| s*? ^juj^ipj^^^p^^^^^jlUQymj^ [ s | AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "AtttPrtfSn l^tttttt" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 82 CLEVELAND. OHIO, MONDAY JULY 18th 1921 ^ i LETO XXIV - VOL. XXIV. Irci za Anglijo. * Ostanejo še nadalje pod angleško vlado. London, 17. juL V najboljših krogih političnih, so trdno prepričani, da jd angleški ministerski ^ predsednik David Llovd George, doživel - veliko diplomatično zmago s tem, da je izsilil iz de Valere, "predsednika irske republike" izjavo, glasom katere Irci ne bodo ustanovili svoje lastne drŽave, pač pa ostanejo pod Anglijo. Mnenje, ki {»revladuje v Angliji je: dok-er se bo dovolilo Ircem, da so priznani "kot svoj narod, bodo radi prepevali z Angleži: God save the King! Toliko je* gotovo, da so se Angleži globoko odahnili, in da Irci želijo mir. Podrobnosti so odvisne le še od Ulsterijan-cev, prebivalcev severne Irske, koliko oni dovolijo južnim Ircem in koliko slednji sprejmejo. V ostalem je pa gotovo, da je Anglija doživela feliko diplomatično v zmago. — Governer Davis je zopet pokazal svojo veliko ljubezen do suhačev. Mr. Davis, ki je bil ves čas svojega življenja, otir. županovanja v Clevelandu tako velik prijatelj ^dobre kapljice, odkar je governer, protezira same su-hače. V soboto je imenoval R^. Jofcn S: HM% mm . ga najhujSih suhaskih kriča-čev, za Slana državne komisije za pomilogčenje zločincev. Rev. Rutledge je metoditov-ski pastor in jako razvpit po Clevelandu radi svojega neznosnega fanatizma. — V policijskem zaporu se je hotel usmrttitipo 19letni Joseph Ku raci k. Zaprt je bil radi tatvine. Pcerezal^i je žile s kovinskim delom tako-zvanih "garters", toda ga je policija še pravočasno rešila. — V Brecksville se nahaja več mladih fantov na počitni- ' cah, na farmah. V soboto so za zabavo streljali z revolverji v tarčo. Eden izmed fantov pa je meril tako nesrečno, da ie zadel v glavo 17 letnega Edwarda Zadnik, ki je kmalu zatem umrl. — Ko so Mis Marian Mc Ardle vprašali, kaj misli o sodbi njene matere, se je izjavila: "Oh, moje matere ne morejo ubiti. Tako sem srečna, ah tako sem srečna!" - — 37 avtomobilov je bilo ukradenih pretekli teden v Clevelandu. • — Bivši kongresman Robert Bulkley. na katerega je demokratična stranka v Cle- ' velandu naiveč štela, je odklonil kanaidaturo za župana. S tem je demokratična stranka zopet v stiski, ker ne more dobiti pravega kandidata. Mnogo agitacije se je zadnje čase začelo, da prevzame kandidaturo Tom P. Cagwin. Ta Cagwin je poslovodja Statler hotela y Clevelandu, dober businessman, toda malo poznan volivcem. O Haserodtu ni nobenega govora, da dobi nominacijo od demokratične stranke za župana. — Mr. John Potokar, lastnik dobro znane izdelovalni-ce sladkih pijač/The Double Eagle Bottling Co." je po-daril za Narodni Dom v Clevelandu $25. Iskrena hvala. — Cene Liberty Bondom so: Prvi $87.34, drugi $87.02, tretji $91.16, četrti $87.16, peti $98.34. — Cene linoma so nekoliko padle. Tekom vročine so prodajalci zaslužili lep denar. Nemiri v Meksiki * V petrolejnih krajih mora vojaštvo posredovati. Vera Cruz, 16. julija. Veliki nemiri so se pojavili v Vera Cruz in Tampico petrolejnih krajih. Brezposelnost je bila- kriva, da so se uprli ljudje in začeli uničevati pui vatno lastnino. Meksikanska vlada je bila prisiljena poslati 2000 vojakov v dotične kraje, in novi,transporti vojakov so na potu v dotične kraje. Med uporniki je mnogo meksikanskih vojakov, katerim poveljujejo nekateri generali in drugi višji častniki. Meksikanski predsednik Obregon je naložil davek na eksport petroleja, nakar so podjetniki ustavili vse delovanje na petFolejnih poljih. To je povzročilo nemire. A-merfkanski podjetniki trdijo, da bo petroleja v Tampico in bližnjih pokrajinah zmanjkalo, in so bili prisiljeni ustaviti produkcij. -o- — UredniStvq ponovno prosi in pozivlje vse člane- vseh slovenskih in hrvatskih pevskih društev v Clevelandu ter zajedno vse nadarjeno pevce, da nikakor ne zamudijo priti v petek, 22. julija v prostore mestnega kopališča na St. Clair ave. in 63. cesta, kjer se vrši glavna pevska P^kušnja za y » s ^P J ugo- nja 125. letnice obstanka Clevelanda. Mi želimo in hočemo, da bo naš nastop nam in mestu v počast. Naj nihče ne misli na posameznosti, pač pa na skupni nastop iti interes4 Vsaka narodnost v Clevelandu bo pokazala svoje najboljše, glejmo, da tudi mi pokažemo, da smo med prvimi. — Iz Youngstowna, Ohio, so elevelandski detektivi zadnji petek pripeljali v Cleveland, dva bandita in morilca, ki sta pred 22. dnevi pobegnila iz elevelandskih zaporov. To sta Bobby Hunt in James Walsh, oba obdolžena, da sta umorila policista Spro-sty. Prežagala sta omrežje svoje celic 'ti-.i ^ /i £ ; ' - J Mrs. Kaber pronajdena krivim umora prve vrste in obsojena na dosmrtno ječo. Usoda je nanesla, da sklepajo o življenju in smrti znane morilke, Mrs. Catherine Kaber ravno na isti dan, po dveh letih, ko je ona ukazala morilcem zabosti svojega mo-' ža in ga umoriti. Dan Kaber, ' soprog Catherine Kaber, je j bil umorjen tretji petek me-' sec julija, 1919, in tretji petek 'meseca julija, 1921, tor^j natančno dve leti potem, so | njen slučaj dobili v roke po-| rotniki, da presodijo, ali je ' Mrs. Kaber kriva ali ne. 0-bravnava proti Mrs. Kaber je pričela 28. junija, in je z malimi presledki trajala torej 17 dni. V petek ob 5.50 | popoldne so končali zagovor-! niki in državni pravnik svoje 1 govore, nakar je sodnik Ber-! non povedal porotnikom, kako naj spoznajo vso zadevo in kakšno razsodbo lahko vrnejo sodniku. Sodnik Bernon je dal porotnikom šest slučajev, kako se lahko izjavijo: 1. Mrs. Kaber je kriva umora prve vrste, brez priporočala milosti, kar pomeni smrt na električnem stolu. 