo nad Ankaro.Turčija je med}.,i onega vzroka morajo - ^ ^^p^a^^t (iTra^kfTpX^ mUj^P! ^.T^isn,.^" ^l'- ^ N - „ •
nevtralnosti z obeh ju za^ J.m v», n^vi^e T ^fS* cvetjem vj^ajj. z njo vred vese-	SlS: Na zadJ^^Určevega
J	belo je bila oblečena in na glavi lo poskakovalo...	^ ^ menda ja nisi za zmerom	prtcej govorili o
venček» ki sem ga prav dobro j TU sem se nehote ozrla proti naredil." Odšel je ne da bi se sunju našega lista Citatelji poznala. Saj si ga nisva le en- ■ njenim nogam, ki so bile skoro ozrl. čez teden dni je padel kot Proletarca sigurno vedo, da so krat pomerjali, ko sva se igrali zagrnjene s šopki rož, vkljub namestnik komandanta na Sta- ^ng ijska poskočile za več kot nevesto.	temu sem opazila, da so ji noge jerskem. padel od nemške kro- STO ODSTOTKOV. Naročnine
kadar nima več življenja v sebi?
Ali pa morda nismo vsi enako občutljivi za take stvari.
vojno prejemala podkupnine za ohranitev strani, a koristi od tega je imela največ Nemčija
Rusija že dolgo dobo stremi, da bi si iz svojaga velikega skoro bi rekla krutega poudar-Crnega morja dobila skozi Dardanele svoboden, varen izhod. ^ mčevnosti človeškega telesa. Ampak Rusije v Sredozemlju se boji posebno angleški imperij, ki mu je pot po Sredozemskem morju takozvana "življenska žila."
Ko je postala Sovj. unija v teh krajih s svojo diplomacijo čezdalje bolj agresivna, je Anglija uvidela, da sama ni dovolj močna ohraniti status quo, pa je vprašala Zed. države za sodelovanje in za razbremenitev njenega protektiranja Grčija In Turčije. Tu je bil v ta namen Churchill, ki jo propagiral vojno zvezo med Zed. državami in Veliko Britanijo — proti komunizmu in Rusiji seveda. Ta načrt je bil tedaj — ko ga je Churchill podal v svojem govoru v Fultonu, Mo., v bistvu že odobren od obeh vlad, kar pričajo vsi nadaljni dogodki. In če ne bi bilb to res, bi predsednik Truman no sedel zraven Churchilla in mu pritrjeval, ko je govoril za zvezo med ameriško pnijo ter britanskim cesarstvom.
Po 31. marcu je ameriška vlada sprejela angleške obligacije v Grčiji. Ker je angleška armada in njena avtoriteta ostala še tam, ker naša oblast še ni bila organizirana, poročajo iz Londona, da bomo za ta čas nadaljevanja angleške "podpore" Grčiji Anglijo odškodovali za stroške od marca pa do sedaj, To nas bo stalo kakih dvajset milijonov dolarjev.
Grčija in Turčija sta torej postale s tam ameriški domeni.
Ameriška vojaška misija v Turčiji sedaj proučuje sestavo in sistem turške armade, ki šteje okrog milijon mož. Naši častniki pripovedujejo reporter jem. da je "primitivna in slabo izvež* bana". Treba jo je modernizirati. To bo stalo naše davkoplačevalce veliko milijonov — morda milijardo, predno bo cilj moderniziranja dosežen.
Grško "armado" so naši oficirji dobili v boljšem stanju, ker jo že dolgo vežbajo angleški veščaki. Ampak jo bo tudi treba na novo opremiti.
Ako se jim to posreči, bomo imeli v osrčju Sredozemlja močno armado, na katero se bo vlada v Washingtonu lahko zanesla.
Ampak bivši podpredsednik Wallace ni tako prepričan, kakor sta Truman in državni tajnik Marshall, da vodi naša politika s prevzemom Grčije in Turčije pod naše varstvo v mir.
"Da," je dejal Wallace, "če jima bi pošiljali pluge, žito in druge potrebščine za zgraditev blagostanja v njima, to bi bilo delo za mir. A pošiljati jima munkijo in oboroževati njune ar» made za boj proti 'komunizmu , to pa ni akcija za preprečenje tretje svetovne vojne."
Učenka ljudske šole sem bU.; Njena starejša sestra jo je z^ ^ ^^ ^ ^
še takrat, ko sem šla kropit Mi- zeleno vejico branila muh. in cko M., s katero sva se še pred kadarkoli je nekoliko bolj za-dobrim tednom lovili po šol* mahnila, so se podobice zgibale akem vrtu. Kaj ji je tako nana- in se je zdelo, da se giblje Ml-
Bei trak okrog stopal gie. Tovariši partizani so ga pokopali v gozdu nad vasjo, za-
žal skupaj. Neki odpor se je zganil v meni do njenih doma-
znamovali kraj in sporočili v bližnji hiši. kdo počiva tu. V
čih in zdalo se mi je, da bi se jeseni sva bili z nečakinjo tam
nismo zvišali. Ali tudi v dolg nočemo. Odvisno je od nas vseh. da pod vzamemo najenergičnej-še korake, da zares ne zaidemo v dolg, iz katerega bi bil izhod
gloma prestriglo nit raladaga cka. Da morda samo spi, sem ™*V<1 l°va"š*c" PočutiU veliko Bil je lep, sončen dan. Gozdovi	zelo t€Žak Zadnjič sem omenil
-	- - - - bolje, ako bi bila obuta. Zasmi- so blesteli v čudovitih jesenskih	vesclico v prid Proletarca Naša
lila se mi je tako, da sem mo- barvah in hladna sapa je pihala	Mdnja veselica v Chicagu je
rala pobegniti, kajti solz nisem po vrhovih vse naokrog. Nepo-	prinesla listu nad $400. To je rada pokazala. | zabna mi ostane grenka lepota
Pred hišo se«n se skoro zale- j	drte. In sedaj leži doma.
tela ob njeno teto, ki je s pehar-1 Znanci in neznanci ga prihajajo jem v roki prihajala z dvorišča. kroPit Organizacije in dekleta Ta teta je imela vedno prijazno Ponašajo vence in šopke iz češ
življenja, nisem nikoli zvedela,	tiho pošepetala sestri. Ta je obr-
Desno in levo ob poti je bilo	nila svoj zajokani obraz k meni
vse belo od marjetic in namera-	in se skušala nasmehniti. "Spi,
vala sem jih nabrati velik šopek	res spi. Le prebudila se ne bo
živilska pomoč Nmmči ji
Vsled izgredov in protestov nemškega delavstva v Hamburgu (angleška conal in v raznih mestih v ameriški coni je nastal za anglo-ameriško okupacijsko oblast problem — dali na| nastopijo proti Nemcem s trda. ali z lepa. -
fin ameriški poveljnik je dejal po mdfci« dn so si Nemci krizo
besedo zame. Ustavila me je tudi to pot. "Rada si jo imela, kajne... O tudi mi, mi vsi..je dejala mehko in si obrisala oči v konec predpasnika.
"A zakaj je potem ne obuje-te?!" je bruhnilo iz mene z jokom vred. Ustrašila sem se sama svojega glasu. Teta pa me je pogledala, kakor da sem ji zalučala kamen v obraz. Umikala sem se navzad in prihodnji tre-notek sem se zadela ob drevesno korenino, pa padla na vse štiri. Teta je priskočila, mi po-
sami nakopali in naj od zmagovalcev nikar ne pričakujejo, da jih bodo preživljali, pač pa naj se sami pobrigajo za vsakdanji kruh.
Njegov oster ton je vplival slabo, kajti čeprav je izgrede prepovedal, so se znova dogodili. Iz Washingtona pa je dobil dotični poveljnik grajo, češ, da je netaktno postopal. Ob enem je bilo Nemčiji anglo-ameriške cone sporočeno, da je pomoč v velikem že prišla, kajti potrebščine izkladajo iz 116 ameriških ladij, ki so dospele tja sredi maja in druge pa so na poti.
Ta pomoč tretjemu rajhu bo stala ameriško ljudstvo leta 1948 S75Q.()flO.OOO. letos pa $692,000,000. Polovica tega bi morala plačati Anglija, ki pa niti sama nima živeža, ne denarja« ker je vsled vojne in radi imperialističnih'pustolovščin v Sredozemlju in drugje obubožala. Torej preostaja samo še Uncle Sam, ki je prevzel vso odgovornost, faj kar se stroškov tiče.
V	anglo-ameriški coni Nemčije je 46,000,000 prebivalcev, in v francoski coni 6,000,000. Tudi v slednji so izgredi, a francoska
okupacijska oblast skomiga, češ, tudi v Franciji smo v pomanj-	__
kanju! In vlada v Parizu bi rada, da bi i njen prehranjevalni gUvF. A jaz sem še zmironTta7-problem v njenem delu Nemčije prevzela ameriška vlada v naja: ' zakaj je ne obuje-svojo brigo.	te.
V	sovjetski coni je na podlagi teh podatkov okrog 23 milijc* "Počakati moramo, da prine-nov Nemcev. Kakšno je prehranjevalno stanje med njimi, ni za- ee čeveljčke iz Cmon^ja. Prine* nesljivih poročil, a kolikor jih je, trdijo, da ni stiske. Prvič že sel bo še več drugega Le pridi radi tega ne, ker je sovjetska cona predvsem agrarna, to je, da drevi, pa jo boš videla lepo obu-,«o njeni pridelki večji kot pa so živilske potrebe njenega prebi- to in vso lepšo kot Je . valstva.	Bilo me je sram in nisem šla
Značilno je, da se Nepičijo v časopisju ameriškega bogata- več blizu. Tako sta mi še dan-Skega sloja prikazuje za usmiljenja vredno državo, dežele, ki jih danes Mickina dva uboga nožna je teptala in uničevala (n. pr% Jugoslavijo, Cehoslovaško, Poljsko l^lca pred očmi. To Je menda in Ukrajino) pa so v istem tisku blatene in zaničevane	J"1™' dt	no« Pri r"sUv'
Prsv in pošteno je, da pomagamo gladnim v Nemčiji. NI pa 'Jen,h	rad*
prav nuditi to pomoč na način, kot ds Ji jo dajemo v namenu k« dar s a spomnite svejcee v obnoviti nov rsjh, v namenu dati mu pogoje za zgraditev novega g^,^ Kraju, poAljtte jim lan-milltarizma. Naj zapadni državniki še tako trdijo, da to ni res — ski in pa letošnji Ameriški drn-vendar vsa znamenja pričajo, da za pad vodi z ozirimo na bodoč- UndU. koledar! Stena letošnji nost Nemčije v bistvu enako politiko kakor po prvi svetovni |1U, lanski $1.44. jN*ljit*W*
zelo lepa vsota. Kaj pravite vi nato, sodrugi?
njevega in breskvinega cvetja. Pride nekf lepo dekle, pokropi in bruhne v jok ter zavpije: "Ne vzdržim več, ne vzdržim več." In zbeži preko travnika proti Gabrovki.
Nedelja. Ljudje se zbirajo pred hišo. Po poti prihajajo pionirji, ki se imenujmo Lajzetr Hostnika brigada, s cvetjem ir venci. Sprevod krene proti farni cerkvi. Pred odprtem grobu se poslavlja od njega tovariš partizan, ki je bil Lojzetov uče^ nec v oficirski šoli v Metliki.
Tole mi ne gre v glavo?
WjnL
uH
magala s tal in me pobožala po Pevcl z*pojo, častna salva ir
pušk. lopate zadone — in konec. Grob je zasut z venci in cvet-jem. Ob zglavju leži trnjev venec z rdečo pentljo z napisom: vJunaku komunistična partija." Vsak dan hodi mati na njegov grob in je srečna, da ga ima zopet doma čeprav mrtvega.
Ali te zanimajo spremembe pri Sv. Križu? Ne vem jih dosti. Vaša hiša je taka kot je bila, vsa v vase zagreznjena, kot ds bi lezla v tla. dole popravljajo, župnišče in gospodarska poslopja so še v razvalinah. Klomšlno-va hiša je prazna. Na Klancu šo bili težki boji. Matičetova hiša je brez oken — prazna if in bo vsa razpadla, 64 M ne bo kdo usmilil Čatež je še močno v razvalinah Uv kaše težke vojno suh
naslov in vsoto, drugo izvršimo
Rake da so Američani tako hitro pozabili, da ie Italija pu-Mošils. pešigala in morila po Ju ffoslaviji, te mi nikakor ne gre v glavo. In tudi ne. ker isti krogi delujejo, da naj vsi jugoslo venski kraji, ki so prišli ped Italije pe prvi svetovni vojni, tudi v bedett bštaaejo nji. Med vej no se Tita in njegove portisan sko gibanje hvalili in občndeva II, sedaj ga blaf^Jo In ščujejo proti njemu. Pač velika iipre-
jdfeMsmrnm^Bmt	^ >	',	T' _.
mnspir	TlMBV	• 'WW *
MtOUTAMC

PRIPOVEDNI DEL
5»<
WANDA WAStlEWSKA:
Iz ljubezni
(Nadaljevanje.) Zavedla se je in začutila blato v ustih. Mračilo se je. Rdeče vejice so ugasnile, ovil jih je siv, meglen mrak. Se enkrat je umiral Grigorij, za vselej, za večno. Marija je vstala, s težavo premikajoč otrple noge. Mehanično si je začela čistiti plašč, a glina je ostala v rdečih lisah na suknu, roke so bile vse blatne. Napotila se je na postajo. Zazdelo se ji je da se je jarek spremenil v globoko, neprehodno brezno. Znova ji je spodrsnilo in padla je. Ležala je nekaj minut, preden je zbrala toliko sil, da je vstala, čeprav sama ni vedela, čemu se muči in hodi dalje po tej poti. Mrak se je plazil pod smreke in ovil brezoblično ogrodje tovarne, ki je bilo v poltemi še bolj kot sicer podobno predpotopni živali.
