DRADN» VESTNKK OBČIN: GROSUPLJE • HRASTNIK e LJUBLJANA-BEŽIGRAD • CENTER • MOSTE-POLJE • SISKA • VIC-RUDNIK « ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA Ljubljana, 17. maja i966 leto xiii., St. 19 OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINA GROSUPLJE 151 Na podlagi 13. člena zakona o volilnih imenikih (Ur. list SFRJ štev. 5/65) in 92. člena statuta občine Gro-»uplje je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 27. aprila 1966 sprejela ODLOK 0 vodstvu splošnega volilnega imenika v občini Grosuplje 1. člen Splošni volilni imenik se vodi za območje občine Grosuplje v obliki | kartoteke. V ta namen se uporablja kartoteka registra stalnega prebivalstva in razvid začasnega prebivališča. 2. člen Volilnega upravičenca se vpiše v karton ob prijavi prebivališča, če Predloži potrdilo o izbrisu iz volilnega imenika tiste občine, na območju katere je imel prejšnje prebivališče. Vpis volilnega upravičenca se opravi tako. da se na karton v po-*ebno rubriko vpiše oznako V. Izbris volilnega upravičenca se opravi, ko upravičenec odjavi prebivališče, in sicer tako, da sc na karton prečrta oznako V in se karton 'doči iz kartoteke. Volilnemu upra-i Vičencu se o izbrisu iz volilnega imenika izda potrdilo na hrbtni strani fc>trdila o odjavi prebivališča. A ko volilni upravičenec iz kakršnegakoli vzroka izgubi volilno pravico, se v kartonu prečrta oznako V , ln napiše zakaj je izgubil volilno kravico, J 3. člen 1 Sedanji register stalnega prebival-•‘Va in razvid začasnega prebivališča , 'bremenita svoj naziv v »register , Prebivalstva in splošni volilni imenik občine Grosuplje«. J t 4. člen Volilni imenik se mora uskladiti 1 l določili tega odloka do 31. 12. 1966. * dnem, ko se uredi novi način, se , Pusti sedanji način vodenja sploš-i ”e6a volilnega imenika. r 3. člen ^ Navodila za izvajanje tega odloka Po potrebi odsek za notranje za-"*Ve skupščine občine Grosuplje, 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. Številka: 013-1/66-1/1. Datum: 27. 4. 1966. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r. OBČINA HRASTNIK 152 Na podlagi 1. točke 42. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 30/65) in 200. člena statuta občine Hrastnik, je Skupščina občine Hrastnik na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 15. aprila 1966 sprejela ODLOK o količini in vrsti lesa, ki pripada kmetu — lastniku gozda za neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu 1. člen Kmetu — -lastniku gozda, pripada letno za redno uporabo, v okviru donosnih možnosti njegovega gozda, naslednja količina listavcev in iglavcev: 1. če znaša velikost kmetijskega zemljišča do 3 ha, pripada 0,50 m* tehničnega lesa in 8 prm drv, 2. če znaša velikost kmetijskega zemljišča nad 3 do 10 ha, pripada 2,00 m3 tehničnega lesa in 12 prm drv, 3. če znaša velikost kmetijskega zemljišča nad 10 ha, pripada 2 m3 tehničnega lesa in 16 prm drv. V zgoraj navedeno količino lesa se ne šteje sečnja odpadkov in les, ki ga lastnik pridobi ob sečnji listavcev izpod 10 cm prsnega premera. 2. Člen Kmet — lastnik gozda. Ima pravico do večjih količin lesa za neposredno uporabo kot je določeno v 1. členu samo v izrednih primerih (adaptacije, večja popravila). V tem primeru določita z neposrednim dogovorom lastnik gozda in gozdno gospodarska organizacija količino in vrsto lesa, upoštevajoč dejanske potrebe po lesu in donosno možnost prizadetega gozda. • 3. Člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v »Glasniku«. Štev.: 321-3/60-1. Datum: 15. 