2. Porotniki jo lahko spoznajo krivim umora prve vrste s priporočilom za milost, kar pomeni dosmrtno ječo, ne da bi imela upanje, da pride kdaj iz zaporov. 3. Lahko jo pronajde-io krivim umora druge vrste, z možnostjo, da je kdaj po-miloščena. 4. Spoznana je lahko krivim uboja, kar pomeni zapor od 1 do 20 let. 5. Ni kriva, kar porotniki lahko odločijo, če so prepričani, da je bila Mrs. Kaber tedaj, ko je naročila umor svojega moža, blazna, da je pa danes zopet pri pameti. V tem slučaju bo Mrs. KAber prosta. 6. Ni kriva radi blaznosti, to je, d {rje bila Mrs. Kaber ob Času umora blazna |n še danes ni pri pravi pameti. V tem slučaju jo sodnik pošlje v blaz-nico. V topem, dobro simuliranem stanju je Mrs. Kaber poslušala kako je sodnik govoril porotnikom, predno so se slednji podali k posvetovanju. Toda divje je gledala, ko je govoril državni pravnik Stanton in zahteval — kri za kri! Rotil je porotnike, da morajo svojo dolžnost popolnoma »polniti, da nič druze-ga kot električni stol ne preostaja ta Mrs. Kaber. Toda divje je plakala in.ihtela, ko sta govorila njena dva zagovornika, Francis Poulson in W. J. Corrigan. Poulson je z vznesenimi besedami slikal Mrs. Kaber kot žensko brez prijatelja, kot največjo revo na svetu, proti kateri se je vse zaro'tilo,*ki je že zdavnej obsojena od javnega mnenja. Splošno začudenje je vladalo v dvorani, ko sta zagovornika Mrs. Kaber na/nanila, da nikakor nista pripravljena, da pokličeta Mrs. Kaber sa-,mo na pričevalni stol. Bala j j sta se najbrž, da bo Mrs. Ka-* ber s svojim pričevanjem več pokvarila kot sebi dobrega naredila. Nezadovoljna pa je bila Mrs. Kabgr sama, kajti ona je hotela na vsak način, pričati in povedati, kar je vedela. Le s silo so ji ubranili, | da ni šla pred sodnika. Divje je kričala po dvorani: "Jaz želim povedati resnico! Zakaj mi ne pustite govoriti Dajte mi priliko, da tudi jaz , sfoje povem. Vsi so govorili, i samo meni ne pustijo. £a I božjo voljo, pustite me; da govorim, kajti povedati želim samo resnico. Toda bilo )e ' vse prepozno. Pričevanje je bilo zaključeno, in prvi govor. je imel njen zagovornik Corrigan. Njemu je sledil prvi državni pomožni pravnik! Cassidy, in za njim je gQvo-j ril drugi zagovornik, Mr. Poulson, in zadnji govor je imel glavni državni pravnik, j Stanton. Stanton je imel strahovit govor. Opisoval je natančno umor Dan Kaber-J ja, kako rafinirano je peklenska ženska spletla svoje načrte in pogubila svojega moža. Divji kriki in penasti Izbruhi so silili Mrs. Kaber na dan iz ust, ko je govoril državni pravnik in rekel: Vsaka kaplja krvi, ki je pritekla iz telesa ranjkega Kaberja, j bi morala biti plačana s sre-1 brom od Mrs. Kaber.. . Pri tem je Mrs. Kaber blazno ! presunljivo zakričala. Toda ni bil samo njen jok v sodnji dvorani. Par korakov za njo je sedel sivolasi starček, Moses Kaber, oče umorjenega. Bil je vseh 16 dni navzoč pri | obravnavi, in se tiho zadržr toda-zadnji dan, ob govoru državnega pravnika, je jokal na glas. Stari Kaber je jako ljubil svojega sina in mu je v življenju neprestano pomagal, in zapravil je tisoče dolarjev svojega ne Spre velikega premoŽenja, da jp prišel na ti. Navzočim ženskam v sodnji dvorani se je stari ntož v svoji žalosti jako mislil. \ Porotniki so pozorno opazovali državnega pravnika, ko je govoril glede blaznosti Mrs. Kaber. "Kaj vam hočejo natvezti zagovorniki Mrs. , Kaber, da je bila blazna, ko se je zvršil ta umor? Ali ste videli to žensko, kako je mesece in mesece študirala, kovala načrte, kako je dobro poznala postavo, kako je ob-: ljubovala denar, kako se je j skrila v noči umora, kako! premišljeno je vse naredila?: Ali je to delo blazne žensl^ ali rafinirane osebe, lei se je j hotela znebiti neljubega položaja? Vsak njen načrt je | bil narejen na ta način, da bi samo sebe skrila, druge pa postavila v luč javnosti. Ona je vedela, da če se bo nahaja- j la v hiši ali v obližju hiše usodepolne noči, da pade sumnja na njo. In njen na-; črt, da samo sebe skrije, je; povzročil, da je zapletla v to afero ne samo svojo 19 letno . hčerko, pač pa tudi sivolaso' staro mater? In kakšna hči j je to, ki je v trenutku, ko so morilci se plazili po hiši, igrala na glasovir:" K tebi, Bog, hrepeni moja duša?" Dolžnost, ki jo imate vi v tem slučaju je, da gledate, da dobi ta ženska, kar je zaslužila po pravici, da dobi skrajno kazen postave. Smrt na električnem sto[u~ je, kar je zaslužila, in to ji naložite po vsej pravici. V soboto dopoldne so se -porotniki zjedinill gledexkriv de Mrs. Kaber. Pronašli so Jo krivo umora prve vrste, toda j priporočili so sodniku milost. Sodnik Bernon je udo- ( vo takoj na to obsodil na do-; smrtno ječo v državnih zapo-: rih za ženske, v Marysville, j Ohio. Nobena državna ob-, iast jo ne more nikdar pomi-, lostiti, toda vsak governer p«, ima izključno pravico, da jo pomilosti kadarkoli hoče. To je pravico governeria. za; katero ni nikomur odgovoren kot svoji vesti. Obsodba je bila izrečena nad Mrs. | Kaber