Hodila je s težavo, ne da bi gledala pod noge. Začelo je pršiti. Z ustnicami je lovila dežne kaplje, ki so ji padale po obrazu in se čudila njihovemu slanemu okusu. Iz razpokanih ustnic ji je pritekla kri. Ozrla se je na roke in opazila kri na prstih, ki si jih je ranila z ostrimi kosi opeke. Čigava je ta kri? Grigorijeva? Ne, njegova ni, saj ni ona prevezovala Griše. Ne samo, da ga ni ona, nihče mu ni pomagal, nihče ga ni reševal, ker rešitve ni več bilo. Saj ni umrl od ran, "padel je hrabre smrti"; da, tako je bilo napisamo. Padel je na polju slave za domovino, za Stalina ...
Zakaj neki ji prihajajo na misel, kadar premišlja o tem, znane besede, ki jih je stokrat brala v časopisu? Jasno, da je tako tudi bilo, jasno, da v teh besedah bije srce, kroži živa kri, a življenje in moč so tem besedam dajali vsi tisti, ki so padli na polju slave za domovino, za Stalina. Drugačnih besed tudi ni moglo biti.
Nenadoma se je začudila — o čem le premišlja, — ko gre z Grišinega pogreba. Ne, saj ne misli ona, to ji prihaja samo od sebe v misli, nekako brez njene volje.
Na kolodvoru so jo začudeno ogledovali. Vlak bi moral priti čez eno uro. Sedla je na edino klop in potrpežljivo čakala in gledala v točko na tleh. Voron-cov je skočil iz vlaka — takoj ga je opazila, nihče drug ni izstopil. Dovolila je, da jo je peljal v vagon in ni opazila njegove groze polnega pogleda.
"Marija, saj si popolnoma mokra, roke imaš krvave..."
Pogledala je svoje roke, potem pa njega. Ozrla se je, če ni kdo prisluškoval, a v vozu je bil polmrak in vsi so dremali. Sklonila se je k njemu in kot bi mu zaupala tajnost, mu zašepetala na uho:
"Veš, Grigorij je v resnici padel ..."
Prijel jo je za njeno ledeno mrzlo roko, jo krepko stisnil in obdržal v svoji.
Ni končal. V njegovih kratkovidnih očeh je opazila strah.
Odkimala je. Ni ob pamet, ne. Le do današnjega dne ni vedela, kako je s to stvarjo. Ne, da ni ✓erjela, a smisla obvestila m doumela. Sele sedaj, v tej vasici, ki je ni več, sredi teh vrb, je pokopala Grigorija, je spoznala, kaj pomenijo besede, ki jih je prej stokrat brala s slepimi očmi: "Padel je hrabre smrti."
Neverjetno se je nasmihala in gledala v temo skozi okno.
Vlak je ropotal in se tresel.
*
"Telegram imaš," je rekla Tatjana Petrovna.
"Telegram? Od koga?"
"Nisem pogledala. Na mizi leži."
Marija je brez nestrpnosti snemala rokavice in plašč. Gotovo vprašanje po zdravju katerega izmed pacientov in gotovo kot nalašč takega, ki je zelo slab. Morda one — matere, žene, sestre — čutijo na razdaljo sto in tisoč kilometrov, morda prihaja do njih po neznani poti vznemirjajoči signal, vest, da tisti. ki ga imajo rade, odhaja, da je v borbi s smrtjo premagan.
Ona sama ni ničesar občutila, ne vedela, dokler ni prišlo obvestilo. Kako naj verjame slutnjam? Griša, je bil pri njej stalno, ni je zapustil niti za hip, čutila je njegovo bližino, slišala njegov glas, videla njegov nasmeh. Medtem pa se je pokazalo, da to ni bilo res, da ni bil več živ takrat, ko je bila popolnoma prepričana.
Odprla je telegram, preletela z očmi dve vrsti črk — ozke, krivo nalepljene črke, a razumela ni ničesar. Prebrala je še enkrat. Spreletelo jo je po vsem telesu, začela je trepetati.
"Ali bi pila čaj," jo je vprašala mati iz druge sobe. Marija ni odgovorila. Držala je v rokah telegram, neverjetne besede, ki jih ni mogla razumeti. Izhojene copate Tatjane Petrovne so po-drsale po sobi.
"Kakšna pa si? Kakšen telegram pa si dobila?"
Pogledala je mater z zmedenimi očmi.
"Od koga pa spet?" je godr-njavo vprašala starka. Ni mogla trpeti ničesar, kar bi igralo vlogo v življenju njene hčere in ne bi bilo v zvezi z Grigorijem. Ni trpela Voroncova. Godrnjala je vselej, kadar je pozvonilo, sumljivo je ogledovala vsako pismo.
"Telegram...% Telegram ..."
Se enkrat je pogledala zmečkani papir in jecljaje, v pretr-ganih besedah, prebrala: "Grigorij Ivanovič je ranjen v naši bolnici. Sonja."
Starka ji je iztrgala iz rok telegram. Šepeta je ga je še enkrat
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
prebrala in oblile so jo solze.
"Živi, živi.. !" Naglo je stekla v drugo sobo, ie da bi se brigala za hčer. Gri-jorij je vstajal od mrtvih, vra-•al se j j v življenje, to in samo to jo ie zanimalo. Slišati je bilo, *ako je na glas molila. Prvo, .car se ji je zdelo potrebno, je bilo seveda, da je pokleknila pred sveto podobo in molila.
Marija je še enkrat prebrala telegranv Sonja je že od začetka vojne delala v oddaljeni bolnici v zaledju. Kako je mogel Grigorij priti tja, saj je obvestilo prišlo s fronte? Razen podpisa prijateljice je bilo vse nerazumljivo.
Vzela je iz predala obvestilo o moževi smrti in ga pozorno ogledovala. To je brez dvoma obvestilo o smrti. Ne morda iz kake bolnice, temveč iz čete, v kateri je služil Griša. Kako je potem s stvarjo? Tam menda bolje vedo kakor Sonja... V kakšni zvezi je tu Sonja.
Pritisnila si je roke na sence iz smrtnega strahu pred besedo, ki jo je izrekla mati: "Živi." Pokazalo se bo, gotovo se bo pokazalo, da je pomota, težak nesporazum.
Tatjana Petrovna se je vrnila v sobo. Njen obraz je sijal. Presenečeno je pogledala hčer. ■"Kaj pa ti je? (Stoji kot oka-menela. Saj Griša živi!"
"Ne vem," je s težavo zašepetala Marija, "ničesar ne vem." "A telegram, telegram!" Na mizi sta ležala dva kosa papirja, dve zmečkani pismi. Obvestilo o smrti in obvestilo o življenju. Kateremu naj verjame? Kateremu je bilo mogoče verjeti?
"Ničesar ne razumem," je topo rekla. Nekje v globini srca se je vžigalo veselje z majhno iskrico, ki je bila pripravljena, da zagori z mogočnim plamenom. Marija je dušila to slabo iskrico, ni pustila, da bi se razgorela. Kajti bilo bi prekruto, prestrašno, dvakrat izgubiti Grigorija. Srce jo je bolelo kot rana tn bala se je vsega, bolečine in veselja, kajti veselje bi se lahko spremenilo v še bolj boleče trpljenje.
"Kaj pa je treba razumeti? Leži v bolnici, saj Sonja..."
"Da, da. Cd kod je mogla Sonja izvedeti za Grigorija?" Nenadoma se ji je v glavi posvetilo. Pregledala je naslov. Ne, telegram je naslovljen nanjo. Zavrtela se je po sobi in pograbila rokavice. "Kam se odpravljaš?" "Moram, moram se posvetovati, vprašati." "Spet Voroncova?" "Da, Voroncova." Razume se, s kom pa naj se še posvetuje? Prebrati mora, povedati svoje mnenje in ji vse pojasniti nekdo, ki je normalen ... In čimprej, sicer zblazni.
"Nikamor ne boš šla. Saj si znorela! Pravkar je prišla z dela, bleda je kot mrlič in hoče ven! Grem prosit hišnika, da bo šel njegov otrok poklicat tvojega Voroncova, če že ne moreš živeti brez njega. Ti pa sedi!"
Marija je proti svoji volji ubogala. Morda zato, ker ni imela več sil, da bi ugovarjala. Za-šibile so se ji noge, ki so bile brez moči, kot da bi kdo izpulil iz njih kosti. Zgrudila se je na stol. Soba se je zamajala in zavrtela okoli nje.
(Dalje prihodnjič.)
JUGOSLAVIJA sa svojo rekonstrukcije veliko potrebuje. V U namen jI v Zed. driavah pomaga organizacija The American Association for ReconstrucUon in Yugoslavia, Inc. Gornja slika prlkasaje s boje, naloiene s krampi ia lopatami, ki so blU odpeljani tja v maju t. I. aa parniku "Radnik".
NAŠE AKTIVNOSTI
Zbira ANNE BENIGER
V minulih dneh so nam poslali nove naročnine zastopniki Joseph Jež, Warren, O.; Louis Barborich, Milwaukee, Wis.; Frank Cvetan, Johnstown, Pa.; Anton Zornik, Herminie, Pa.; Joseph Oblak, Chicago.
Ena izmed teh je bila za rojaka v Jugoslaviji. V zvezi s tem želimo znova poudariti, da je naročnina za v stan kraj $3.50 na leto. In naj znova citiramo iz pisma tiskovnega urada slovenske vlade----"naj brez skrbi
naši rojaki v Ameriki naročajo sorodnike na Proletarca in Ameriški družinski koledar."
Tu omenjeno pismo je bilo v Proletarcu priobieno-v izdaji z dne 14. maja.
Drugi zastopniki in prijatelji lista, ki so se potrudili kolek-tati potekle naročnine in poslali vsote zanje, so bili John Krebel in Frank Barbič, Cleveland, O.; Alois Ocepek, Barberton, Ohio; Anton Udovich, La Salle, 111.; John Teran, Ely, in Max Martz, Buhl, Minn.; Louis Malenšek, Pueblo, Colo.; Anton Shular, Arma, Kans.; John Pečnik, Fon-tana, Calif.; Frank Sodnik in Frank Udovich, Chicago; Jos, Koršič, Detroit.
Naročniki, ki so obnovili list za celo leto in dodali k naročnini $2 vsaki, so: Katarina Sti-mac, Detroit, Mich.; Mike Men-te, Oglesby, 111.; Anton Cvetan, Enon Valley, Pa.; John Tancek, Youngstown, (X; Ignatz Hainri-har in Jože Košiček, Berwyn, Illinois.	I
Obnovitev naročnine ter po $1 v tiskovni sklad sta poslala Jack Yert, West Middlesex. Pa., in Frank Sasek, E. Helena, Montana.
OTOK GREENLAND, KI G A 2ELE ZED. DR2AVE ZA SVOJO VOJNO BAZO
Napisal Pavlo Kunaver
t t.
NAROČITE SI DNEVNIK <
PROSVETA
66
Narotelas sa Zdrafteae drftava Osnimi Cfcleaga) In Kanada aa leta; 9S.SS sa pal lata; $1.S0 aa ietrt leta; sa Chleago ht Clear« S7.SS sa ca le 1«U; St.7 S sa pal leta; sa laosemstvo 9S.SS.
Naslov za list in tajništvo jo:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
Si
2#/im dobiti knjigo
Slovenska angleška slovnica"
Ako jo imate ln jo bi hoteli prodati, sporočite mi, kdo je njen avtor, da ne bom jemal vse enake.
Naslov:
andrew kalnik
4118 No. Major Avenne Chicago 14, m.
Poslušajte
vsako nsdsl/o prvo In naj-starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. uro dopoldno, postaja
WGSS, 1360 kilocycle*.
I/ m ril M ^----- Si	Ln«.
voo« \o vsorgs arcnan.
Joseph Ovca iz Springfielda piše: "Priloženo pošiljam štiri letne naročnine za Proletarca. Smo malo pozni — zaradi zaposlenosti, kakor ste vp obremenjeni z raznimi posli v uradu.
Poročam tudi, da smo na zadnji klubovi seji razpravljali glede njegovega obstanka. Vsi smo bili zato, da klub še obdržimo. Kajti dokler ne bo socializma, ne bo ne mira, ne socialne zaščite za delovno ljudstvo. Pa naj pride socializem pod kakršno koli označbo, kajti priti mora.
Na naši prvomajski proslavi se je zbralo le nekaj oseb, zato, da ohranimo tradicijo. Posebne priredbe nismo imeli, le mal družabni sestanek. Imeli smo $9 prebitka, ki ga dobi Proletarec. S. John Goršek je rekel, da je poslal vabilo za na ta sestanek v Proletarca, pa ni bilo Objavljeno. Se je moralo pač izgubiti.
V tiskovni sklad lista so tudi prispevali, po $1 Louis Aidich, John Goršek, st., John Goršek, ml, Julia Krmelj in Julia Fili-pich.
Popust od naročnin, ki jih pošiljam, pustim listu, torej skupno za naročnine $12 in v tiskovni sklad $13—skupaj $26. Lep pozdrav vam vsem v uradu. — Joseph Ovca."