4. 1966. Predsednik skupščine občine Hrastnik Milan Babič I. E. OBČINA LJUBLJANA- CENTER 153 POPRAVEK odloka o prenehanju veljavnosti odloka o občinskem davku od prometa blaga na drobno ter o davku od plačila na storitve V odloku o prenehanju veljavnosti odloka o občinskem davku od prometa blaga na drobno ter o davku od plačil za storitve (Glasnik št. 18/66 z dne 29. aprila 1966) je v zadnji vrsti 1. člena napačno citirana številka Glasnika, ki se pravilno glasi: GLASNIK ST. 5/66. Številka: 421-02/66. Datum: 11. 5. 1966. Iz tajništva skupščine občine Ljubi jana-Cen ter OBČINA LJUBLJANA- ŠIŠKA 151 Na podlagi 2. točke odredbe o okvirni tarifi za osemenjevanje go. ved (Ur. 1. LRS, št. 11-49/59), 2. člena odloka o plačevanju pavšalne oseme-njevalnine goved (Glasnik, št. 43/61) izdaja Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Skupščine občine Ljubljana-Si-ška po sklepu, sprejetem na seji dne 28. marca 1966. ■ ODREDBO o določitvi pavšalne osemenjevalni!*® goved za leto 1966 I Tarifa za prvo osemenitev (umetno ali naravno) krav in nad eno leto starih telic oziroma za dve nadaljnji osemenitvi ali pripustitvi, če se plamenica ni obrejila, znaša N din 30,00. n. Odredba prične veljati osmi dan po objavi v Glasniku. Štev.: 3/7-320-13/66. Datum: 28. 4. 1966. Predsednik skupščine občine Ljubi jana-Siška Miran Goslar I. r. Predsednik spreta za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine Anton Peterivd Le. 155 POROČILO. o izidu nadomestnih volitev za odbornika občinskega zbora skupščine občine Ljubljcnc-Siška Občinska volilna komisija za volitve odbornikov občinske skupščine Ljubljana-Siška daje v smislu 94. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin poročilo o izidu nadomestnih volitev za odbornika občinskega zbora skupščine občine Ljubi jana-Siška v volilni enoti št. 21. ki so bile 2*. aprila 1966. 1. V 21. volilni enoti, kjer se voli en odbornik, sta bila predlagana dva kandidata, in sicer: Franc MREVLJE Iz Ljubljane, Šišenska 123 in Vlado VIDRAJZ iz Ljubljane, Šišenska 87. 2. Za kandidata Franca MREV-LJETA je od 1269 vpisanih volivcev glasovalo 540 volivcev, za kandidata VIDRAJZA Vlada je glasovalo 343 volivcev. Neveljavnih je bilo 131 glasovnic. 3. V 21. volilni enoti je bil za odbornika občinskega zbora izvoljen kandidat Franc MREVLJE iz Ljubljane, Šišenska c. 123. Številka: 1/1-020-1/66. Datum: 25. 4. 1966. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Predsednik: Damijan Conč L K. Tajnik: Ernest Bolka 1. a Član: Milan Seme, L c. OBČINA LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK VABILO na 50. sejo občinskega riboni in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Lfafe-ljana-Vič-Rudnik Na podlagi 121. člena statuta občini Ljubi jana-Vič-Rudnik. sklicujem 50. sejo občinskega zbora In zbflfre delovnih skupnosti skupščine občine ULjubljana-Vič-Rudnik, ki bo v če-Srtck, 19. maja 1986 s pričetkom ob p8. uri v sejni dvorani občinske skupščine Ljubljana, Trg MDR 7/1. Predlagam naslednji dnevni red: 1. Poročilo in problematika kul-Iturno-prosvetne in telesnovzgojne Ide javnosti na območju občine Ljub-Bjana-Vič-Rudnik. 2. Predlog odloka o zaključnem (računu proračuna občine Ljubljana-IVič-Rudnik za leto 1865. 3. Predlog sklepa o potrditvi let-jnega zaključnega računa prispevkov fin davkov za leto 1965. 