v skrajno nočnem po-1 ložaju. Sodnik Bernon se je * H ■ izjavil, da prvič v zogdovini Clevelanda je bila ženska spoznana krivim umora prve vrBte. Prvič se je obsodba odložila za dve uri, ker tožen ka ni bila pri zavesti. Postava pravi, da mora otbože-nec biti navzoč, kadar se narekuje obsodba. Prvič v zgodovini so obtožene zajedno mati, hči in vnukinja. Prvič v zgodovini so bile ženske pregnane od porote pod pretvezo, da so bol) trdosrčne kot možje. Obsodba nad Mrs. Kaber je bila izrečena, dočim je ležala Mrs. Kaber v sodni dvorani. Ali .je simulirala svoje stanje, ali je bilo njeno stanje posledica mučne obravnave, se ne more dognati. Zdravniki, ki so jo pregledali, so izjavili, da ji ničesar ni. Ko so porotniki v soboto ob 9. zjutraj naznartili, da so se zjedinili, je sodnik Bernon dal poklicati Mrs. Kaber v sodno dvorano. Ko je videla ječarje, da prihajajo po njo, je padla v nezavest, in niso Jo mogli zbuditi. Medtem so porotniki in sodnik čakali v chrorani. šele ko je prišel nje zagovornik, Poulson, in ji povedal, da ne^bo šla na električni stol, je prišla nekoliko ic scdi. i oioztii so jo na stol. žili tik pred sodnika. Mrtvaška bledoba je vladala na obrazu Mrs. Kaber. Oči so zaprte. PomoČiJi so jo z vodo, brez uspeha. Z zobmi je škrtala. Sodnik se obrne k nji in reče: Ali me slišite, Mrs. Kaber? Prikimala je z glavo. Nato je dal sodnik poklicati porotnike. Sodnik jih vpraša: Ali ste Se zjedinili? 1 Načelnik porote prikima, nakar izroči sodniku pisano j izjavo porotnikov. Smrtna tišina zavlada po dvorani. Sodnik začne brati: i Mi, porotniki, smo pronašli, da je obtoženka kriva umora prve vrste . . Mrs. Kaber se ni zganila . . ."in priporočamo jo milosti." Mrs. Kaber je globoko in skoro zadovoljno vzdihnila. "Mrs. Kaber, ali slišite?" vpraša sodnik. Vdova pokima. "Ali imate .še kaj povedati, predno vas obsodim?" vpraša sodnik. Mrs. Kaber je hotela govoriti, toda ni mogla, nakar jo je sodnik obsodil. Tako se je končala ena"najbolj gorosta-snih sodnih obravnav v zgo: dovini ameriške kriminali-stike sploh. -o- — Pretekli teden so zborovali v Clevelandu veterani ameriške armade, znane jiod imenom "Rainbow Division'*. To so ameriški vojaki, ki so bili prvi poslani iz Amerike na bojišče v Francijo, in pri tej diviziji so bili zastopani Amerikanci iz vsake ameriške države. Pri petkovi seji so ti veterani ostro obsodili prohibicijo. Izjavili so se, da je bila prohibicija upeljana v Ameriki v času, ko je 4.000. 000 najboljših ameriških državljanov moralo se boriti na bojišču. Konvencija je sprejela predlog, da se nikdar več ne sme spremeniti ustava Zjed. držav, dokler se vrši kaka vojna, ker na ta način ne dobijo vsi državljani prili- ■ ke, da bi sodelovali pri spremembi. — Prihodnji teden imajo policisti piknik v Eučlid Beach parku. Roparji in ban ditje ne bodo navzoči. — Pismo ima pri nas John Per. 1 Dva ubila. Dva Italijana ustreljena od policistov. i , i Policija ima povelje streljati in sicer streljati z namenom, da ubije pri preiskovanju sumljivih oseb. Radi-tega, kadar je kdo ustavljen od policije, naj naredi, kar zahteva, pa bo dobro za nje-ga.^V soboto zvečer sta bila ubita dva Italijana, ker nista poslušala policijskega povelja. Policija je dobivala iz okolice Fairmount Rd. kjer se nahaja reservoir, obilne pritožbe, da se klatijo v okolici sumljivi elementi. Policista Garrett in Fagan sta dobila povelje paziti na okolico. Pet dni sta tavala po okolici, ko sta opazila v soboto tri moške, ki so korakali po železniškem tiru, in se sumljivo obnašali. Policista sta potegnila revolverje in šla za moškimi. Pokazala sta svoje policijske znake, ker sta bila v civilni obleki, in za-povedala "hands up". Dočim sta dva dvignila roke, pa je tretji segel v žep in ustreli na policista Fagana. Fagan pa je skoro v istem trenotku iz-prožil in ubil moža. Medtem sta tudi druga dva osumljenca počela streljati in skušala pobegniti, in v splošnem streljanju je bil še eaen ubit, izvedbeC tre^vPn°beg^c^ Rem stanu ro uMjriafl, ot sc osumljenci sorodniki roparjev in morilcev, k? so ubili Sly-a in Fanerja lansko leto, in sicer se piše eden Charlee Aniato, stričnik enega roparjev, drugi pa John Coleti, sorodnik Coletija, katerega je policija pravkar pripeljala iz Mehike. Na ta način je policija ubila letos 8 Italijanov. radikalcipognani iz mesta. Aberdeen, S. D., 16. julija. Državljani v tem mestu so včeraj pognali iz mesta 103 rudeče agitatorje in člane I. W. organizacije. Segnali so jih skupaj v dve grupe, in eno spodili proti severu, drugo proti jugu. Deset milj so jih gnali iz mesta in jim zagrozili s smrtjo, če se vrnejo. Objednem so državljanom v drugih mestih v okolici dali vedeti, naj ženejo agitatorje naprej. • PIJANOST SE SPLOŠNO ŠIRI. Madison, Wis., 16. julija. Na pritožbo več suhih državljanov je pozval višji sodnik Hopman pred sebe zastopni- f:e dijakov iz 30 univerz in im je povedal, da če dijaki ne prenehajo pijančevati, da se bo z njimi najstrožje postopalo. Odkar je prohibici, NOVICE IZ LORAIN A. Policijski načelnik King je suspendiral iz službe že tretjega policista, ki je ob-dolžen, da je zajedno z drugimi ugrabil dva suha detektiva in odpeljal iz mesta z grožnjo, da ju ubije ako se še kdaj vrneta v Lorain in delujeta za* prohibicijo. Suspendirani policist se imenuje S. J. PUce. — Revolverji katere so rabili roparji pri ropu Marine National banke v Ashtabuli, bo bili ukradeni v Jprainski trgovini City Hardare Co. kot naznanjajo detektivi. Sedem revolverjev je bilo ukradenih iz te trgovine 30. junija. — Frank Justin, znani lovec v Lorainu je pred kratkim ustrelil 22 jazbecev, katere ima razstavljene v svojih prostorih na 28. cesti Vstopnina zastonj. 