Hvala s. Josipu Ovca in dru-
gim v Springfieldu, ki pomagajo, da moremo nadaljevati naše aktivnosti.
Ko je zadnji petek 23. maja) prinesla v naš urad Mary Oven Joškotov spis "Razgovori", se je potoževala mimogrede nad vremenom. Imajo velik vrt, a vremenske neprilike ovirajo vse delo zunaj.
V Centru pa se je Pepci Tro-jar posrečilo dobili zelo primeren dan za saditev rož, na večer pa je začel padati lahen dež, ki je na ta način škropil naš in druge vrtove vso noč.
Tu, tik pred našimi okni, nas obiskuje tudi par veveric, ki pred mački be že na veliko vrbo in se jim smejeti, kadar pa je varno., se vsedeti na drevesno tnalo ter škrobljeta lešnike, ki jima jih polaga urednik. (Iz tega čitatelji lahko uvidijo, da je naš Center zelo mikaven prostor.) •
Novi upravnik družabnega kluba Slovenski center, Arley Božičnik, je spravil klubove prostore po predelavah že v lep red in določeno je, da bo do prihodnje konference Prosvetne matice, ki bo v nedeljo osmega junija, že vse delo skončano. Nanjo se pričakuje zastopnike iz Sheboygana, Milwaukeeja, West Allisa, Waukegana in kajpada od tu in iz bližnje okolice.
Večer pred konferenco Prosvetne matice bo podal mladinski krožek Juvenile Circle št. 27 SNPJ v jednotini dvorani na 2657 S. Lawndale Ave. pester spored. To bo torej v soboto 7. junija. Okrog štirideset dečkov in deklic bo v programu. Iz njih-nih prejšnjih nastopov vemo, da bo to za udeležence res užitek polna prireditev. ~
Spominski dan (Memorial Day) pade letos na petek 30. maja. Torej bo to za mnoge toliko bolj podaljšan week-end. Za marsikoga pa bodo ti dnevi delo na Sansovi konvenciji v Cleve-landu. Delegatom in drugim udeležencem želimo čimveč uspeha.
Milijone ljudi obišče na Sporni nski dan grobove svojih dragih. V Chicagu bo imela na ta dan svojo običajno svečanost v spomin pokojnikom federacija SNPJ. Vršila se bo na sekciji SNPJ, Woodlawn Cemetery.
Človek s znanjem, a bres energije, je kakor lepo opremljena hiša, a bres stanovalcev. —John Sterling.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 37S* WEST SSth STREET
Tel. Crawford till OFFICE HOURS: 1:SS to 4 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.)
S:SS to S:SS P. M.J (Except Wed., Sat and Sun.)
SS1S So. Rldffwav Ave. Tal. Crawford S4U If aa answer — Call I7M
Najcenejše blago na svetn sta danes: človeško meso In človeška kri.-—Eugene V. Debs.
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. Stem prihranite upravi na času in. stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.
Ako odpreš zemljevid Severne Amerike, boš našel na njeni severovzhodni strani otok Gren-land. Ta otok je največji na zemlji in meri 2,300,000 kvadratnih kilometrov, torej devetkrat več kakor Jugoslavija. Medtem ko šteje ta že nad 15 milijonov prebivalcev, živi na Grenlandu le okoli 16 tisoč Eskimov in nekaj Evropejcev. To pa ni čudno, kajti Grenland leži izredno neugodno; na vzhodni strani ga obliva mrzli tok, ki prinaša od severnega tečaja take množine ledenih plošč in gora, da se ladje ob neugodnih letih niti toliko ne morejo približa vzhodnemu delu otoka, da bi mogli videti njegove mestoma nad 300 metrov visoke gore. Severna lega otoka in pa mrzli tok sta torej vzrok, da je ta otok nekaj izrednega. Pokrit je namreč z ledeno ploščo, nad 2300 km dolgo in do 1200 km iiroko ter do 2000 metrov debelo. Le na ozki morski obali gledajo iz ledenikov visoke gore, povsod pa se zajedajo v notranjost globoki zalivi in fjordi.
Ta v resnici bela dežela je dobila svoje ime Grenland, po naše Zelena dežela, ker so prvi naseljenci iz Evrope, divji in bojeviti Normani, pristali na južnem delu dežele, kjer je obala res mestoma pokrita z bujno travo in kjer rastejo celo pritlikave breze ter vrbe. Tudi na zapadni strani je obala na številnih krajih zelena.
Redki prebivalci te dežele so Eskimi, ki žive od lova na tjul-nje, ribe in ptiče. Eskimi morejo vzdržati v tej deželi, kjer večji del leta vlada mraz, le zato, ker so se privadili posebnemu življenju. 2ive le od mesa in ma ščobe, kar s slastjo surovo uživajo. Tjulnjeva mast jim daje poleg naizdatnejše hrane tudi kurjavo in svečavo, koža pa odlično obleko in obutev.
Grenlandijo so številni raziskovalci že dobro raziskali; ugotovili so zanimivo dejstvo, da biva zaradi ugodnejših razmer pretežni del prebivalstva na zapadni strani otoka, na jugovzhodni strani pa.kjer je na nekaterih krajih tudi izredno mnogo živali, pa komaj nekaj stotin. Našli pa so, posebno proti severu silno mnogo grobišč in razpadlih naselbin. Više na severu niso na (vzhodni obali srečali nobenega človeka. Kar tesno je raziskovalcem, ko še danes zaporedoma odkrivajo sredi naj ugodnejših lovišč podrte kameni te kolibe, shrambe za meso pasti, staro kamenito orodje in drugo. Vse je v takem stanju da priča, da so bili ti prebivalci najspretnejši lovci in teh prebivalcev ni bilo malo! In danes? Od Angmaksalika dalje se je leta 1823 posrečilo raziskovalcu Claveringu odkriti 12 Eskimov ki pa so prestrašeni zbežali in nihče jih ni več videl. Nihče tu di ne more povedati, kaj se je zgodilo s prebivalstvom na vzr hodni obali. Morda je rod izumr pred nekaj sto leti zaradi kake kužne bolezni ali pa se je podnebje za nekoliko let tako poslabšalo, da se tedaj niso otajali zalivi in so se živali umaknile drugam. 2&animivo je, da je od tedaj iz onih krajev izginil severni jelen, ki ga je bilo nekoč mnogo, kakor pričajo številni rogovi v bližini človeških ležišč. Vsega drugega pa je danes tam v izobilju, posebno tulnjev, mro-žev in narvalov.Poleg tega oživlja samoto mnogo belih medvedov, zajcev, severnih lisic in neskončne množine ptičev. Namesto severnega jelena pa se je pojavilo mošusovo govedo.
Ta odkritja so povzročila, da so začeli razmišljati, kako bi to zapuščeno obalo zopet obljudili. Odkar je Danska država prevzela Grenlandijo v svojo oblast in zaščitila Eskime pred izžetna-njem brezvestnih trgovcev, ki so poleg drugega zastrupljali preprosti narod tudi z alkoholom,
ooo
oeeeeeeoeeaeeeeeeeeeeeo
j BARETINCIC ft SOK j
POGREBNI ZAVOD
tol. I0-K1
JOHNSTOWN, PA. J
• a
se je ta narod začel razmnoževati. Posebno zadnja najsevernejša od Dancev ustanovljena naselbina Eskimov Angmaksalik na vzhodni obali, se je jako razmnožila, da niso več zadostovala za prehrano obsežna lovišča na morju in na suhem. Iz Angmaksalika so Eskimi začeli v zadnjih letih loviti tudi daleč proti jugu in severu. To pa je zelo nevarno, saj gre Eskim na morje na lov le svojem malem iz lesenega ogrodja in tjulnjevih kož zgra-enem kajaku.
Po daljših pripravah so zato eta 1924 opremili večjo ekspe-dicijo, ki je imela dvojni namen: znanstveno raziskati velik del severovzhodne obale in najti jrimerne kraje za naselitev več-ega števila Eskimov. Mnogokrat so močno zgrajene ladje zaman poiskušale prebiti se skozi nad 100 km široki pas ledenih plošč in gora. Ekspedicijska ladja 1. 1924. pa je imela izredno srečo in se Grenlandiji približala od vzhoda brez večje škode ter zaplula v silno razsežni in razčlenjeni, nad 150 km dolgi Skoresby sund ali zaliv. Našli so vse tako, kakor so sporočili prejšnji raziskovalci: na ledenih ploščah, globoko v zalivu, varnih >red viharji širnega oceana so jile črede tjulnjev raznih vrst, številni mroži in v vodi veliki narvali, torej mnogo bistvene hrane za Eskime! Na skalnih otokih so gnezdile velikanske množine ptičev, ki dajejo jajca, meso in najodličnejši puh. Na suhem pa so našli mnogo severnih medvedov, mošusovo govedo in polarne lisice, ki so bile krotke, ker jih že stotine let ni nihče lovil. Na položni obali, pod visokimi, z ledom pokritimi gorami, kjer uspeva trava in celo pritlikave vrbe, so zasledili mnogo zajcev, hermelinov in svizcev. Četudi je ta zapuščeni zaliv 500 km bolj severno kakor Angmaksalik, je torej v njemu mnogo več divjačine! Tudi tu so našli sledove naselbin skrivnostno izginulega plemena.
Ekspedicija je ponovno preiskala obalo tega razsežnega zaliva in našla mnogo odličnih krajev za naše naselnike. Ne-številni grobovi in propadle naselbine vzdolž vzhodne Grenlandije pa so bili vzrok, da 9e novih prebivalcev niso upali kar tako prepustiti naravi, četudi je tedaj kazala prijazno lice. Zato je ekspedicija pripeljala s seboj dovršene lesene hiše, ki so jih postavili sredi najugodnejših lovišč. Pa tudi za več let najpotrebnejših živil so naložili v posebna skladišča. Nato je ladja odplula, a raziskovalci so postavljali vdolž divje in samotne obale še nekoliko drugih trdnih koč z živili, da je med Skoresby sundom in Angkamsalikom nastala nekaka zveza. Sele ko je bilo vse to urejeno, so dovolili skupini Eskimov—okoli 80 mož, žena in otrok — da so odšli na daljni sever v novo naselbino. Tudi Eskimi iz zapadne strani Grenlandije so prosili, da bi se smeli naseliti v Skoresby sundu, pa iz previdnosti oblast tega ni dovolila dokler nova naselbine ne bi dokazala, da je življenja zmožna. To pa se je prav hitro pokazalo. Eskimi v Skoresby sundu, oddaljeni 500 km od naj-bližnjih sosedov, so se tako vživeli v novi domovini med ledom in morjem, da se je prebivalstvo že v nekaj letih podvojilo. Med njimi se je naselilo tudi nekaj znanstvenikov, postavili so ra-dijko oddajno postajo, potreso-mer in druge znanstvene naprave.
Lakote se Eskimom zaenkrat ni bati, ker imajo stalno zalogo živil in vsako leto poskuša do njih ladja iz Danske z novimi živili, odvaža pa kože divjih živali. Zaloge živil pa morajo biti pripravljene, ker se pripeti, da se več let zaporedoma nakopiči v mrzlem toku ob Grenlandiji (Konec na 5. strani.)
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CBN AH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Td. MOHAWK 479?
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROUETAMC SE TISKA PRI NA3
■. Mul,i,. .. tfVjflBa. < Mi Ml&M , „: ,SM

Položaj Jugoslavije v njeni notranji in vnanji politiki
Titov govor v skupščini federativno Jugoslavije
(Nadaljevanje.)
Ta dvoličnost te kampanje, ki je v tesni zvezi z izjavami ne katerih uradnih krogov, je jasna in se vidi, da je tendencioz na in da hoče škodovati naši dr-. žavi. Na eni strani so odklonili pomoč naši državi, na drugi pa tarnajo kako strašno trpi naša država in kako ji grozi katastrofa. Kaj je na stvari?
Tovariši! Jugoslovanska vlada oziroma zunanje ministrstvo je po ministrovem pomočniku zahtevalo od ameriškega odpravnika poslov, naj pošilja stvarna poročila ameriški vladi in naj sporoči, da se v Jugoslaviji zares čuti potreba za pomoč v žitu.*
Ničesar drugega ni zahtevala. Storila ni nikakega oficielnega koraka. Mi res potrebujemo žito, ker smo "imeli dve leti zapo-: redoma sušo, ker so zlasti najbolj pasivni kraji kot n. pr. Lika, Kordun, Črna gora, Bosna in Hercegovina, pa tudi mnogi drugi kraji ostali čisto brez vsega, tako da moramo danes napeti vse sile, da prehranimo to prebivalstvo. Po zunanjem ministrstvo smo dali vedeti zaveznikom, da ne prosimo na kolenih pomoči, ampak da prosimo pomoči, ker imamo pravico do pomoči, ker imamo pravico na njo.
Če dajejo pomoč Nemčiji, Avstriji in drugim državam, ki so bile v vojni proti nam in zaveznikom, zakaj ne bi imeli mi pravice na to pomoč? Toda oni so to našo zahtevo spremenili v propagando, češ da smo padli na kolena, da jugoslovanska vlada nima sposobnosti, ker je pripeljala ljudstvo zaradi lakote na rob propada. S tem želi iz-podkopati naš ugled v inozemstvu in. dokazati, da Jugoslavija ni konsolidirana in solidna država, z eno besedo, da jih rabimo, in če mi pristanemo na to, da bodo (oni) naši varuhi, da nam bodo dali 200 tisoč ton žita. Toda mi, tovariši, nočemo varuhov.