4. Predlog odloka o družbeni ma-Iterialni pomoči. . 5. Predlog odredbe o razširitvi todredbe mestnega sveta o poslovnem ffeisu v gostinstvu na izvenmestno območje občine Ljubljana-Vič-Rud-nik. 6. Poročilo in predlog o prenehanju zavoda za letovanje mladine. 7. Poročilo in predlog za redno likvidacijo zavoda za pospeševanje in razvoj turizma in gostinstva Ljubljana. 8. Predlog za izdajo soglasja k spremembi sedeža Biroja za gozdarsko načrtovanje. 9. Razrešitve in imenovanja. 10. Vpraašnja odbornikov. Morebitni izostanek s seje javite skupščinski pisarni občinske skupščine (telefon 22-454). Številka: 06-17/65. Datum: 12. 5. 1966. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Vič Rudnik ing. Slavko Jakofčič 1. r. MESTNI SVET deljevanje nagrad mesta Ljubljane za posebne dosežke na področju kulture (Glasnik št. 16/66), je Mestni svet Ljubljana na skupni slavnostni seji dne 7. maja 1966 sprejel SKLEP o podelitvi šest nagrad mesta Ljubljane za posebne dosežke na področju kulture za leto 1966 1 Nagrade prejmejo: Dejan Bravničar, violinist; France Ivanšek, arhitekt; France Jamnik, režiser; Ančka Levarjeva, dramska igralka; Janez Menart, pesnik in prevajalec; Karel Pahor, skladatelj. 2. Nagrajenci prejmejo kipec, delo akademskega kiparja Zdenka Kalina, in denarno nagrado v višini 5000 novih din. Številka: 010-032/66. 39 Z namenom, da ohranimo in krepimo herojske tradicije v Ljubljani — srcu narodnoosvobodilnega gibanja slovenskega naroda je Mestni svet Ljubljana na podlagi 24. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št 38/64) na skupni slavnostni seji, dne 7. maja 1966 sprejel SKLEP o podelitvi domicila v mestu Ljubljana naslednjim partizanskim enotam VOS (varnostno obveščevalni službi OF) I. SNOUB »Toneta Tomšiča« X. SNOUB »Ljubljanski« Enote prejmejo spominsko listino, plaketo ilegalca s posvetilom in spominski znak na bojno zastavo. Številka: 010-031/66. 38 Na osnovi 24. člena statuta mesta I Ljubljane (Glasnik št 38/64), 4., 5., I------------------------------------- 6. in 7. člena odloka o nagradah mesta Ljubljane za posebne dosežke na področju kulture (Glasnik št 13/65) in 2. ter 4. člena pravilnika za po- Datum: 7. maj 1966. Podpredsednik Mestnega sveta Ljubljana Ing. Ljubo Levstik, 1. r. Datum: 7. maj 1966. Podpredsednik Mestnega sveta Ljubljana ing. Ljubo Levstik 1. r. OBČINA ZAGORJE OB SAVI INFORMACIJA OBČANOM Še o odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča Zvezna skupščina je v proč yju vsklajevanja z ustavo sprejela v letu 1965 temeljni zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Razprava o financi-maju komunalne izgradnje 6n . potrošnje traja že vse preteklo desetletje. Ugotovljeno je, da je treba komunalno gospodarstvo drugače tretirati, kot ostalo gospodarstvo in da komunalno gospodarstvo zelo zaostaja za razvojem ostalega gospodarstva in služb, predvsem , pa, da je vprašanje razširjene reprodukcije in vzdrževanja komunalnih naprav ostalo nerešeno. Zaradi tega je potrebno, da se za to delavnost končno zagotovi stalna namenska sredstva. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se praviloma plačuje za kritje stroškov novogradenj, dograditev, rekonstrukcije in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena v ožjem gradbenem okolišu. Pravna podlaga za predpis prispevka za uporabo mestnega zemljišča je torej podana neposredno v temeljnem zakonu o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, po katerem lahko občine uvedejo plačilo za uporabo mestnega zemljišča. V dosedanjih repu- bliških in občinskih predpisih, gledano s stališča celotne materije o komunalnem gospodarstvu, je manjkal predpis o uporabi mestnega zemljišča, kar je imelo za posledico, da so ustrezajoče komunalne prispevke plačevali le novi investitorji, medtem ko obstoječe stanje komunalnih objektov in naprav oziroma njihovo vzdrževanje sploh ni bilo obremenjeno s plačevanjem prispevkov, čeprav sc te naprave vsakodnevno uporabljajo in trošijo. Predpis prispevka o uporabi mestnega zemljišča ni samemu sebi v namen in se ne predpisuje samo zato, da bi se vpeljalo neko novo davščino in s tem namerno obremenilo prizadete občane, temveč izhaja iz potreb, ki so nam vsem predobro poznane. Splošno komunalno urejanje smo zanemarjali, ker je za to dejavnost vedno zmanjkalo sredstev. Tarife za komunalne usluge so obsegale le stroške najnujnejšega vzdrževanja, brez stroškov za nadaljnje razširjanje kapacitet komunalnih naprav in komunalnega urejanja. Pri določanju tarif za tovrstne storitve se je vedno težilo za tem, da bi bile čim nižje — prilagojene kupni moči občanov. Proračun občine, zaradi administrativnega odmerjanja dohodkov, nikoli ni mogel zagotoviti dovolj potrebnih sredstev za vlaganja v to gospodarsko področje. Zbori volivcev na primer nakazujejo pri vsakokratnem sklicu milijonske in tudi nad stomilijonske zahteve oziroma potrebe. Kako pa te potrebe, čeprav so utemeljene, financirati, ostane vedno odprto vprašanje, analiza predlogov zborov volivcev pa kaže, da se nad 80 % teh zahtev nanaša na komunalne potrebe. Gospodarska reforma vse bolj uveljavlja logično načelo, da lahko zdhtevamo le toliko, kolikor zmoremo. Ves čas obstoja stanovanjskega sklada in stanovanjske graditve se v naši občini ni posvečalo dovolj pažnje izgrdanji komunalnih naprav in ostali ureditvi. Težnja je bila zgraditi čimveč stanovanj, kar je sicer razumljivo, vendar pa se je z opuščanjem komunalne ureditve to stanje še potenciralo. Sele v zadnjem času se je za komunalno opremljanje in urejanje pri graditvi nekaterih objektov uveljavil komunalni prispevek v minimalnem obsegu 10 % od predračunske vsote objekta v družbenem sektorju, oziro- ma v zasebnem sektorju 4 %, graditelji z olajšavami pa 2 % od predračunske vrednosti objekta, medtem ko omenjeni stroški dejansko znašajo od 25 do 30 %. Pri revalorizaciji stanovanjskega fonda oziroma pri določanju gradbene cene, ki je služila za revalorizacijo stanovanj, se je izločilo stroške komunalnih ureditev. V naši občini tudi ni bila predpisana conska razlika, katere sredstva bi služila za financiranje komunalnih objektov in njih urejanje. Komunalno gospodarstvo je možno izgrajevati le na temelju solidarnosti vseh koristnikov. Predlog sistema, ki ga predlaga republiški sekretariat za urbanizem, izhaja iz treh izhodišč: a) v komunalni gradnji sodelujejo trije partnerji: občina, investitor in komunalne gospodarske organizacije; b) komunalne investicije se izvajajo po etapah; c) funkcionalno ločujemo individualno komunalno potrošnjo od kolektivne komunalne potrošnje. Razlogi, ki narekujejo, da se opisani sistem čimprej uveljavi, je v prvi vrsti gospodarska reforma, ki prinaša objektivna merila tudi v stanovanjsko in komunalno gospodarstvo in omogoča reguliranje obravnavane problematike na trajen, kompleksen in posloven način. Po tem