100 umorjenih Kako kompanije preganja« jopremogarjevW.Va. Washington, 16. julija. Pred senatnim odborom se vrši zasliševanje premogar-jev iz W. Virginije glede neprestanih pobojev med unij-skimi premogarji in kompa-nijskimi detektivi. C. F. Kee-ney, zastopnik premogarjev v Washingtonu, je pričal, da so lastniki premogovnikov v Mingo County, W. Va. tekom enega leta dali nalašč ali pa indirektno pomoriti najmanj 100 premogarjev. Poleg zastopnika premogaN : jev je govoril tudi zastopnik kompanistov, ki je dejal, da znaša število žrtev le 27. R. H. Kirkpatrick, zastopnik unijskih premogarjev, je govoril in pričal, da so lastniki 1 premogovnikov v Mingo County nalašč uprizorili bitko in krvav poboj pred pre-mogovim vhodom. Najeli 90. razne sumljive detektive in pretepače, ki so se spopadli pred vhodom v jame, z namenom, da^nastane poboj in t)i država proglasila obsedno ! stanje. Vse to so kompanije povzročale, ker so sovražile unijske premogarje. Nobena prošnja, nobena zahteva, nobena želja unijskih premogarjev ni bila usliSana pri kompaniji. Ako premogarji proaajaim, so an zguuiii ueio ali pa bili postavljeni na tako ! mesto v premogovniku, da , niso mogli dosti zaslužiti, i Vsakdo je bil prisiljen plesati po kompaqijski želji, ako je hotel živeti. To je pričal ! w. E. Hutchinson, bivši kom panijski poslovodja, ki je pa spoznal umazano delo pre-mogarskih baronov in je prestopil na stran prembgarjev. . Hutchinson je dejal, da so kompanije njemu naročeva-le, da uprizori pretepe in po-1 boje med premogarji, da bi ; lahko obdolžile unijske premogarje krSitve postave ter jih z oblastmi prisilile, da se podajo kompanije. Ker pa tega Hutchinson ni hotel narediti, je odpovedal službo kompaniji m se podal med premogarje. -o- — Prihodnja seja direkto-rija S. N. Doma se vrši v pondeljek, 25. jujija. — V nedeljo je umrla soproga Angela Godec, stanujoča na 3556 E. 80th St. v starosti 29 let. Doma je bila iz Hinja pri Žužemberku. Pokojnica je bolehala yeč let v mučni bolezni. V domovini zapuSČa očeta, 2 brata in sestro, tukaj pa soproga, 2 otroka, brata in sestro. Pogreb se vrši v torek zjutraj. Naj počiva v miru! — V pričo svoih treh malih otrok je ubil v soboto zvečer Mike Churma, ki stanuje na 2034 W. 18th St. svojega borderja John Straka. Takoj po umoru je Churma pobegnil, toda policija ga je pozneje dobila, brez klobuka in suknje na W. 29th St. in Franklin ave. Churma se je že dalj časa pritoževal preko borderja, in ko je Straka v soboto udaril Churmo, je I slednji udaril nazaj, da ae je Straka zvrnil na tla. Churma ; je hitel potem *po svo} revolver in večkrat zaporedoma ustrelil v Strako. Otroci, ki so bili priča tega prizora, so začeli jokati in kričati, kar je vzbudilo pozornost sose-. dov. Mati družine, Mrs. j Churma, se je tedaj nahajala na tržnici, kjer je kupovala 1 živila za nedeljo. jrtj j- J ' »rt „*■ • ,Jj ______ _____— •AMERIŠKA DOMOVINA" (AMXRICAN HOME) _____ naročnina. Za Ameriko ... - $4.00 Za Cleveland po poiti . $6.00 U Evropo.....$5-60 Powmfin« aU vilka - • - 3c Vaa pb^T dopisi in denarnaj M po*HJ» n. MAmeri*k« Domovina" •11» St. Cliir Ave. N. B. Cleveland, Ohio ' ,Tel. Cuy. Priaceto« lf fAMfBS DEBEVSC. PtMak« I {[ LOUIS J. PlRC. Editm ISSUE* MONlWtT, WEDNESDAY ANI) KK1DA* Read kj 25.000 sbraiibs in the City of Cleveland aid elsewhere. Mrertteig fates m reqiest. American in spirit Foreip in lanpiafe only Earered as cocoad-class matter January 6th 1901. at the post offloa at •r-eland. Ohio under the Act of March 3rd, 1878 No. 82. Mon. July 18th 1921 A ^ >—. ^-v ^ A aa ^evAAA kAAAA «• ■ —--- Vojna je kmalu, miru pa ni. Štiri leta in tri mesece smo se teoretično nahajali v vojni z Nemčijo in Avstrijo. Sedaj je to vojno stanje odpravljeno, potem ko ste obe zbornici ameriškega kongresa sprejeli mirovno resolucijo, katero je tudi predsednik potrdil. Prav lahko je bilo Ameriko zaplesti v vojno. Nič več kof štiri dni je vzelo, da jc zbornica senata kot zbornica poslancev se zjedinila in proglasila vojno Nemčiji. Vsega skupaj se je torej dejansko in teoretično nahajala v vojni 51 mesecev, in izmed tega časa smo se faktično borili samo 19 mesecev. V resnici jeT)ila Amerika še manj časa v vojni, kajti dočim je bila vojna napovedana 2. aprila. 