Storili smo vse, kar je bilo v naši moči, da v naši državi nihče ne bo umrl od lakote. Tudi danes se trudimo, ko zahtevamo žita pri tistih, ki ga imajo, da bi ga dali tistim, ki ga nimajo. Če bodo pri tem pokazali nerazumevanje ali zlobno nasprotovanje, sem prepričan, tovariši poslanci, da bo vse naše pošteno ljudstvo odobrilo tudi naše naj-ostrejše ukrepe proti tistim, ki bi nas skušali v teh težkih časih ovirati.
Kakor sem že rekel, nas obre-kujejo, da izvažamo živež. Konkretno pravijo, da smo darovali 20,000 ton pšenice in koruze Rumuniji in 10,000 ton Albaniji. Tovariši, kaj je na stvari? Ko je bilo lanske jeseni vsemu svetu pa tudi nam znano, da je v Rumuniji težko in kritično stanje, da so kraji, kjer je ljudstvo v nevarnosti, d£ potnre od lakote, tedaj je prišel k meni sekreter rumunske vlade in me naprosil, da bi pomagali Rumuniji in da bi ji posodili. Rekel sem mu, da ne moremo prodajat in da tudi ne moremo podariti, ker tudi sami nimamo; če pa bi vsaj nekaj imeli, bi rade volje podarili, ne pa prodali. Rekel sem mu, da bomo posodili Rumuniji, čeprav sami potrebujemo. S tem se je popolnoma strinjal in rekel, da bo to za Rumunijo resna pomoč, če v decembru ne bo prišlo do lakote. In res smo Rumuniji posodili 20,00 ton pšenice in koruze. Sedaj vodijo v inozemstvu kampanjo, češ, da mi izvažamo žito in zakaj naj bi nam potem oni dali žito. Torej človeko^ub-no, prijateljsko in najbolj človeško gesto naše vlade izrabljajo reakcionarji proti nam tudi v naši državi, češ, da mi razsipno gospodarimo tudi na zunaj, ln
češ, da mi delamo proti svojemu lastnemu ljudstvu.
Ista stvar je tudi z Albanijo. Albanija je bila naš zaveznik v vojni, njeni sinovi so padali Sandžaku in se skupaj borili na svojem in na našem ozemlju. Toda zapadni zavezniki, ki bi ji morali pomagati, so ji obrnili hrbet; proti njej se vodi divja kampanja. Ali naj mi kot narod, ki ve, kaj pomeni trpljenje, ostanemo pri vsem tem pasivni in ali se nam more zameriti, če nismo mogli mirno gledati, kako je albanski narod zapuščen od vseh ter strada in umira,'da bi po njihovi zamisli laže postal njihov plen? Mi kaj takega nismo mogli storiti in smo pomagali albanskemu narodu, kolikor smo mogli; če pa bo treba, mu bomo še pomagali.
Danes torej izjavljamo tukaj, da ni resnica in da je navadno obrekovanje, da izvažamo mi v inozemstvo živež, pšenico, koruzo, svinje, mast itd. Danes navajajo že številke, mi pa nismo izvozili še niti 1 kg masti in ne bomo izvozili niti enega kilograma, dokler ne bomo pokrili svojih potreb.
Vse to so klevete, ki imajo jasno tendenco. Tukaj svečano izjavljam, da ne bomo nikoli od nikogar zahtevali milosti, ampak samo pomoč, do katere imamo po našem mnenju pravico
Ne, tovariši ljudski poslanci, ni na naši strani krivda, da se odnosi z ameriško vlado niso izboljšali, ker mi zares želimo, da bi se ti odnosi izboljšali, in se trudimo na vso moč, hkrati pa pričakujemo, da nam bodo tudi z druge strani prišli nasproti.
Se eno vprašanje je, s katerim mislim, da se moram pečati, in to je: vprašanje odnosov z Grčijo. Odkar je narod v tej državi zaradi inozemske intervencije izgubil svojo svobodo in odkar je ta država postala igrača v rokah nekaterih imperialističnih sil, so se odnosi z njo poslabšali. Da se razumemo: ne z narodom Grčije, z njim se odnosi niso poslabšali, ampak s tistimi, ki so jih grškemu narodu vsilili kot oblastnike. Grška vlada je pred Varnostnim svetom oklevetala Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo, da so one povzročile državljansko vojno v Grčiji in da vse tri balkanske države podpirajo grško demokratično armado in podobno. Dosedanja preiskava v Grčiji je dokazala, da so obtožbe grške vlade pred Varnostnim svetom navadni falzifikati in kleveta-nje Jugoslavije, Bolgarije in Albanije. Ta preiskava pa je tudi odkrila pred vsem svetom to, česar ni pričakovala niti grška vlada niti njeni varuhi. Odkrilo se je brezvladje in kruti teror, nad demokratičnimi množicami Grčije in Makedonci v Egejski Makedoniji. Pokazalo se je, da so popolnoma resnični vsi podatki v spomenici, ki jo je jugoslovanska vlada predložila Zdr. narodom o preganjanju Makedoncev v Egejski Makedoniji Ta spomenica je bila takrat odklonjena in niso razpravljali o! njej, da bi se stvar raziskala.
Ne bom se spuščal v nadaljno podrobno analižo o tem, kdo je zakrivil to, kar se danes dogaja v Grčiji.. Moja dolžnost pa je, da zavržem vsa obrekovanja in obtožbe proti Jugoslaviji kot neosnovane in tendenciozne. Vse gradivo, ki ga je dobila komisija v Grčiji, zgovorno potrjuje to, kar sem rekel.
Je pa neka druga stvar, zaradi katere moramo biti previdni kadar gre za Grčijo. V Grčiji ni samo gnezdo, polno vseh mogočih poiskusov monarhofa-šističnih izzivanj Jugoslavije, Bolgarije in Albanije, ampak je Grčija postala tudi ena izmed baz imperialističnih sil, ki lahko ogrozi mir na Balkanu in
na svetu. O tem govorim na tem mestu zate, da se bo vedele, zakaj gre, da.se bo vedelo, odirat naenkrat taka skrb ameriških uradnih krogov za Grči jo in Turčija zakaj takp sovraštvo teh krogov nawwtyti gršjmn niokratičnlm silam.
Tovariši poslan» %*kfio-narji na zapadu navadno govore o dveh blokih o japaiinero in
vzho4ncm. fo govore, tisti, »i žeje vpjnci, *e ta njihova trditev posula resnica, N bila nevarnost vojne trpjna,, ker imajo bloki v sebi tako nevarnost. Toda danes si mo&fupft z'vaejni silami prizadevali, da set te želje reakcionarnih vojnih hujskačev ne bo4o uresniči*. D*nep sta na svetu dve fronti. Nevarna, čeprav maloštevilna fronta imperialističnih vojnih hujskačev in velikanska fronta narodov v vseh državah, ki si žele miru.
Tej fronti prepada nepremagljiva Sovjetska zveza, tej fronti pripada nova Jugoslavija, Poljska, Čehoslo vaška, Rumunija, Bolgarija, Albanija, demokratične sile Grčije, Madžarske, tej fronti pripada velikanska večina narodov Amerike, Anglije, Francije, Italije in vseh ostalih držav ne samo v Evropi, temveč tudi na vsem svetu.
_PtOUTAUSC ^
vitev skupnih podjetij, od katerih so s SZ ie sklenjene pogodbe o skupni donavski družbi za plovbo in za letalski promet. V tek^i so pogajanja za ustanovitev drugih družb s SZ. Z Albanijo smo ustanovili že cefo vrsto skupnih druib kot n. pr. skupno družbo za nafto, za po-morsko plovbo, za gradnjo že-lezpk itd. Poleg tega je zelo va-iep, sporazum z Albanijo o izenačenju valut in o ukinitvi ca-rinskjh meja med našima državama^
S Cehoslovaško smo sklenili zelo obsežno trgovinsko pogodbo, ki je po svojem obsegu in značaju zelo važna za gospodarsko sodelovanje med našima državama. Podobne pogodbe bomo te dni sklenili tudi z nekaterimi drugimi državami kakor n. pr. z Madžarsko in drugimi. Imamo pogodbo s Poljsko, v teku pa so pogajanja za nove še večje izmenjave blaga.
Z bratsko Bolgarijo redno izmenjavamo blago, pred nekaj dnevi pa je bila sklenjena tudi nova trgovinska pogodba. Dajduje.
uporabljati vse tiste produkte in surovine, ki jih izvažamo zaradi kompenzacije za stroje; to pomeni, da se bomo morali v prvih letih izvajanja petletnega plana marsičemu odreči, da bi kar najhitreje uresničili to, za čemer stremimo, to je, da ustvarimo napredno in bogato novo Jugoslavijo.
Če pogledamo povojno bilanco našega izvoza in uvoza, je njena slika v odstotkih, če vzamemo za podlago kot 100'£ leto
1945,	sledeča:
Uvoz: Leta 1945 100'*, leta
1946	se je dvignil na 149'^ ; leta
1947	(do 20. marca, torej nekaj manj kot dva in pol meseca) 107, v primeri z vsem letom 1945 znaša okoli 450%.
Izvoz: Leta 1945 100; leta
1946,	se je dvignil na 550.1 % ; leta 1947 (do 20. marca, torej dva in pol meseca) 146.9'*, v primeri z vsem letom 1945 znaša nad 760'^. Torej zelo hitro in rapidno raste ta naš izvoz in uvoz. To pomeni, da pri nas proizvodnja vedno bolj napre-
doslej še ni bila sklenjena z Bol. garijo pogodba o vzajemni pomoči in prijateljstvu, ni ne naša krivda ne krivda bolgarske vlade, ampak nas je pri tem
Neprestana budnost in raz- oviral P°loN» v katerem je bila
krinka van je vseh izzivačev, vojnih hujskačev in raznih imperialističnih manevrov je najboljša in najučinkovitejša oblika boja za utrditev miru na svetu.
Jugoslavija bo ostala tudi še nadalje zvesta dosedanji liniji v svojem boju za utrditev miru in tesnega sodelovanja z vsemi državami, ki so pripravljene sprejeti to sodelovanje, ker sem prepričan, da boste to odobrili vi, ljudski poslanci, in vsi naši narodi.
V popolnem skladu s prizadevanjem za vsestranskim sodelovanjem je bilo delo vlade FLRJ v preteklem razdobju, pray to pa velja tudi za prihodnje razdobje. Hočemo poleg političnih in kulturnih odnošajev navezati tudi najboljše in kar mogoče najtesnejše gospodarske od noša je z vsemi državami, ki si to žele in ki so prijateljsko razpoložene nasproti novi Jugoslaviji. To velja v prvi vrsti o odno-šajih s sosednimi državami. Pri tem svojem prizadevanju je vlada dosegla že lepe uspehe, ki so neprecenljive vrednosti za izgraditev in miren razvoj naše države. Kakor že znano, je vlada 1945 sklenila pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči s Sovjetsko zvezo, take pogodbe pa je sklenila 1946 tudi z republikama Poljsko in Čehoslova-ško in končno z republiko Albanijo. Razen trgovinskih pogodb in kulturnih konvencij je vlada sklenila tudi pogodbe o tesnem ekonomskem sodelovanju s SZ in Albanijo. To ekonomsko sodelovanje ima v načrtu ustano-
poppyseed grinders
from, czechoslovakia
New Dentist'e Discovery
Dent^PMssKri
YfSt(
Own Natural act far Upper
Makes
tika Having Teeth Again, aad Lower Dentares
NOT A PASTE OF POWDER 71 THAT WASHES AWAY EACH DAY GUM GRIPPE* Is a safe. sanitary pluti« rellner thst last* for as Ion«
aa S man t ha. Easy I« apply at bomr —just squeeze r'GUM GRIFF Eft" an year dental plate, and pat It la »eat* where It sets quickly
a^oSaranteE O ni l
Over 7 lit - II
Teday far Yonr Tebe
Only
LUSTS ffflWM'ts 8IMTW
Sl.ee. Address Gam Grippfr, lac. Dip«.- A, Iff ft. Desrborn «1, ClT cage 2, 111.
MACH. IMPORTERS
3720 W. 26th StrMt
ROC. 080» Nton* or Moil (Mm
. C. MILLIJt and SAVI MOMiY
lOWIfT r sic is
Bolgarija zaradi mirovnih pogajanj v Parizu. Sedaj pa ni nobene ovire več in v najkrajšem času se bodo naši od noša j i z Bolgarijo še poglobili in okrepili tako, kakor narekuje to korist narodov obeh naših držav.
Poleg poprej navedenih držav, s katerimi imamo krepke ekonomske in politične vezi, moram omeniti še sosedno Rumunijo. s katero imamo ne samo zelo dobre politične odno-šaje, ampak tudi pogodbo o izmenjavi blaga.
Nadalje imamo sporazume s Francijo o izmenjavi blaga in plačilni sporazum, s Holandijo sporazum o izmenjavi blaga in izplačilni sporazum, z Belgijo o izmenjavi blaga in izplačilni sporazum, s Švico sporazum o izmenjavi blaga in izplačilni sporazum. j —
Vlada je sedaj v pogajanjih z nekaterimi drugimi državami za sklenitev trgovinskih sporazumov. Zlasti moram poudariti važnost trgovinskih odnosov s Švedsko itd. Pogajanja gredo h koncu tudi z Italijo.