predlogu zagotavlja družbena skupnost fi- nanciranje le tistih komunalnih naprav, katerih usluge ni mogoče tarifirati, to so ceste in ulice, javna razsvetljava, zelenice. Finančni vir za izgradnjo teh naprav naj bi predstavljal prispevek za uporabo mestnega zemljišča kot dohodek občinskega proračuna. Komu' nalne delovne organizacije naj bi prevzele financiranje tistega komunalnega opremljanja zemljišč, ki sodi v tako imenovano individual' no potrošnjo in ki jo je mogoče individualno *z' meriti. Finanči vir naj predstavljale tarife na strm škovni ravni, ki omogoči* enostavno reprodukcijo ter postopno reprodukcijo. Investitor je dolžan nosit* le tiste stroške, ki so se-stavni del investicije: pr*' prava zemljišča, ureditev neposredne okolice hiš*-priključke na komunali*6 naprave, nadomestilo za pm rušene objekte. Iz opisanega je možr*6 razbrati, zakaj se uvaja pr*' spevek za uporabo mestni!* zemljišč in v kakšne name' ne se zbrana sredstva sm6-jo uporabiti. Občinska skupščina 2®' gorje ob Savi je spreje*9 odlok o prispevku za up°" rabo mestnega zemljiš1'* vendar je sprejela sklep. izvajanje odloka zn določe9 čas zadrži. Republika n»n*' reč predlaga spremembe * dopolnitve temeljnega z‘ rabo mestnega zemljišča * . pripravlja tudi republik9 zakon o prispevku za up^ rabo mestnega zemljišča- Odlok o rokih čiščenja, pregledov kurilnih naprav in dimnih vodov 1. člen Kurilne naprave in dimni Vodi se morajo čistiti in pregledovati po določilih tega odloka. Čiščenje in pregledovanje kurilnih naprav in dimnih vodov' sme opravljati le usposobljen dimnikar. K čiščenju ne spada odstranjevanje pepela iz kurišč, vodnega kamna pri kotlih, kakor tudi ne čiščenje plinskih štedilnikov in peči na gorilni plin. 2. člen Kurilne naprave na trda in tekoča goriva in njihovi dimni vodi se čistijo mesečno; kurilne naprave v zasebnih gospodinjstvih, kjer se v pretežni meri uporablja elektrika ali plin, se v času od 1. junija do 30. septembra čistijo po potrebi. Pri dimnih vodih (dimnikih) pa se mora v istem času opraviti dvakratni kontrolni pregled. 3. člen Kurilne naprave in dimni vodi gostinskih obratov, v menzah, pekarnah, slaščičarnah ter podjetjih in zavodih, kjer se kurilne naprave stalno uporabljajo, se čistijo na vsakih 14 dni, po potrebi pa tudi na 8 dni. Prav tako se čistijo na vsakih 14 oziroma 8 dni cen- tralne kurilne naprave in njihovi dimovbdi. 4. člen Plinski vodi kurilnih naprav na zemeljski plin se čistijo mesečno. Zidani dimniki za odvajanje izgorelih plinov plinskih gorilnih naprav pa se čistijo štirikrat letno. 5. člen Industrijski parni kotli in njihovi dimni vodi ter tovarniški dimniki se čistijo v dogovorjenih rokih. Kurilne naprave in dimni vodi v obratih lesne industrije se čistijo najmanj na dva meseca. Na zahtevo stranke mora dimnikar čistiti tudi v krajših rokih, kot je zgoraj predpisano. 6. člen Izžiganje dimnikov se opravlja po potrebi. 7. člen Dimnikarska organizacija ni upravičena zaračunavati odškodnine za delo, ki ni bilo opravljeno po krivdi dimnikarja. Dimnikarska organizacija je upravičena zaračunavati določeno ceno za kurilne naprave in dimne vode, če uporabnik teh ali koristnik zgradbe ni dopustil v določenem roku čiščenja ali kontrolnega pregleda po pristojnem dimnikarju. Dimnikarska organizacija je upravičena zaračunati za kontrolne preglede 75 % od določene cene za redni pregled. 