1917, pa je bilo šele v spomladi leta 1918 mogoče poslati iz-vežbane ameriške vojake na fronto, ki so pa, mimogrede omenjeno, v resnici odločili svetovno vojno v prid zavezni- kov. ' , ,„,„ Dne 11. novembra, 1918, je bilo sklenjeno na bojišču premirje. Od tega časa pa je preteklo 32 mesccev, predno seje sklenil mir. Osem mesecev je vzelo po sklenjenem premirju, da se je naredila mirovna pogodba v Versailles, glasom katero so evropski zavezniki sklenili mir z Nemčijo. Medtem so se v Ameriki bližale predsedniške volitve, in nihče ni mislil na to, da se podpiše mir, pač pa kdo bo zvo-Ijen predsednikom in kakšen mir bo novi predsednice podpisal. O Wilsonu se je vedelo, kaj namerava, zato so ljudje želeli nekaj novega, in bil je zvoljen Harding z ogromno večino, v pričakovanju ameriškega naroda, da mu Harding nudi kaj boljšega kot pa je nudil Wilson. In še štiri mesece potem, ko je Harding že nastopil svojo vlado, se je odlašalo 7 mirom. Takoj v začetku julija meseca, letos, je kongres konečno podpisal mir, in s tem smo teoretično se znebili vojnega stanja 33 mesecev potem, ko je vojna aktualno prenehala. Toda niti sedaj, četudi je kongres proglasil mir, se postavnim potom nikakor ne nahajamo v pravem miru z Nem čijo. Mi smo sklenili mir, toda mirovnih pogojev še nismo povedali, sprejeli ali podpisali. Amerika še danes ne ve, kje je glede posledic vojne in proglasitve miru. Sedaj se bodo šele začela mirovna pogajanja, potem ko je mir že proglašen. Kar je naredil kongres glede miru, je samo nekak "pesek v oči za ameriške državljane. Mirovna resolucija kongresa ne pomeni druzega kot, da se ukinijo vojne postave ter vojno stanje. Da se pa med Zjedinjenimi državami in Nemčijo uvedejo razmere in obnašanje ter poslovanje tako kakor se je to zgodilo, predno jc zbruhnila svetovna vojna, zato je potrebno, da se med ameriškimi in nemškimi zastop niki podpišejo posebne pogodbe glede trgovine, diplomacije, mednarodnih odnošajev, itd. In pri tem se ne bo nikomur mudilo. Prav lahko trdimo, da bo minulo še mnogo mesecev, mogoče celo leto, predno pridejo naše razmere z Nemčijo tja, kjer so bile pred vojno. Iz tega sprevidimo, kako silno lahko se napove vojna, kako silno teško je popraviti in poravnati kar je zakrivila vojna. Devetnajst mesecev je vzelo, da smo napovedali vojno, da smo se oborožili kakor se nikdar prej na svetu še noben narod ni oborožil, devetnajst mesecev !>amo je vzelo, da je ameriški narod zapravil nad trideset tisoč milijonov doarjev za vojno, samo devetnajst mesecev je vzelo, da se je oborožilo pet milijonov sinov ameriškega naroda, da se je prepeljalo 3000 milj daleč nad tri milijone Amerikancev na bojno polje, da so se tam borili in uspešno končali največje klanje v zgodovini človeštva. In nasprotno, vzelo je 33 mesecev, da se je naredila samo senca miru. * * * Kaj je postavna tatvina ? Poglejmo nekoliko. Dne 2. julija sta se borila Ameriknnec Jack Dempsey in Francoz Georges Carpentier v Jersey City glede prvenstva v roko-borbi. Vsa javnost, morala, postave so proti takim krvavim pretepanjem v javnosti, toda pretep se je vseeno vršil, kljub nevarnosti, da je lahko v enakem fight-u eden ali drugi ubit. Dempsey je dobil od tega krvavega tepeža $300.000 nagrade, Carpentier pa $200.000. Tod« ali imata v resnici ta denar? Nikakor ne. Kajti vlada je posegla vmes in naložila "davek". Ukrasti direktno ne more, zato naloži "davek". Dempsey je moral odničunati strijcu Samu $142:000 od $300.000 torej mu ostane še $158.000. Hujše se je pa zgodilo Carpentierju. On jc dobil $200.000, in od tega mora plačati vladi Zjcdinjenih držav $92.000. Ostane mu torej še $108.000, toda ko se vrne domov v Francijo bo moral plačati i 40 procentov od cele svote, ki jo je "zaslužil'' v Ameriki, to je, $80.000. Ako odračunamo še $92.000, katere je plačal strijcu Samu, tedaj ostane sinimaku še $28.000. Tako imajo dobiček od tega krvavega fighta v resnici le države, ki spremenijo zaplembo denarja v davek. JUGOSLOVANSKA FEDE-1 RACIJA. Pariz, 14. junija. Sestanek predsednika jugoslovanske vlade Nikole Pašiča s pred- j stavnikom današnjega bol-1 garskega režima ministrom Dimitrovom je zganil stare' bolgarofile v Parizu in Londonu, ki se pojavljajo ob vsaki priliki, kjer mislijo, da bodo mogli koristiti bolgarakf vladi. Korak bolgarske vlade je jpko hvalevreden in dokazuje dobro voljo, toda samo do- bro voljo, ki se pa ž njo Jugoslavija ne more zadovoljiti, še manj se pa more Jugoslavija ozirati na predloge, ki prihajajo z njimi razni pariški in londonski listi, ki govore o potrebi jugoslovanske ako že ne balkanske federacije. Tako je te dni neki pariški list prinesel predlog, da naj se z ozirom na zbližan je med Sofijo in Beogradom začne i a ko j z akcijo, da se na temelju dogovora obeh državnikov izvede jugoslovanska fe- deracija, ki naj jo tvorita se-danja kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in kralje-= vina Bolgarska, člankar dokazuje istovetnost interesov 0 obeh držav na Balkanu, a tu-c di skupnost interesov na-= pram zapadu in vzhodu. Ideja sama ni nova, ker se je ponavljala že tolikokrat. \ Pojavila se je prvikrat že leta 1910., ko so začela pogajanja = o balkanski zvezi. Da do federacije ni nikdar prišlo, je j kriva edina Bolgarija, ki je s ' svojim napadom na Srbijo leta 1913. razbila balkansko 1 zvezo, in ki je od leta 1914. ■ do 1915., ko jr stopila akti- vfto na stran centralnih dr-: žav, pretrgala vse zveze s Sr-» bijo. Po končani vojni je stopila Bolgarija v red premaganih držav in kot tako jo mora smatrati danes Jugoslavija kot naslednica kraljevine Srbije. Kot rečeno, ideja jugoslovanske federacije ni nova, a ostalo je dosedaj edino le pri ideji. Dozdaj si še nikdo ni upal, ali pa ni znal podati podrobnosti, kako si zamišlja to federacijo, kakšno državno obliko naj bi imela ta Jedera-cija, kako upravo. K besedi o tej zadevi se je oglasil v pariškem "Journalu des Debats" Gauvam, ki je eden najboljših poznavalcev Balkana, ki pozna dobro razmerje med posameznimi državami, in to iz lastne skušnje, ne pa iz raznih ministrstev in diplomatskih kabinetov. Gauvain