Vlada FLRJ se bo prizadevala, da bo obnovila normalne trgovinske odnosa je tudi z vsemi drugimi državami, ki si to žele, če bo to v interesu naše ekonomije in če bodo možnosti za izpolnjevanje naših obveznosti. Iz vsega teg* se torej vidi. da so bila. zastonj vse zlobne želje nekaterih reakcionarjev, da bi Jugoslavijo ne samo politično, ampak tudi ekonomsko izolirali in onemogočili njeno izgraditev, da bi onemogočili njen razcvit.
Mislim, da je zelo važno, če poudarim dejstvo, da je vlada v zvezi s petletnim planom naročila v nekaterih državah razne stroje za elektrifikacijo in industrializacijo države in sicer za mnogo milijard dinarjev. S tem smo prevzeli naše velike obvezr nosti, ki zahtevajo velike napore, ker bomo le malo tega plačali z devizami, pač pa bomo prevzete obveznosti plačevali na podlagi kompenzacije z našimi prozivpdi in surovinami. Kakšni pomen ima to? To pomeni, da moramo napeti skrajne sile, da bomo imejli dovolj surovin in proizvodov za izvoz oziroma za plačevanje strojev, ki jih rabimo; to pomeni, da bomo morali zelo varčevati in racionalno
Kaj nam to dokazuje? To dokazuje, da naš uvoz in izvoz stalno in hitro naraščata, zlasti pa bo to naraščanje še večje in močnejše v procesu izvajanja našega petletnega plana. Toda poudariti moram, da to ne gre vse prav gladko, kakor se zdi, moram pa na tem mestu opozoriti tudi na nekatere slabe strani naše zunanje trgovine. V prvi vrsti zaradi velike tehnične zaostalosti naših rudnikov in mnogih tovafn in nizke produktivnosti dela so lastne cene za naše proizvode .surovine in drugo višje od svetovnih cen, nekatere pa so višje tudi za proizvode iste vrste. To velja zlasti za baker in nekatere druge artikle. ki so med glavnimi artikli izvoza. Zato moramo mi iz posebnega fonda, ki ga v ta namen snujemo v naši cfržavi. na račun drugih proizvodov kriti diferenco v primeri s svetovnimi cenami. samo da bi lahko uvozili in plačali proizvode, ki so nam nujno potrebni, ker moramo izvažati po svetovnih cenah, naši jstroaki proizvodnje pa so višji od svetovnih cen. To pomeni,! da imamo poaefien fond, s katerim vršimo egalizacijo. Potrebno je. da se pri nas tehnična sredstva za pridobivanje teh rud izpopolnijo in da se dvigne produktivnost dela. Razen tega je naša zunanja trgovina preveč počasna in neokretna, zlasti v njeni notranji organizaciji za hitro zbiranje in izsleditev ti-
stega, kar lahko izvozimo, nato v propagandi in spretnosti kla-siranja naših proizvodov. Z drugimi besedami, nismo se še naučili trgbvati, in siqrr hitro in dobro trgovati.
Iz vsega navedenega je jasno, da rabimo mi za zamenjavo v inozemstvu, za stroje in drugo več rud in cenejših rud: bakra, svinca, boksita, železne rude, premoga itd. Prav tako pa rabimo tudi več kmetijskih pridelkov: več tobaka, pšenice, koruze, konoplje, živine in drugih pridelkov, ki bi jih morali mi izvažati, če bi jih imeli več, kakor pa jih rabimo doma.
Da bi torej odstranili našo tehnično zaostalost, moramo najprej storiti velikanske napore, ki bodo v prvih letih petletke najtežji, nato pa postopoma vedno lažji in lažji v procesu industrializacije in elektrifikacije naše države, v procesu dviganja našega kmetijstva na vi-Sjo stopno iz ekstenzivnega na intenzivni način obdelovanja. Zaradi vsega tega imajo naši trgovinski in ekonomski odnosi z inozemstvom velik pomen, hkrati pa tirjajo od nas tudi velike napore, da bi izpolnili svoje obveznosti do držav, od katerih moramo dobiti razne stroje in nekatere surovine ter mnoge druge predmete.
Kljub vsem težavam, ki sem jih zgoraj navedel, je to samo majhen del; naša država koraka vztrajno naprej v svojem izgrajevanju in dosega občudovanja vredne uspehe zaradi globoke vere naših narodov v to, da smo na pravi poti, zaradi požrtvovalnega dela, širokih delovnih množic po mestih in na deželi, zlasti pa naše mlade generacije. Zaradi požrtvovalnega in vztrajnega dela naših ljudi na polju, v tovarnah, na cestah in novih železniških trasah, v rudnikih in pri gradnjah smo
lahko prepričani, da bomo premagali vse težave, ki nas še čakajo.
SANS.
Ker vsi resni poznavalci razmer trdijo, da Sovjetska unija vsled svdje izmučenosti iz prejšnje vojne ne želi nove vojne, niti ni pripravljena nanjo, in ker tudi tukaj trdimo, da smo za mir, čemu ob enem toliko hujskanja in pripravljanja za oborožen 'konflikt z Rusijo, to mi nikakor ne gre v glavo!
Slovene Records
IS-inch records 79c COD. plus poet »g«
C-4SS Mo is bobs je pijsns. polka
ko priden skozi log, v a lčt-k C-40S Lubes polk«
Ptsninca pt Iks C-4IS Ponladan*ki polka
Belo rolo. valfek C-412 Tekletova toivs, valček Voseli tovariši, polks
Kusar's orchestra C-413 Dot ret laka polka Dissy day polks C-414 Treks in. treks ni, polka
Herkslovlc, waltz C-415 Mojo ieake glss
Na levo, na desno, polks C-416 Moje dekle
Dekle, kdo bo tebe troštsl Frank Yankovic snd his oreh. B-SS3 Po sini pa rožice ne cveto, val.
Veseli lovec, polka B-4S4 Odpiraj dekle ksnrleo, polka Gor fes jezero, vslser
J. Plut h snd his oreh.
Writ« free catalogue of sil new
SLOVENE RECORDINGS
PALANDECH'S
536 S. Clark Street, Chicago 5, 111
Help Wonted
Business Opportunities
POWER SEWING MACH OPERATOR Deeble and Sinffle Needle Good Wages - Steady Work Apply
RAILWAY CURTAIN CO. 3352 W. Grand Ave.
Real Estate
HOUSE POR SALE By owner. 2 story frame; two (t); five <5> room flats; eacloaod perch; hot water first fleer; two (f) car farafe. SS.OSS cask, balance like rent Property at 2SS4 N. Mason ave. For appointment phone MER-rimac S4SS or MERrimac 25*3.
room. 1 story frame combination living
OAK LAWN: 5 dream home;
aad dining room, completely car
Clod. Nairiral flee place; cabinet tchen; stove and refrigerator; hot water heat; lot <0x123; side drive; 1-car carafe. Well laadocaped; S yrs. old. 311,500 and many other good buys. HILLTOP 1115.
LOT 01x135 with concrete foundation for 5 room honse; located on Wolf Rd., V* mile north of North Ave. Private party wiU sell for best offer.
STANLEY 3403
Misc. for Sole
RESTAURANT EQUIPMENT for Sale: Steam table, water cooler, 17 stool«, meat grinder, working table, gas tank, dishes.' Must be sold complete. Call.
COL. 2301
STOKERS 9 OIL IVRRERS
SLam 4m r Irft. M -.AJ--*
r nont Tor rr«V KSTIfnOTOf
VMt
MONras. 3317-80
i A.M.-I P.M.
TEL O P. S.
COMPLETE FIXTURES, for 4 chair barber «hop. Now ia storage; reasonable. Call
E. H. Dame
GLENVIEW 1370-M
'30 CADILLAC
i
4-door sedan; very good Urea; recent valve job. Beat Offer. DBS PLAINES S*1W
Misc. Wonted
HOUSEHOLD APPLIANCES WANTBD Refrigerators, any make, In anj condition. Will pay SFO|| C AS A for same.
NORTH SHERIDAN REFKIGFRATtON CO. SSS-3S W. Sheridan DIV. S135
M AY WOOD: Frame 2 flat; 4-4: I apt avail, inly 1. Choice of either 1st floor no reht celling; 2nd floor S45; t block to bus, 3 Elks, to "L" and schools; ante, oil ht.; gar.; storm windows and eereens; oak floors, etc.; A-l cond. Price SIS.SOO. By owner. 1017 S. Sth Ave. Phone Msy wood 8000 for appointment
COTTAGE: 3 mi. and bath; In roar of let laealatod, hardwood floor; vepetiap blinds; aatomaUc gas hot watrf fcentor; cabinet kitchen; 44 H ft. lot «ew 2-car gs-
•	CI. UlCVi
terneld 3S4I. Owner.
But-
ARLINGTON HEIGHTS H aero in built-up cecnmmiity; Ideal for home, garden and chickens. Prtoe SSS0. Owaer.
EDGEWATER SS54
GROCERY - MEAT MARKET Fruits - Vegetables 3100 West Rooeevelt Road NEVADA 7077 Ask for Tony
ICE BUSINESS Retail : South S500
Includes '31 114-ton Ford Equipment REPUBLIC 4520
RECORD SHOP Large Stock - 2 Booths Only Record OaUet ka Community of . 0,000 30 Minutes from Chicago GENEVA 4445
TAVERN and BUILDING Best Bay in Chicago West Side - Casper ELMHURST 343
HAMBURGER and SHORT ORDER
RESTAURANT Seating capacity, 33. Good goinf business. Selling account of Illness. Good transient >nd neighborhood trade.	\
FAI. 7171	^
STEwart 0407
FRUIT JUICE ROUTE _	AND TRUCK
Truck is in excellent condition. Route with compmur established IS years. Profitable business. VINCENNES 4347 Mr. Brown *
MILLINERY AND LINGERIE SHOP
able.
CORNELIA 174S
SEVERAL GIRLS No Experience Necessary For First Class Small Hotel Union Wages and Hours Best Working Conditions Apply HOTEL BELAIR 424 W. Dlversey
personnel clerk
Young Woman Capable of Handling Records and Report Section of Personnel Dept.
Previous Personnel Exp. Essential Pleasant Workinf CondiUons 40 Hour Week
Interviewing 9 to 4:30
MONSANTO CHEMICAL CO. Nicholas Rd.	Dayton, Ohio
TYPIST
YOUNG WOMAN for TYPING In Accounting Dept. Accuracy Essential Basic Knowledge of Accounting Procedures Necessary Pleasant Working CondiUons 40 Hour Week Interviewing 8:30 - 4 Monday Through Friday Apply W. E. Werder MONSANTO CHEMICAL CO. 1001 W. First St Dayton. Ohio
p.b.x. operator
< -v ' Pleasant Working Conditions 40 HOUR WEEK
Interviewing 9 - 4:30 Monday Thru Friday
MONSANTO CHEMICAL CO. Nicholas Road Dayton, Ohio
DO NT MIS« THIS BARGAIN Florist Shoo - Excellent S.S. lo-
ably for quick sale. S31,000. RADCLim 9S58 or Phone B. L 48SSY2
BEL L WOO D 5-rm. brk. duplex; fall baaement; fura. ht; aluminum stm. window«; cabinet kitchen. 421S Oak St, or NEVADA 0137. Oowner.
8 APTS.; 4 brick. 5251 north) 11 flSde district
dewa.
JOHN S SU S
rooms each; 2 W. Ferdinand
story <500
Income S4J00 year; high bulldlaf la boot West »Ide . Price $314*0; SIS,000
CLARK A SON
Austin 0034
JUNE 10 possession—5 room brick c®ttaae; bcm*. room; eleoa* good condition; fruit tteeet furnace heat;
M sw^ri
after 7 P.M.
EXCELLENT OPPORTUNITY Newstand - Good Income; priced reasonably. E. 79th mid Etlerhart. STEWART 7010 after I
BEAUTY SHOP la apartment hotel In Woodlawn. Good Bustneos. VSSMSSRaMSk BUTTKRPtF.LD S4SS or DOR. 4S33
BEAUTY SHOP West oa Fuller ton Ave. SI,SOS CAPITOL 1SS*
VARIETY STORE
Elmwood Park • Variety Blare far Sale - Geed Bustneos Location. $8.000 . ELMWOOD PARK 227S
YOUNG LADY for light house work Ibr country heme. SO iMles from Chicago. Lib-oral time off. Pleasant surroundings. Room - Board - Salary. Adults
" ifl C RETT'S DlVersey 2323
ELECTROMATIC TYPIST 5-Day Week Apply G R I N N E L L 4425 S. Western
WOMEN - GIRLS - HOUSEWIV F.s Fell or Part Time VAL LO WILL STORES No experience necessary - $0.00 a day vddie learning - Rapid Ad
Apply Petsonaal Office 327 HOWARD ST., EVANSTON Hollycourt 2825
WE NEED Exper. Marker A Prem Operator Good permanent position; good ml. and very fine working conditions.
Apply and See Miss Goohl -STANDARD LAUNDRY 1SI4 8. Wabash Ave.
MAN TO LEARN FINANCE BUSINESS aa executive. Learn while
yen earn. Expending national or-
Cinlsatlon offers excellent salary, ar allowance, 2 wks. vacation with pay. Free Profit Sharing plan, fin-
Exc. future
ee/werttug conditions. Age 23 to SS. High school grsd Must have ear.
rv; Corporation, Rra. 80S« 11 S. Salle St, STAto 44S2.