8. člen Dimnikarska organizacija je dolžna pred nastopom zimske dobe pregledati ku- rilne naprave in dimne vode, če so v uporabnem stanju. 9. člen Dimnikarska organizacija Je dolžna povrniti stranki ati hišnemu svetu neposredno povzročeno škodo, ki bi nastala z nevestnim ati nestrokovnim čiščenjem oziroma poškodovanjem dimnega voda ali kurilne naprave. 10. člen Kazenske sankcije za kršitev norm, ki so zapopadene v tem odloku, se uporabljajo skladno z zakonom; o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 11/65). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. Številka: 22/b-5/65. Datum: 20. sept. 1985. Predsednik skupščine občine Zagorje ob Savi: Dušan Kolenc 1. r. Trojanska cesta pred temeljitim popravilom Skupščina občine Zagorje ob Savi je na seji obeh zborov dne 11. aprila t. 1. razpravljala o poročilu predsednika skupščine o vprašanju problematike cest II. kategorije na območju naše občine. Znano je, da je vprašanje prometne povezave Zasavja s cestnim omrežjem SR Slovenije eno od perečih vprašanj, ker stanje cest II. kategorije, ki vežejo naša industrijska središča z glavnimi prometnimi žilami naše republike, nujno terja čimprejšnje temeljito popravilo. Zaradi današnjega kritičnega stanja zlasti Trojanske ceste se zasavskemu gospodarstvu povzroča velika materialna škoda in se resno hromi ves promet, ki sc pri vedno bolj se razvi- jajoči motorizaciji odvija prek tega najvažnejšega cestnega izhodišča v ostale kraje Slovenije. Gradnja nove zasavske ceste je v zastoju zaradi omejenih materialnih sredstev, ki onemogočajo hitrejše in intenzivnejše investicije pri izgrajevalnih delih. Dokončna ureditev te važne prometne magistrale Zasavja se zaradi tega odlaga ter v letošnjem letu v ta dograditvena dela ne bo vloženih pomembnejših sredstev. Glede na tako stanje in neobhodnost, da se v dopustni meri popravi kritično stanje naših cestnih prometnih zvez, sc je izkazalo kot nujno, da iščemo In najdemo možnost popravila Trojanske ceste v sodclova- Cenik dimnikarskih uslug Kurilne in dimnovodne naprave: 1. Odprlo kuhinjsko ognjišče 2. Kmečka kuhinja z dvojnim stropom 3. Dimniki — plezalni: a) kurilnih naprav zasebnih gospodinjstev do vključno 4 etaže b) nad 4 etaže (povprečno 6 etaž) c) centralnih kurilnih naprav, štedilnikov v restavracijah, hotelih, pekovskih peči in podobno do vključno 4 etaže d) nad 4 etaže (vključno 6 etaž) c) v zavodih, ustanovah, menzah zaprtega tipa in podobno do vključno 4 etaže t) nad 4 etaže (vključno 6 etaž) 4. Dimniki — ozki ati valjasti: a) etažnih peči, štedilnikov v gostiščih, zavodih, ustanovah, menzah zaprtega tipa in podobno do vključno 4 etaže b) štedilnikov v restavracijah, hotelih, centralnih kurilnih naprav in podobno do vključno 4 etaže c) nad 4 etaže (povprečno 6 etaž) d) gospodinjskih kurilnih naprav do vključno 5 dimnikov e) nad 5 dimnikov f) z več kot 4 etažami (povprečno 6 etaž) do 5 dimnikov h) schut dimniki i) priključki na schut dimnike g) nad 5 dimnikov B. Dimne cevi: a) do dolžine 2 m b) za vsak nadaljnji meter B. Štedilniki: a) v zasebnem gospodinjstvu z 1 pečico in kotličem b) z dvema pečicama in kotličem ati prenosni c) v zavodih, ustanovah, menzah zaprtega tipa in pogodbena: — mali 260,— 200,— — srednji 340,— 250,— — veliki 470,— d) v restavracijah, hotelih in podobno: — srednji 420,— — veliki • 560,— 180,— 7. Pralni kotli navadni: 180,— a) v stanovanjskih zgradbah 50,— b) v restavracijah, hotelih in podobno 90,— 8. Navadne železne