veruje v uresničenje jugoslovanske federacije iz enostavnega razloga, ker bi morala ena ali druga država žrtvovati preveč na svoji individualnosti. Jugoslovanska federacija bi bila mogoča edino potom personalne unije med Jugoslavijo in Bolgarijo. Obe državi imata danes svoji dinastiji, torej bi se morala ena ali druga dinastija žrtvovati. Katera dinastija naj stori to? Karagjorgjeviči kot zrna-* govalci gotovo ne; torej Ko-buržani. Za mirnega presojevalca bi bilo to vprašanje lahko: saj Bolgari vedno trdijo, da je vso nesrečo, bolgarskega naroda zakrivil Fer dinand, torej predstavnik dinastije Koburžanov. Ferdinand je tudi moral zapustiti svojo zemljo, pustil pa je tam svojega sina Borisa, tudi K6-buržana. Gauvain kot dober poznavalec razmer na trdi, da Bolgari ne bi nikdar žrtvovali svoje dinastije, pa naj je ona tudi Koburška. Bolgarski mentalitet, ki je o/ijentalski, je težko razumljiv za zapad-njaka, zato je težko razumeti te pariške in londonske bolgarofile, ki govore o Bolgarski in Bolgarih, a niti najmanj ne poznajo bolgarskega naroda. • Že vprašanje personalne unije, ki je prvi predpogoj jugoslovanske federacije med Jugoslavijo in Bolgarsko, je Gauva nu dokaz, da je ideja jugoslovanske federacije neizvedljiva. Guvain priznava potrebo zbližanja in kar najtesnejših odnošajev, toda uresničenje tega zbližanja je -mogoče le na temelju določitve interesne sfere obeh držav, kar je pa edino izved. na škodo drugih balkanskih držav, v prvi vrsti Grške, Albanije in Turške. Torej bi imela jugoslovanska federacija kot svojo prvo posledico novo balkansko afero, katere se pa boje vsi diplomatski kabineti žapadne Evrope. Tega begarofili ne pomiš-ljajo iz nepoznavanja razmer. Edino, kar se da danes izvesti in doseči, so prijateljski odnošaji v kulturnem, političnem in gospodarskem ozi-ru med Juoslavijo in Bolgarijo. ' Ako bo beograjski sestanek rodil vsaj te sadove, potem je storil svojo dolžnost, več pa v sedanjih razmerah noben razsoden politik in diplomat ne more pričakovati. Uverjen sem, da bodo ta 'izvajanja odličnega francoskega publicista zanimala tudi slovensko javnost. J * MMn 'žalostno stanje na- šega gospodarstva. I Ljubljana, 14. jun. 1021. V . Curihu je padla naša krona proti vsakemu pričakovanju zopet na 4 centime, kljub temu, da izkazuje naša Narodna banka po izkazu z dne 31. majnika, da se je stanje našega . papirnatega ^denarja za 56.783.440. — dinarjev izbolj šalo in kljub temu, da smo z velikim pompom razglasili, da smo prinesli z Dunaja za 10 miljonov zlatnikov, kljub temu, da obeta letošnja žetev biti najboljša. To bi bilo navidezno proti vsem zakonom narodnega gospodarstva. Obeta se nam zopet večja draginja, ker so tuje valute izredno zrastle, našo pa ra-pidno pada, oziroma se ne premakne z mesta. Domačih pridelkov pa ne bomo mbgli vsled skrajno pretiranih cen izvažati, l^er ne moremo na svetovnem trgu konkurirati z Ameriko. Ena najbogatejših držav smo, naš ugled se pa v svetovnih finančnih krogih približuje ničli. Če pojde tak* naprej, bo naša krona kmalu enaka nemško - avstrijski kroni. Kdo je kriv desolatnega fi- j nančnega stanja? Krivda leži edino le v deso- , latnih notranje - političnih j razmerah, katere so zakrivili • naši velepatrijotični držav- , notvorni elementi — jugoslo- ] vanski demokrati — ter nji- ] hovi trabanti — srb. radikal- j ni šovinisti, ki še vedno mi- i slijo, da imajo pred seboj ono , malo Srbijo s štirimi milijoni i prebivalcev, ki ni mela izho- ( da na morje in ki vodijo šovi- j nistično politiko domačega « zvonika. j To so sadovi centralizma, < ki hoče forcirati to, kar na- , sprotuje vsem naravnim za- « konom. Na papirju fungira- « mo kot država treh plemen, i Srbov, Hrvatov in Slovencev j toda hoče se vladati in delati ; ustavo proti ogromni večini , Hrvatov in Slovencev ter ] srtskega kmečkega ljudstva.' j Stavim6 uiaše lažidemo- ( krate in njihove trgbante ve- « lesrbske šoviniste pod javno" obtožbo in jih delamo odgo- , vorne za vse posledice. i PO VOLITVAH NA GORIŠKEM. Gorica, 4. maja. Kot se sli- i ši, se bodo vršile avtonomne ] volitve v naših pokrajinah že v par mesecih, a čisto gotovo na jesen. Skoraj gotovo, i da to ne bodo samo občinske volitve, ampak tudi volitve v deželni zbor, ki jih pod danimi razmerami ne bodo mogli odreči. Ne ve se pa. kako se bodo vršile te volitve, ali po starem sistemu volilnih rat redov ali pa po splošni in enaki volilni pravici. Skoro gotovo bo to drugo, zakaj tu- i di občinski volilni red v Italiji je že moderniziran, dasi : ne pride popolnoma v veljavo i proporc, vendar dobi tudi manjšinska stranka nekaj zastopnikov. Na vsak način se je treba že danes pripravljati za ta boj in imeti vse pripravljeno za vsak slučaj. Povolilni odmevi so neko- . liko polegli. Preboleli so eni kot drugi hud poraz, fašisti pa nadaljujejo svoje "delo" na nedeljskih izletih po deželi. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je bilo par "incidentov" po deželi. Fantje so postavili mlaje in pri ti priliki so seveda razobesili tudi tro-bojnice. To se je zgodilo v Avčah, Cerknem, Cerkljanskem vrhu in še par drugih vaseh, ki jih ne objavimo, da jih fašisti ne iztaknejo. V Avčah so radi tega Zaprli tudi g. kurata Trdana, ker je ta zagovarjal aretirane fante. V Cerkno je pridrla cela vojska s strojnicami, aretirali so 19 ljudi, šest so jih bili odpeljali v Gorico in grdo ravnali i ž njimi. Mlaje so seveda po-žagali in trobojnice shranili! kot corpus delicti na sloven-1 ski "upor". Ljudje se jim po, vsej pravici smejejo. — Tol-; minski gospod dekan Roječ je objavil v "Goriški Straži" izboren odgovor na napade v italijanskih listih. Ti napadi so izhajali iz uradniških vrst v Tolminu. DoUUll so ga vse- lijani izprevideti, kdo je prav zaprav največji sovražnik Italijanov. Opozarjati moramo, da je med našim ljudstvom vzbudilo dejstvo, da a tržaškim trgovcem niso hoteli sklepati kupčij v Jugslaviji in se je ta moral vrniti ne da bi kaj opravil, med našim ljudstvom senzacijo in simpatijo. To je prava pot. Naše ljudstvo je začelo tudi resno razmišljati, ali ni med goriškimi trgovci polno fašistov. S tem se bo moralo začeti baviti tudi časopisje. Od naših žuljev žive, a nam požigajo. I ----I Tajna diplomacij. Ko so v narodni skupščini interpeli-rali g. Pašiča, ali je res, da je Italija stavila Jugoslaviji ne- , kake predloge glede Baroša, je g. Pašič to odločno demen-tiral, češ, Italija ni stavila nobenega takega predloga. Nato so italijanski listi poročali da se je med Italijo in Jugoslavijo sklenil definitivni sporzum glede Baroša. Na to je g. Pašič celih 7 dqi molčal. Šele ko se je vsa javnost razburila, je sklical nekako sejo iz zastopnikov vladnih strank, na kateri je "obširno referiral o predlogih italijanske vlade za reško in baroško luko". S tem je g. Pašič priznal, kar je preje tajil, da je namreč italijanska vlada res naši vladi stavila predloge, ki se tičejo Baroša. Kako naj potem še kdo vladi kaj verjame? Zato bo naša javnost z največjo skepso sprejela tudi 4 najnovejšo izjavo g. Pašiča, -da namreč med Jugoslavijo-1 iifl talijo glede Baroša ni pri- i slo še do nobenega sporazu- fl ma. Italijanski listi namreč { slejkoprej vztrajajo na tem, i da je sporazum v načelu Že i sklenjen. Vzbuja se nam i sum, da je g. Pašič pozval i vladne stranke na razgovor 1 glede baroške luke le zato, da KADAR STE BOLNI Prva stvar, ki bi jo radi vedeli je U|L "Kje dobiti dobrega zdravnika'* IKj če pridete v urad dr. Kenealy, 647 Eu- /jBr^T^fl . clid avc., Cleveland, Ohio, tedaj dobite Af ^fi^Jp zanesljivega .zdravnika, katerega hočete, brez itgube časa. ^^ Ko obiičete dr. Kenealy, sprevidite, da je on |ako skrben pri pre-. iskavi vale bolezni, on znajde natančno, kako ate bolni. Njegov urad je opremljen z modernimi aparati, in s pomočjo »vo)ega obširnega znanja ae umakne napakam. Nasveti zaaton). Uradne are: If CMC A I V I Oh nedeljah •v.^* Ur. KcNfcALl 647 Euclid Ave. Second Floor Cleveland, O. Zraven Republic Blda^ „Zra?" Bonds trgovine Star gledišča. r- (if Jtruatao v ; Vrednost jugoslovanske krone se v krat-; ' 1 v .v ! 1 kem znsa. 1 . . f ( 1 Ako želite, da pride vaia denarna poiiljatev ob pra- { 1 vem času v staro domovino, da se izplača vašim dragim < ' v domovini tedaj se poslužite našega denarnega 1 zavoda, ki je po svoji stari zanesljivosti najbolj poznan , Slovencem kot najbolj zanesljivi zavod za poiiljanje I denarja. J Izplača direktno v Ljubljani. V močni zvezi smo s pet največjimi ljubljanskimi I bankami, imamo pa tudi zveze s celo Hrvatsko in ostalo ) Jugoslavijo. Drafte izplačuje Slovenska Banka v Lju- ) bljani. % * ) Pri nas dobite vsa pojasnila glede potovanja v sta-' ro domovino in smo zastopniki za vse prekomorske črte Premoženje te banke znaSa osemindvajset milijonov. I Vlažite svoje prihranke v to močno in varno banko. ) Odprto od 9. zjutraj do 7. zvečer vsak dan. 1 ! He Lake Shore Banking & Trust ^ ■ I E. 55th ST. & ST. CLAIR Ave. I I UNION AVE & e. 93rd ST. 1 I IN PET DRUGIH PODRUŽNIC. 1 na 'e na^skrbne^e 'zt>rana in mi . •, /,. kanskih držav, toda vse dogodke na Balkanu jako pazljivo motri. Kot primer angleške pazljivosti naj služi zadnji incident med Bolgarijo in Jugoslavijo, kq se je razširila vest o neki napetosti med obema državama. Ko se je Tloznalo, da namerava zajesti' Jugoslavija neke dele Bolgarije pod pretvezo sankaj, je Anglija takoj napravi-a uradne korake v Belgradu, ia ne bo odobrila niti enega leprijateljskega koraka pro-:i Bolgarom v nikaki obliki. — Kakor je sploSno znano, je >redsednik bolgarske vlade relik anglofil in zato je treba i :asIedovati njegovo politiko : veliko pozornostjo. Nasilja fašistov na Gori- kem. Iz Cerkna se poroča: ' Nlaši fantje so postavili na lan sv. Rešnjega Telesa are- ! li vasi mlaj, na katerega so : ibesili narodno za9tavo. Tu- ] :ajšnjo vojaško posadko je 1 0 močno razburilo. Povelj- i lik je zahteval, da morajo 1 lomačini zastavo Bneti. Ker ] ega nihče ni hotel, so hoteli 1 tirje orožniki mlaj podžaga- j i. Navzoči fantje so protestu 1 ali proti tej nameri ter se ^ klicevali na to, da je italijan ka vlada koncem leta 1918. ( posebnih razglasih zagoto- } ila Slovencem vse one pra- 1 ice, ki smo jih imeli pod s ostrijo in še več. Predložili t> tak razglas poveljniku, J ateri ga je sprejel ter odšel J svojimi orožniki, ne da bi J džagaf mlaja. Domačini so * ili mnenja, da je s tem zade- * a končana, a so se ljuto va- I1 ali. Okoli treh popoldne so | ačeli prihajati avtomobili z | rožniki iji vojaki Prišel je r rožnižki stotnik iz Tolmina, [ ato neki major iz Gorice in * ;otnik finančne straže iz 0 lrije. Orožniki so surovo ostopah z domačini, jih su- 1 ili in pretepali s puškinimi z opiti; priznati