—
Iz SANSovega urada
3424 W. 26th St., Chicago 23, III.
Zastopniki SANSa
Seznam' glavnih odbornikov SANSa in delegatov, naznanjenih do 17. maja 1947, ki imajo pravico do zastopstva na drugi kouvenciji.
Glavni odborniki
Louis Adamič, častni predsednik, Milford, N. J. x Dr. F. J. Kern, častni član, Cleveland, Ohio.
Etbin Kristan, predsednik, Grand Haven, Michigan. Janko N. Rogelj, I. podpredsednik, Cleveland. Ohio. Fred A. Vider, II. podpredsednik. Chicago. Illinois. Mirko G. Kuhel, tajnik, Chicago, Illinois. Vincent Cainkar, blagajnik, Chicago, Illinois. Jacob Zupan, zapisnikar, Berwyn, Illinois.
Drugi člani izvršnega odbora
Leo Jurjovec, Chicago, Illinois.
Anton Krapenc, Chicago, Illinois.	^
Leopold Kushlan, Cleveland, Ohio.
Dr. Andrew Furlan, Waukegan, Illinois.
Frank Zaitz. Chicago, Illinois.
Louis 2eleznikar, predsednik nadzornega odbora, Jolict 111.
'
v* Drugi čtoni nodzornega odbora
Josie Zakrajsek, Cleveland, Ohio. Joseph Zavertnik, Englewood, N. J.
Člani širšega odbora
Anton Debevc, Sheboygan, Wis.
Joseph F. Dum, Cleveland, Ohio.
John Turk, Chicago. Illinois.
Theresa Gerzel, West Aliquippa, Pennsylvania.
Anton Horzen, La Salle. Illinois.
Anthony Jersin, Denver, Colorado.
Rev. Math. Kebe. Pittsburgh, Pennsylvania.
Frank Klun, Chisholm, Minnesota.
Helene Kušar, Berwyn, Illinois.
Katherine Krainz, Detroit, Michigan.
John Kvartich, Bridgeville, Pennsylvania.
John Pollock, Noble, Ohio.
Ludvik Mutz, New York, N. Y.
Antoninette Simčič, Cleveland. Ohio <zdaj v Floridi).
Theresa Spek, St. Louis, Missouri.
Valentin Stroj, Indianapolis, Indiana.
John M. Stonich, Pueblo, Colorado.
Andrew Vidrich, Johnstown, Pennsylvania..
Anton Zbasnik, Ely, Minnesota.
Joseph Zorc, Waukegan, Illinois.
Prijavljen« delegati ter namestniki
6t. podružnic«
1.	Detroit, Mich., Mary Kne«—Joseph KoršiC, Martin Cetinski —
Michael Glad, Jennie Urban — Louts Urban.
2.	Chicago, 111., Ludvik Katz — Frank Oglar, Katherine Hrvatm —
Joseph Arnež.
3,	Pittsburgh, Pa., George Witkovich — Jos. Sneller, Matt Cvetic —
Antony Tomsic.
4,	Johnstown, Pa.. Mary Vidmar.
10, Canton. Ohio, Josephine Odar — Frances G una. 12, West Aliquippa, Pa., Louis Gerzel — Geo. Srorekar, Frank Strubel —Th. Gerzel.
18. Sheboygan, Wis., Frances Milostnik — Leo Milostnik. 25, Chicago, III., Frank Alesh—Agnes Bohinc, Frank Japich — Louis Zorko.
27, Arcadia, Kansas. John Kunstel—John Shular. 30, Sharon, Pa., Frank Kramar—Fr. Cimperman. Josephine tyelbar —Joseph Garm.
33,	Bridgeport, Ohio, John Vitez—Joe Skoff.
34,	Waukegan. 111., Albina L. Furlan.
38,	Acmetonia, Pa., Alojzija Klemenčič—John OriSek, Anton Klemen«
čič—Jacob Pompe.
39,	Cleveland. Ohio, John Centa—Anton Eppich, Karl Vrtovinik—
Anthony Meklan. Krist Stokel—Mary Zavrl. Joseph Okorn— Frances Okorn, Feljx Strumbelj—Mary Andolek, Jennie Skuk —Frank Hribar. Leopold PoljSak—Frank Lesar, Josephine Tratnik—Vinko Salmil, Stanko Dolenc. Josephine Petrič, Anton WapoUch, Mary Somrak, Ivanka Shiffrer, John Mam, Frank Plut, Ursula Mule), John Krebel, Joseph ftircel, John Smuk. 44, Traunik, Mich., Frank Praznik—Joe Knaus.
_ PtOUTAmC
11111	I !■! I II	I.	II	I	.1
48,	Cleveland Ofeio. Anton Jaokovich—Louis IVtrovčič, Rudolf*
Lisch—Amalija Trbiian, Grrtude Bokal—Angela Kalin, John Poznik—Mary Ogrin, Jos. F. Terbitan—Anton Mrak. Anton Ska-pin—Anton Bokal, John Zajc, Theresa Gorjanc, Ivan Boatjan-cich, Joseph Stefančlč.
49,	La Salle. 111., Christine Nadvesuik—Matt Vogrich
,51, Barberton, Ohio, Louis Arko—Lawrence Frank, Andrew Bom-bach—Anton Yakich.
53,	Johnstown, Pa , Frank Chuchek—Angela Lovko.
54,	South Chicago, III., Jacob Brijavec—John Bajuk. Ladislaw Kuhel
—Mike Zatkovtch. Dr. Rudolf Zaletel—John Kosfč.
55,	Strabane, Pa , Mary Tomiič—Frances Bartelj.
5«, Milwaukee. Wis, John Perme—Anna Puncer, Joe Zajs—Mary Schuler, Mary Musich, Frank Puncer, Charles Kramar, Agnes Medved.
59, Brooklyn, N. Y., Frank Voje—Viktor Kobilca «0, Chicago. III., Philip Broyan—Anton Zupančič. 61, Indianapolis, Ind., Mary Stroj—Steve ftkorjanc. «3, Brooklyn. N. Y., Frank Kolak—Victor Kobilca. 66. Library. Pa.. Jacob Dolenc—Frances Likar. 73, Hermlnie, Pa , Anton Zornik—Andrew Bertl.
78,	Bridgeville, Pa . Louis Glaser—Amalija Horvat.
79.	Girard, Ohio, John Tancek.
90. Kirkland Lake, Ontario. Canada. Anton Krajec—Nick Kuzma. 98, Export, Pa., Alexander Kerly—Andrej Drinjevich. 106. Euclid. Ohio, Anton Avelc—Frank Zagar, Frank Tegel—Gusti Zupančič, Ahacij Prezelj—Mary ate*. !<W, Detroit, Mich., Frank Modic—Albert Kiru, Albert Trcha—Joseph Tehovnik.
Lawrence
Samostojne organizacije in ustanove
ilovenska narodna podporna jednota. Michael Vrhovnik Gradišek.
Progresivne Slovenke, Cecilija A u bel j—Frances Gorshe.
Federacija društev SNPJ za zapedno Pennsylvanijo, John Terčelj—
Anton Rožanc, George Smrekar—Jacob Arobrozich. Federacija druStev SNPJ za okraje Fayette in Green, Pa., Johanna
Pečjak—Jacob Baloh Federacija drultev SNPJ za okraj Westmoreland. Pa., Mary Fradel— Anton Zornik.
Federacija E. S društev SNPJ za Zapadno Pcnno., Frances Likar —M R. Kumer. Dr. St. 106 SNPJ, Imperial, Pa , Mary PolSak—Anton Polšak Dr it 388 SNPJ. Pursglove. W. Va.. Rose SeLak—Lawrence Selak. Slovenska pomožna akcija za Večji New York. Anna P. Krasna—
The rese Moae—Helena Kaplja. Centralni odbor SANSa in drufttev v Chicagu, Milan Medveaek—Fran-cev Vider, Joseph Oblak—Philip Broyan, Anton Trojar—Frances Vidmar.
American-Slovene Day Committee v Zapadni Peuni. Mary F. P*asnikar —Anton Savorn.
Istrski ameriški družabni klub. So. Chicago. 111., Joseph Poropat— Joseph Bozich:
Pevski zbor Slovan", Euclid, Ohio, Joseph Durjava—Frank Pozar. Pevski zbor Jadran", Cleveland, Ohio. Leo Wolf. Dramski kivb "Soča", Strabane. Pa., Joseph Zupančič—Ignac Bradač, Pevsko društvo "Slovan", Brooklyn. N. Y . Thomas Bertok—Viktor Kobilca
Slovenski narodni dom. Indianapolis, Ind., Romald Mcdvcšček—L. Ur-bančič.
Slovenski delavski dom. Detroit, Mich.. Joseph Kotar—Frank Modic.
Slovenski delavski dom, Collinwood. Ohio. Vincent Coff.
Siovenski društveni dom. Euclid. Ohio. Theo. Kirchcr—Jas. I. Rotter.
Slovenski narodni dom. Waukegan. 111., Andrew Mozek
List • Prosveta", Chicago. 111., Anton Garden—Filip Godina
List ' Proletarec", Chicago, HI., Josuto Oven. Angela z.aiu.
Poleg oznvčenih delegatov so društva, podružnice in druge samostojne organizacije izvolile še okrog 25 nadaljnitv delegatov, katerih imena pa še niso bila uradno sporočena v SANSov urad. Prosimo prizadete. da to store ne kasneje kot do 24. maja. ,
Letna sej£ gl. odbora se prične 29. maja. konvencija pa 30. maja. Konvcnčna pisma in brzojavi ae naj pošiljajo na SANS CONVENTION, 6411 St. Clair Avenue. Cleveland 3, Ohio.
Mirko O. Kuhel, gl. tajnik.
peljani in priailjeni delovati za vero in okupatorja, če^av niso vedeli, kaj delajo.
Torej moja prošnja na glavni' odbor SANSa in delegate druge konvencije bi bila. če je le mogoče, da delujete v tem smislu z jugoslovansko vlado, du ti zapeljanci dobijo enakopravnost in svobodo. Jaz mislim, da je to želja vsega slovenskega naroda v Ameriki. Vojska je pal nesreča in z njo je nesrečen ve* narod. Edino le z enakopravnostjo in ljubeznijo do bližnjo-{a bo pottala Jugoslavija srečna in močna, — Kot član SAN-ia in začetnik politične akcije je moja želja, da se o tem kaj ikrene in da se ta zavidnost mlajša in postane bratstvo in sloja v nasi domovini Sloveniji.
S pozdravom,
Andro Spola r, član štev. 25 SANSa, N. R. R. Algonquin. 111.
Anglijo si ište novo vlogo v svetovni zgodovini
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Dvojne »meri v delavski stranki
Delavska stranka ima neoporečno v sedanji zbornici večino, ki pa ni enotna: Okrog sto poslancev se pritožuje, da večina (delavske strank«) vse preveč sledi politiki ameriškega imperializma in s tem služi kapitalizmu Zed. držav.
Izdali so hrošuro z naslovom 4*Stojmo na levici", v kateri grajajo ne samo svoje lastno vodstvo temveč tudi Moskvo. Kajti sngleški laboriti — tudi ako so še tolikšni levičarji — so za svojo državo v prvi vrsti. Vendar pa v nji grajajo vlado zato, ker se je zapletla vse preveč — po njihovem mnenju — za služkinjo vnanji politiki ameriške vlade
Levica zahteva res delavkko politiko
Brošura, "Keep Left'7 ki jo
je podpisalo 15 poslancev delavske stranke, poudarja med drugim, da bo delavska stranka zaigrala svojo vlogo, ako se bo v svoji nevolji do Sovj. unije oslanjala na Trumana in se s tem zamrežila v ameriški kapitalizem. A ravno tako narobe bi bilo, če se bi tebi nič meni nič naslonila na Moskvo. Anglija naj bo torej to kar je bila v pro-»losti, dežela ravnotežja.
To se pravi, gre naj na tisto »tran tehtnice, ki je najlaglja :ato da nasprotno odvaga. Nc ;me pa postati le prirepek kake velesile, kot se sedaj dogaja.
Torej na podlagi zahtev levice naj Anglija začne tudi med larodno s striktno socialistično politiko.
Odgovor vlade
Vlada je na to odgovorila s svojo brošuro, v kateri zatrjuje, da ne uganja politiko sile tem-, več da deluje edino za mir.
'Napisal jo je — ali pa vsaj odobril minister vnanjih zadev Ernest Bevin. Priznava, da sta Anglija in USA v zvezi, toda ne v namenu kovati novo vojno pač pa svet ekonomsko urediti tako. da bo sedanje stanje prešlo iz negotovosti v blagostanje za vse.
Anglija iiua li^ko posredovalno vlogo
Anglija inaa v tej situaciji možnost posredovati med So-, vjet&ko unijo in Zed. državami, in bas to je sedaj njena najbolj zgodovinska naloga. Sedanja an-! gleška vlada je za socializem, ameriška vlada je proti njemu. Ampak ameriško vlado se lahko prepriča, da naj oba ekonomska sistema delujeta po demokratičnih poteh na način, da se ljudstvom pomaga do več kruha. Da se jih izmota iz lakote, v kakršni so sedaj. I{\ pa da naj se organizacijo združenih narodov toliko utrdi, da bo res av-, toriteta, ne samo firma.