cevi z 2 m cevi 120,— 405,— 9. Peči sistema »Lutz«: w 470,— a) brez pečice zim cevi 120,— b) z eno pečico in 1 m cevi 160,— 280,— c) z dvema pečicama in 1 m cevi 200,— 290,— 10. Kanali centralnih ogrevalnih naprav: Pekovske peči in podobno: a) mati neplezalni do 4 m dolžine 250,— za vsak nadaljnji meter 40,— b) plezalni do 4 m dolžine 370,— *za vsak nadaljnji meter 70,— 11. Navadna pekovska ati slaščičarska peč 290,— 12. Parna pekovska ati slaščičarska peč: a) z eno etažo 500,— 180, b) z dvema ati več etažami 800,— 13. Centralne kurilne naprave: 10S' a) do 8 m'J ogrevne površine (9 členov) 400,— b) do 15 m1 ogrevne površine (14 členov) 680,— c) do 30 m’ ogrevne površine (nad 14 členov) 820,— 110, d) izredno velika nad 30 m1 ogrevne površine 1090,— in ostruganje dimnikov v novih ati adaptiranih zgradbah: 100, a) v zgradbah z nad 6 tuljav za vsako tuljavo od podstrešja navzgor 150,— 40,— b) za vsako nadaljnje nadstropje — etaže 17,— 16,— c) za vsak nadaljnji pregled se zaračuna 50 % od cene pod a) in b). Skupščina občine Zagorje ob Savi, služba družbene 110,— kontrole cen, potrjuje v ceniku navedene cene dimnikar- 140,— ritih uslug na območju občine Zagorje ob Savi, nju s cestnim podjetjem Ljubljana in zlasti tudi z lastnimi sredstvi zasavskega gospodarstva, ter jo usposobimo čimprej za varnejši, ekonomičnejši in hitrejši promet. Cestno podjetje Ljubljana, ki ima Trojansko cesto v svojih osnovnih sredstvih, je pripravljeno, da v letošnjem letu vsaj ob enaki udeležbi krajevnih činite-ljev prispeva k popravilu Trojanske ceste precejšnja finančna sredstva. Prav tako bodo tudi naše zagorske in zasavske delovne organizacije sodelovale pri sofinanciranju teh nujnih cestnih del in je tudi skupščina občine Zagorje ob Savi sklenila prispevati svoj delež. Ta sredstva pa seveda še ne bodo zadostovala, da bi se ta cestna dela dokončno izvedla tako, kot je potrebno. V interesu naše družbene skupnosti je, da z združenimi močmi podpremo to izredno važno akcijo ter zaradi tega apeliramo na vse delovne organizacije in druge družbene in gospodarske činilce iz vseh pridobitnih vrst, da po svojih možnostih prispevajo delež za izvršitev teh gospodarsko nujnih cestnih del. Prispevki naj »e nakazujejo na žiro račun Cestnega sklada občine Zagorje ob Savi št 527-652-18-001. Cenik velja od 1.10.1965. VSEBINA 151 Odlok o vodstvu splošnega volilnega Imenika v čtiftlnl Grosilplje 152 Odlok o količini In vrsti lesa, ki pripada kmetu — lastniku gozda ta neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu ln gospodinjstvu občine Hrastnik. 153 Popravek odloka o prenehanju veljavnosti odloka o občinskem davku od prometa blaga na drobno ter o davku od plačil pa storitve občine LJublJana-Center. 154 Odredba o določitvi pavšalne osemenjevalnlne goved za 1. 1966 občine LJubljana-Siškn 155 Poročilo o Izidu nadomestnih volitev za odbornika občinskega zbora skupščine občine LJublJana-Slška 28 Sklep o podelitvi šest nagrad mesta Ljubljane za posebne doselke na področju kulture za 1. 1966. 19 Sklep o podelitvi domicila v mestu Ljubljana dvema partizanskima enotama Informacija občanom občane Zagorje ob Savi ■ . X - Y ' ■ . ; ■ ; •. /'■ * \ • .. ■: * 1 ' V r’^>- 1- - fv •' »* ' ' " - • • " ; - ' ..................................................................................................................... / , ' / :# ■ .. .■ i ' * -V • ; ■ ' " .‘.v' ■ -. ■ i 1 • /'J - ■ . V . ' 1