Otok Greenland, ki ga ieie Zed. države za
svojo bojno bazo
(nadaljevanje s 3, strani.)
toliko ledu, da nobena ladja ne more prodreti. Nova naselbina je postala važna tudi za znanstvene ekspedicije, ki imajo v njej odlično oporišči? za pohode v ledeno puščavo ,v notranjosti Grenlandije ali dalje proti severnem tečaju. Poleg tega. da je ta velikanski otok iz najrazličnejših ozirov za znanost velepo-memben, so spoznali tudi, da vpliva njegova daleč na jug moleča ogromna množina ledu na vreme velikega dela Atlantskega Oceana Severne Amerike in celo Evrope. Med svetovno vojno so Nemci skrivoma poslali celo posadko znanstvenikov na najbolj zapuščen del vzhodne Grenlandije, da so po radiu sporočali o vremenu na Grenlandiji in posledicah tega vremena v domovino. Po teh vremenskih napovedih so se ravnali napadi nemških podmornic in letal na konvoje zaveznikov.
Danes se od nove naselbine v Skoresby sundu zopet širi to zanimivo lovsko pleme Eskimov proti severu in jugu, kjer so nekoč živeli na skrivnosten način izumrli pred nekaj sto leti njihovi plemenski predniki in zopet nastajajo nove lovske naselbine, ki kljubujejo ledu, mrazu in noči. Moderna sredstva, kot ledolomilci, letala in radio pa jih ne bodo več prepustila muhasti usodi in izpremenljivemu podnebju nevarnega severa, in v bodočnosti bodo ostali kolikor j toliko v zvezi s civiliziranim svetom, ki je v veliki meri premagal nevarnosti razburkanih oceanov, ledenih puščav in viharnih zračnih daljav.
Ako verujete v poslanstvo, ki ga vrši "Proletarcc", pomagajte in zbirajte prispevke v njegov t»*kevpi »klad'

\\
PROLETAREC"
je v novi Jugoslaviji dobrodošel list. V prejšnji je bil prepovedan.
| Naročite ga svojcem. Stane $3.50 za celo: leto. Pol leta $2.
Naročite ga Čitalnicam ter bralnim druttvom v valih rodnih krajih.
►
: V starem kraju tudi žele, da jim naročite
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
t Stane za stari kraj $1.65. Z lanskim letnikom poš-I I jemo oba zq $3. Dve knjigi za tri dolarje. Tiskovni l urad slovenske vlado želi, da pošljemo ljudem tam ;
►	•	* 4	'	*
! čimveč izvodov Proletarca in Družinskega koledarja <
Ne odlašajte! Pošljite naročilo takoj!
^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA,
Račun SANSa za
marec in april	1947
Bilanaca dne 28. februarja
1947 ............................$	2.624.47
Dohodki sa SANSov upravni sklad
2. Chicago, 111..........$	15.00
7,	JJtt!* Fslb, N. V.	12.05
8,	W Navrtari, Pa ....	14.40
10. Canton. Ohio ............2 50
12, W. Aliquippa. Pa	12.45
15, Springfield, 111..........2.55
17,	Uniontown, Pa ...	* 9.40
18,	Sheboygan. Wis.	2.00
24.	Virden. Ill ....................7.39
25,	Chicago, 111. . ...............112 00
27,	Arcadia, Kans..............2.00
28,	Conemaugh. Pa.	5.00
30, Sharon, Pa......................8.25
33. Bridgeport. 0................11.80
35.	Gary, Indiana ............3.00
36,	Waukegan-North
Chicago 111........................18.00
39, Cleveland, O. v..............400.00
41, Fori tana, Calif..........22.00
44,	Traunik, Mich..........12.20
45,	Sheboygan. Wia.	5.05
48, Brooklyn, N. Y..........61.60
48, Cleveland. 0..................45.00
54,	So. Chicago, 111..........13.15
55,	Strabane. Pa..................5 00
59. Brooklyn, N. Y. ..	00
66, Library. Pa..................3 00
69. New York, N. Y.	68.00
73, Herminie. Pa..............€7t5
84. New York, N. Y.	23.50
86, Elizabeth. N. J.	4.00
91,"	Chisholm, Minn.	23 00
92,	£t. Michael. Pa	8.00 94, Hoatetter. Pa. /.....	26.00 96, Auburn. Ill......................32.12
106. Euclid. 0..........................20.00
108,	Detroit, Mich..............10.00
109,	Pueblo, Colo..................2.00
Dramski klub "Soča",
Strabane. Pa..............................60.00
Fred A. Vider. Chicago	10.00 American-Slav Congress
za vstopnice .......................3.00
Za knjige in revije ............84 70
Hezno ................................................1 58
*' * •	IMIM
$	3,835.91
IZDATKI
Najemnina urada .........S	150.00
Plača tajnika ................................100.21
Plača pomočnika ....................256 00
Telefon in telegrami ...	17 40
Razcveti j a va ....................................1 99
Tisk broftur ..."..............................32 00
CIMenj* urada ..........................2 09
PoAtnina ..............................129
Tiskovine ....................................10.09
Knjige, magazini In
časniki	14 42 Davek socialne zavaro-
• valnine ......................... 5.86
Dohodninski davek od
plaC .........................................31.20
Filmi ..............439.90
Ameriški hrvatski
narodni kongres ................50.00
Seja eksekutive SANSa
in ZOJSA ........................................249,50
Zapisnik .........................10.00
Razno .......................................5.16
\
Skupni izdatki iz upravnega rkloda ____________$ 1.370 7«
Bančnn bilam o dne 30.
aprila 1947 $2,447 3.1 Bočna blagajna dne 30.
aprila 1947 9 82 2,«57 15
$ 3.835.91
Sklad otroške bolnice Bilanca 30. aprila 1947 $123,497 08
Dohodki v marcu ... ..... 543.13
Dohodki v aprilu........... 536.50
Skupaj...........$124.576.71
Obljubljena vsota
(Pledges) ........."........ 33,000 00
7 $157.57671 Mirko G. Kabel, gL tajnik Vincent Cainkar, blagajnik
Neverjetno toda resnično
Po daljšem molku se zopet oglasim. Precej časa se nisem mogel udeležiti zborovanj zaradi slabega zdravja, ampak zasledoval pa sem vse dopise in tudi dobivam pisma iz stareg? kraja, eni so veselega značaja, drugi so pa žalostni. Minilo je že dve leti, odkar je vojska končala in v Jugoslaviji je prišla demokratična in svobodna vlada. Iz pisem je razvidno, da je svobodna in demokratična, ampak ni pa enakoj>ravnosti. Torej mislim malo opisati vsebino poročil od ljudi, ki so bili zapeljani že v imenu vere in Boga, in na ta način so postali nesrečni grešniki. Jaz bi rekel, oprostite jim, saj niso vedeli kaj delajo, nekateri so pa bili priailjeni od okupatorja in bajonetov. Saj če je človek samo mislil in nič rekel, so ga že poslali v jet-nišnico in mučili do smrti, a druge, kateri so govorili, so pa obešali. Tretji, ki so se zavedli o pravem čaau, da jim vera in okupator ne bo pomagal do svobode, so stopili k tisti stranki, ki se je borila za svobodo naroda. in ti so danes na pozicijah in zavidajo tiste, ki so bili za-
"Mortimer, better call the
Edison 10.1 Crew!"
So takoj na mestu - "Johnny on the spot" - čim se
• vam luči pokvarijo I
Trenutno pripravljena na vaš poziv je "mehanizirana armada" Commonwealth Edison Co. — armada električarjev s svojimi aparati ter orodjem, opremljena za vse slučaje. Bodisi podnevu kot ponoči se ti "uničevalci neugodja" odzovejo čim jim sporočite, da je električna poslužba na vašem domu v neredu.
Sporočite jim telefonično ko hitro mogoče kaj da ni prav in oglasili se bodo pri vas po redu kot prejemajo navodila iz centrale — kar navadno, vzame le malo presledka od vašega "S. O. S." pa do njihovega prihoda.
Ako vam vaše električne naprave odpovedo, prva stvar je nadomestiti zgorele stike (fuses). Ce to ne bi pomagalo in nc veste kaj je vzrok, pokličite RANdolph 1200. Za popravila bo računana-zmerna cena. vključena v vašem mesečnem računu za električno poslužbo.
COMMONWEALTH EDISON COM PANT
I jiir -	_ . ...	..mL.,
... . .—.ii
A Yugoslav Weekly Devoted to the
Internet of the Workers •
OFFICIAL ORGAN OP J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
IDUC ATION
ORGANIZATION C O-OPIi ATI VI
COMMON WIALTH
NO. 2068.
PwklfeM WmUt *t 2301 S«. Lawodak At*.
CHICAGO 23, ILL., May 28, 1947.
VOL. XLII.
FIGHT AGAINST REAL ENEMY
The American military tribunal in Niirenoerg is to try 24 top officials of I. G. Farben, the giant German chemical trust, on charges of fomenting and waging aggressive warfare, mass murder, plunder and spoliation. A 20,000-word indictment filed on May 3 by the chief war-crimes prosecutor, Brigadier-General Telford Taylor, backs these charges with a formidable bill of particulars. It will be difficult for the defense to claim that Farben was just an ordinary business which did no more than obey the instructions of its government. The indictments shows that, even before Hitler came to power, the directors of Farben had reached an agreement with him for mutual support. Frjm a very early date every phase of the trust's production was synchronized with the plans of the German General Staff. Its world-wide organization was completely integrated with the Nazi foreign-propaganda and espionage agencies. Its cartel arrangements with more than 2,000 major industrial concerns in the United States, Britain, and other countries were used to obtain the benefits of foreign patents for the Nazi war machine and to prevent or limit the production of strategic materials in those countries. "No German government could have planned and waged war without the full, wholehearted, and unstinted cooperation of Farben," the indictment declares. And in return for this cooperation the trust reaped rich rewards. Between 1932 and 1942 its profits rose from 71 million marks to 571 million. It shared the loot of the conquered countries It profited from the exploitation of slave-labor, building a synthetic rubber plant to employ inmates of the Osweicim concentration camp, a plant where "sometimes over 100 persons died at their work every day from sheer exhaustion."
Farben's story would be incomplete without reference to its agreements with American corporations and we are glad to note that General Taylor has not neglected this subject. "Farben's pre-war activities," we are told, "were carefully designed to weaken the United States as an arsenal of democracy." Specific instances are cited of its arrangements with Alcoa and Dow Chemical, with Du Pont, with Standard Oil of New Jersey, and with other companies. One illuminating transaction mentioned was * "loan" of 500 tons of tetraethyl lead, used for high-octane gasohne, which Farben secured from the Ethyl Export Corporation just before Hitler's march into Czechoslovakia. According to the indictment, the purposes of this deal were "misrepresented." That we can well believe, but the deception of American businessmen in this manner, at a time when even Neville Chamberlain's eyes had been opened, suggests an almost wilful innocence on their part. In fact, the only reasonable excuse that Farbens American collaborators can offer is that they were hoodwinked and outwitted. However, this plea would be damaging to pride and prestige, and some of them are still hoping to get away with bland denials. Robert T. Haslam, vice-president of Standard Oil of New Jersey, declares that his company had no cartel arrangements with Farben, but merely agreements for the purchase and exchange of patents—a fine distinction, indeed, considering Farben's use of patents in suppressing competition. Willard H. Dow, chairman of Dow Chemical is reported as saying: "We never had any contract with Farben " In view of evidence turned up by the Truman and Bone committees of Dow-Farben agreements limiting Dow's magnesium sales if Europe this in an amazing statement.—The Nation.
OF LABOR
_ FAMOUS BACON& REBELLION IN #76 VIRGINIA OBVfeUDPEO LARGELYHZOM A
series cm wrtmt servant anwces,
WHICH LOCAL JUSTICES HAD ATTEMPTED -ft) SUPPRESS.
fis A RESULT OF vfofcDMftRII.THE UNHID 8TK1BS HAS MORESmp-SUllOrfG CAffcCflYTHAA/AiL THE R iSTOFTH* WORLD.
Absolute Meaning To 'Security" and "Freedom
By RAYMOND HOF8ES, Editor, Keating Labor Advocate
At the hour when readers of last Tuesday s evening newspapers were learning how the U. S. Senate had acted to limit the freedom of labor unions, an Episc6pal Bishop was telling a Reading gathering that m^n and women of today must choose between security or liberty and freedom 'with its admited but glorious risks."
If union members had considered those two stories in relation to each other—which I am sure few of them did—they might have come to the disconcerting conclusion that they were in the process of losing both freedom AND security, since a worker without a strong organization is a rather helpless creature in these days of giant corporations.
It is necessary, of course, to agree with the Bishop in the broader aspects of his statement. Not only "today," but throughout the long process of social development which has culminated ln what determined optimists csll "civilization," men and women have indeed been choosing between freedom fnd security. And in the final analysis security always aeemed to be the choice.
I say '"seemed" because, as a matter of fact, people never really have had real freedom and because security ia the foundation stone of worthwhile freedoms. The process has been to accept new controls in order, to aclfeve a greater degree of security through a better-organized society.
Why is it, then, thst the unions of America are presently losing out in both freedom and security?
The answer ia that they are trying to function under an economy that has no regard for tha welfare of society aa s whole, with the result that society, with the private-profit economy to which most workers subscribe, is not sble to find security in the freedom of unions . In more specific language, the explanation is that under the capitalist private-profit economy there is neither social security nor social freedom. Both are limited by personal or group Interesta and antagonisms. Freedom for corporations quickly become tyranny for
workers and ruination for small business. Security for investors Who are looking for dividends inevitably conflicts with the freedom and security of wage-earners who want and organize to get fatter pay envelopes.
And so it is that there is no absolute meaning to the words "security" and "freedom." Under a private-profit economy .the choice is your security versus mine; your freedom or my freedom. That, as "Schnozzle" Durante would say, "is the situation that prevails" un-ier the capitalist private - profit economy. And that is why, regardless of the size of their union, workers still remain individualists and can, therefore, be divided, controlled and exploited.
73S Lobbyists Paid Over Four Millions
"Fixing" Tilings with Congress
Has Become One of Major
Industries
Lobbying at Washington has attained the proportiona of a first-class industry.
The latest report of the Secretary of the House reveals that at least 738 persons are working at 'he lobbying trade and that they are drawing more than $4,000,000 a year ln salaries. How much Is spent for "extras" is not disclosed, but undobutedly the figure is much larger than the salary item.
Some of the lobbyists collect salaries that put them in the higher Income bracketa, while others to hear them tell It, work for "pas-nuts."
At might be expected, the high-priced group repreaents Industries which are aeeking special favors from Congress. The kingpin Is Pur-"•ell L. Smith, representing the Power Trust, who admits he's paid «t the rate of $69,000 a year, plus several- thousand more for "expenses."
A UNOa H1AO DESERTS A IftftON HAT. BE SURE >CUR HAT IS UNION-MADE i lN5t8T ON THIS I ABEL*-*
Look Out! The Wind is Rising
Remember how all those business men promised us that if the OP A was killed, prices would seek their level? They were right. Prices are seeking their level—at the moon.
Clever chaps, those business men. What a laugh they had tt our expense. Last year they piled up profits of twelve billion dollars, after persuading Congress to kill the OPA and reduce their taxes.
And still they are not satisfied. At the present rate of price increases, corporation prpfits this year, after taxes, will reach thc staggering total of 15 billion.
All that money comes out of our pockets. We're the suckers.
On April 1, wholesale prices on all commodities had risen more than 32 per cent since Congress killed the OPA.
Food prices were still worse. They had risen more than 48 per cent on April 1, while prices were seeking their astronomical level.
Now these business men have us right over a barrel. We can't pay those prices unless we get more wages. And if we get more wages the business men will boost their prices again. So, thc more we get, the further we fall behind.
And instead of doing anything about prices, Congress is prattling about restricting labor.
Labor has only one chance to come out even and that is for prices to be reduced. But Congress isn't listening to anything like that. Congress hears the voices of the corporations, coming down from on high—from the summits of their mountains of gold.
These voices tell Congress not to worry about business but to worry about labor. Labor, fliey say, is the cause of all our troubles. And Congress responds like a puppy licking its master's hand.
Of course the congressmen and senators are not as worried about this as we are. They got a 50 per cent wage raise plus liberal "expenses." Th&r wages have gone up faster than prices.
And we pay those wage increases out of our taxes while Congress figures out ways to make it harder for us to pav our food bills.	•	;
This can't go on much longer. Even Congress ought to be able to see that. We are heading toward one hell of a crash! When it come?, Congress had better bo prepared to feed several million unemployed.
Congress won't be dealing with labor unions then. It will be dealing with mobs. The steadying influence of labor leaders, striving to achieve economic sanity, will be gone.
And those billions of excess profits the corporations have piled up? They will be gone, too. The coming cyclone will leave little behind it—perhaps not even Congress.—The International Teamster.
He thst riseth Iste must trot all day —Ben Frsnklln.
Monopoly
More than 1,800 formerly independent manufacturing and mining concerns have been swallowed up through merger and acquisition since 1040.
Their combined asset value was 4.1 billion dollars, or nearly 5 per cent of the total asset value of all manufacturing concerns In 1043.
Moreover, It was the larger corporation, each having aaaets of over five million dollars (in many instances achieved through earlier acquiaitiona) that accounted for soma three-fourths of these recent 1,800 acquiaitiona.
The war contributed powerfully to the trend of concentration. Government purchaaas and government financing of productive facilities ware channeled predominantly Into the hand of corporations which already occupied positions of dominance. Surplus profits created by such channeling have contributed powerfully to the trend by providing funds for additional wartime and postwar expansion through acquisition of former competitors. Out of 17ft billion dollars of government contract awards between June. 1040, and September 1044, 107 billion, or 67
per cent, went to only 100 of the more than 18,000 corporations, receiving such awards. During the war sixty-eight corporations received two-thirds of the one billion dollars appropriated by the government for research and development purposes ln industrial laboratories.
More mergers and acquisitions in the manufacturing and mining Industries took place in 1046 than ln any of the previous 18 years. In 1046, the number of mergers wss 26 per cent above the number In 1045, and 229 per cent above the annual average of tha years 1040-1941. Years of greatest business activity and high price levels are the years In which the greatest number of mergers take place.
—Robert E. Freer
POPULATION INCREASES 11 MILLIONS SINCE 1940
Uncle Sam now has 142 million nieces and nephews, according to the Bureau of the Census. That is a gain of 11 millions since the 1040 census.
The population is growing older, too, "beesuse people are. living longer," says J. C. Capp, Bureau director.
IN THE WIND
From THE NATION
Shortly before his death on Luzon, Robert Johnstone, Jr., of Downington, Pa., wrote a foxhole will bequeathing his $10,000 government insurance benefits to a fund promoting better relations between the white and yellow races. A former member of the Japanese kamikaze corps will enter Lafayette college in the fall as the first
beneficiary of Johnstone's legacy. • * *
Kate Smith has been rebuked, in the Lutheran Research Society's Letter, for being "definitely a radical."
• • •
The Bituminous Coal Institute has just put out a handsome two-color, 24-page booklet on "Mining Towna—a Pictorial Story of Their Progress." Scattered through it are gleaming pictures captioned "Healthful. Modern Kentucky Coal Town," and the like. This booklet arrived in the morning mail on the day the papers carried newa of the
Centralia, Illinois, mine disaster. • • •
Vittorio Mussolini, says the Associated Press, err i ved "clandestinely" in ArgenUna a month ago and has been offered a Job by a wholesale butcher. No italics necessary. • • •
Good News Department: The army has abandoned the caste system—according to a directive of the Secretary of War—in military cemeteriea.
Circle 26, SNPJ Will Present a j Very Good Program
CHiCAGO, III —Members of Perfect Circle No. 26 SNPJ have been busy rehearsing for the past weeks, and with very good reason, too. They are going to present a minstrel program UUed, "Sho Nuff' on Saturday night, June 7, SNPJ hall. The Circle has presented many programs in the past years, but they are really working hard to make this one just a little bit different and even better than any of the rest.	*
Forty members will take part an the program starting with a short, simple skit of welcome by the tiny kindergarten members of the Circle. A special sketch ponce m in g the trend of times and our own Society will be featured. The minstrel show, because of the make-up angle will be a show in itself, and will be presented as such. Guest speaker for this occasion will be Michael Vrhovnik, juvenile director of the SNPJ.
Perfect Circle has also invited the Waukegan Circle to participate on the program, as well as some of the South Side Juveniles We sincerely hope they will accept, as when these groups get together with us like this, a promising good Ume is in store for all concerned.
Music for dancing will be furnished by Edward Pltlik and orchestra. and refreshments, both liquid and otherwiae will be plenU-ful. Need we say more? Perfect Circle therefore extends a cordial invitation to all their frienda and supporters to spend an entertaining evening with them on Saturday night, June 7, SNPJ hall. Tickets are only ftO cents and can be had from any Circle metnbers.
Ann Sannemann, director.
GREECE: FIRST STATION STOP
Anybody who believes that American capitalism is going to stop the spread of Russian Communism merely by successfully halting the spread of Soviet influence in Greece and Turkey o pose an ever - growig number of controls upon the people, will soon have to^caise their sights or be sadly disillusioned.
We predict now that Greece is going to be only the next station-stop along the line that this nation will be forced to travel if it insists upon making the world safe for the American economy. American wealth will have to be sent along a broader front if communism is to be turned back.
Russia isn't going to be stopped from exporting its philosophy and^extending its prestige and power merely by the exportation of American food and administrators to other nations. Neither is democracy going to gain in favor among the peoples of Europe and Asia as a result of the kind of economy that the United States will have to adopt as its own economic and idealogical imperialism spreads to new areas.
If, as we are now told, the conflict between Russia and the United States is a struggle between democracy and dictatorship, then the^only way in which democracy can win converts is by exampld here at home.
Can we set an alluring example of democracy and still retain the private-profit economy that already menaces the freedom of labor? The question, we submit, answers itself. Competitive capitalism, having fulfilled its historic misson, must m pose an ever-growing number of controls upon the people. The more money we spend to offset the Communist influence abroad, the more nearly we will approach a way of life at home that will have no resemblance at all to the democracy we fought two world wars to save.
A program of democratic Socialism in the wealthy U. S. A. would set a standard of life and human relations which might serve as an example for other nations to emulate. It would give hope to oppressed peoples throughout the world and it could help others from its surpluses without multiplying the class controls that are now rapidly being established.
"You must know more than the dog," explained the animal trainer when asked how he taught his pets to perform. Likewise you must be more democratic than your opponent if you want to teach democracy to the onlookers.
With labor controls and a growing militarism here at home, the American way doesn't appear to be shaping up properly.— Reading Labor Advocate.
Sound Advice From Senator Baldwin
Senator Raymond E. Baldwin, a "first-termer" from Connecticut, a Republican, made a remarkably good labor speech before the Engineering Association of Yale, the "Ivy League" university from which Baldwin himself graduated.
First, he gave an excellent review of the "bitter and bloody" strikes of the past, the "small civil wars" in which powerful employers tried to crush the young labor movement.
"Management felt that labor was becoming unreasonable and must be suppressed—by force. The struggle only made labor more determined to win, regardless of the cost," Baldwin pointed out.
"Does anyone suppose that the laboring people of our country would return quietly to the place they held in society 25 years ago? The result (of extremfe anti-union legislation) would be a wave of strikes and industrial warfare such as we have never seen.
"Production would come to a halt. Shortages would increase Prices would skyrocket. The people would violently object
#"The net result would be that, in 1948, a new set of laws, even more unpalatable to management than the present ones would be quickly put on our books.
"Any practical man should realize that an employer who
believes he can put labor back where it was 50 years ago is
deluding himself, wasting his time, and heading for further labor trouble.
We are dealing here with human beings. We are dealing with American citizens, men that you and I know and live with
"If we pass any legislation that will drive them to violent action, by punitive provisions, we are dong this nation and ourselves a disservice."
Political Prayers
■or many years the Democratic Chaplain flooded Congressmen with prayers. No effect. Now the Republicans have fired the Democratic chaplain and they will be flooded with Republican prayers from a Republican chaplain.
Well, sometimes money talks, but why waste It on prayer?
School teachers voted two to one agalnat removing rent controls, while farmers (who don't rent homes in the cities) voted two to one for abolishing rent control.
Wheat!
Good news for a hungry world! The first wheat crop in history to top a billion bushels is forecast by the Department of Agriculture. .
This would be about 17 per cent more than the previous record crop of 874 million bushels harvested laat year.
Department officials said the bumper yield will make poaslble larger shipments to Europe, provided the nations there can raise the money and scares up the ships to transport the food.
MONOPOLIES AND TRUSTS
(A Resolution adopted by the 30th annual meeting of Central Co-op Wholesale.)
The most threatening development in our economy today is thc alarming growth of powerful business combines and trusts. Thru manifold corporate mergers and interlocking directorates, this concentration of tremendous wealth in a few hands is in a position to dominate our whole economy Thru their methodic elimination of competitive buainess. establishment of high price levels thru trade agreements, stifling of expanding production thru controlled markets, these giant monopolies may easily lead our naUon to catastrophe. Los; of maaa purchasing power, with it* nevi table result in widespread unemployment, and ultimate depression are certain to follow monopolistic economic practices.
These boom and bust cycles brought on by artificial scarcity threaten even the institutions of democratic government, bankrupt our family savings, place our small farmer on dole, and cripple the so-eial, cultural and vocaUonal life of the whole nstion. Thru world agreements already In practice this trend takes on proportions that encircle the earth. It is a world-wide problem.
It Is apparent that only new and better methods of commerce can succeaafully cope with this dilemma. Experience has well shown that reatricUve legislation alone is not sufficient. It ia In the interest of all groups whose life depends on democratic and free economy to be
conscious of this menace and help neet the problem. Government in behalf of all people must be etern-Uly vigilant Finally, in the hands >f cooperatives ties a heavy responsibility to meet this challenge. It las been demonstrated that cooperatives are effective trust-busters. Thru widening purchasing power, expanding production, greater employment opportunities, effective irice and production yardsticks, the cooperatives can bring back to the people of our nation ownership of production and distribution, oppor-unity of participation, cooperaUon creates active and virile people vith confidence in the future. We ?all upon all people to meet this challenge of the monopol lea thru the widespread organizaUon of the people's cooperative busin<
$1,500,000 OFFERED FOR $70-MIILION CANOL JOB
Uncle 8am paid 70 million dollars for the construction of the Canol project in Canada but the best offer received for It when it was put at auction was $1,800,000.
The project waa "bulled" hrough by Lieutenant Oeneral Brehon H. Somervell, chief of army services, over the advice of military experts That, at least, is what a Senate Investigating Committee charges.
Embarrassed
The family and their guest had Just seated themselves st the table
"Betty," said the mother, '»why on earth didn't you put a knife and fork at Mr. Green's place?'*
"He doesn't need any, Mummy,** replied Betty "You said he eata like a horse.**