se pa mora, P 1 so nekateri orožniki, zla- v i domačini, dostojno vršili J rojo dolžnost. Stotnik orož- -ikov je jako surovo postopal * r pretepal domačine z ži- 1" vko. Major je ostal hladno- v rven in videti je bilo, da je * i razumel položaj in pravil- s > precenil ves dogodek. Ako ° njega ne bilo, bi se Cerklja JJ ^m gotovo §e slabše godilo. £ o je mlaj padel, so orožniki * istavo shranili. Okoli 6. ure 1( 'ečer je dospel iz Gorice od- c slek strojnih pušk, katere ► takoj razpostavili na trgu. Zvečer okoli 10. ure pridr- v Cerkno avtomobil s 17 * šisti. S seboj so imeli vse " iprave, s katerimi se vršijo / šistovski napadi in tudi- [l ;ncin, da bi, kakor so se iz- sl žili, na treh krajih vas za- $ ;ali. Brigadir jim je pa re- L il, da jih nič ne potrebuje 111 so nato hvalabogu odšli. — n seh aretirancev je bilo 19, Y1 med katerih so jih nasled- r ega dne dopoldne izpustili l2 >, dočim so ostalih šest od- ™ sijali v vojaškem avtomobi- ^ , vklenjene po dva in dva v P »riške zapore. J. Stanje ozimnih in jarih sa- ižev v Sloveniji koncem i aja 192L Ozimna pšenica { prav povoljno razvija, pri-izuje se že klasje. Sploh je rašči zadnjih 14 dni precej . tpredovala. Ako bode vre- X e tudi v bodoče ugodno, je >nečno pričakovati dobre sl tine. — Ozimna rž je v asju in cvetju. V splošnem redka, škodovala ji je po-ba in dolgotrajna spomla-i"' inska suša. Tekdm zadnjih ™ eh tednov se je precej po-avila. Letina obeta biti ednja. — Tudi ozimni ječ- ** en se je po zadostni vlagi in m imerni toploti zadnjega ča- J" precej opomogel. — Pri j a- m pšenici se istotako kaže pf liv usodnega vremena zad- * ih tednov. — Oves raso se- ai je lep in gost, Vasneje p jani redek in nizek. Vseka- ►r je upanje, da se bo pri _ godnem vremenu primerno N< omogel. — Koruza radi po- e setve stoprav ozelenela _ kaže dobro. — Krompir v oi lošnem dobro razvit se se- j okopuje, rano sajeni že p< ipa. — Zimski lan je lep, v odnih legah baš sedaj v polnem cvetju. — Lucerna ugodno razcvita, ponekod že prvič pokošena. — Fižol je ozelenel in kaže dobro.— Travniki in pašniki so se tekom 14 dni precej opomogli, dasi je trava vsled dolgotrajne spomladanske suše precej redka. železniški promet z Avstrijo. Na konferenci naših in avstrijskih delegatov v Celovcu se je dosegel sporazum, da se bo od 15. jun. otvoril železniški promet na progah ' Maribor —/špilje — Radgo-j na, Špilje — Maribor — Če-lovec in Dravograd — Labud — Zeltweg. Prijet defravdant Nakupo valeč jugoslovanskega ministrstva za ljudsko prehrano Radolič, ki je v Zagrebu dvignil na račun svoje obla- j sti 330.000 dinarjev in nato pobegnil, je bil dne 6. jun., ko j je hotel v Gradcu stopiti v ( svoj avto, aretiran s svojo. ženo vred. Njegov poizkus podkupiti organe, se je izjalovil. Neki potnik, ki je kot sokrivec Radoliča " spravil tovčeg zadnjega na. Dunaj, i ie bil tamkaj aretiran. V, kovčku, ki je imel skrit pre-ial, je bilo veliko denarja, j Posrečilo se je dobiti nazaj 'so poneverjeno vsoto. Mariborska glavna pošta je 1 iobila električno razsvetljavo. Tudi javna ura na proče- i ju pošte je električno raz-ivetljena. Maribor. 15. jun. je porota »prostila Alojzija Nemca, ki e bil obtožen, da je ukradel »bmejni straži okoli 5000 K. }$nar je straža dobila nazaj. — Radi uboja je bil obsojen ia 4 leta ječe Karel Žnidarič z Selišč. — Na dve let! težke eče je bil obsojen Anton Ža-lerl iz Sv. Eme pri Celju, ki e ukradel raznim posestni-;om blaga v vrednosti do 30. 00 K. Za naše krošnjarje. Iz poli-ičnih razlogov je ministrstvo a trgovino bilo prepovedalo rosto krošnjarenje po Voj-odini, ker tam špionira polio raznih preoblečenih Mad-arov, ki se večkrat skrivajo udi kot krošnjarii. Prepoved e pa hudo zadela naše slo-enske krošnja rje in Dalma-ince. Na posredovanje po-lanca Škulja pa se naredba mili v toliko, da bo našim f iudem še naprej omogočeno rošnjarenje po Vojvodini, j ar bo v korist posebno naši ; ?sni domači obrti in Dalma- 14 Beograd, 17. junija. Mini- ! trstvo notranjih del je dobi- ^ > poročila o p^lavi v Bosni: rsled velikega deževja zad-jih dni so narasle Bosna, rrbas. Una, Sana in Ukrina 1 so povsod napravile veliko kodo. Poginilo je tudi mno- 0 živine. Železnica Mostar->oboj je pod vodo in je pro-tet proti Sarajevu preki-jen. V dolini reke Vrb as so * se vasi poplavljene in uni- « sna setev. Ljudje so morali J : vasi bežati na hribe. Uni- t< sn je-veliki sanski most, ki ^ 1 pod vodo. Leseni most l reko Vrbasa na poti iz Ba- ja luke je popolnoma poru- -jn. O žrtvah na ljudeh se še i javilo. Promet iz Banja ike proti Zagrebu je mogoč ! preko Prijedora. — Našla se je mala svota enarja med 61. in 65. cesto. , ^dor ga pogreša naj se zgla- na 1100 E. 64th St. zgorej. — šole bodejo letos veljale % $189.000 manj kot lansko ito, kljub temu, da se s pri-odnjim šolskim letom odpre jj et novih šol. 'r f« POSEBNA PRILIKA. ^ Ako fiočete preprečiti bolezen v la- " h In ohraniti lepoto vaSega obraza, 11 potrebno, da čistite tase redno ter azirate kolo na obrazu. Za ta teden no sklenili, da opravljamo to delo f znlianl ceni: 50c za maziranje, člen je lab (shampooing), ali za od-avljanje liiaja, kot vae druge bo-tni v laseh ali na glavi. GRDINA'S SHOPPE . •Ill SL Clair ave. (81) VE POSTELJI, PEČ in harmoni) se proda. Vae v dobrem stan)« in poceni. 1419 Oregon ave . (84) APRODAJ JE HIAA, poceni, v dob- ' rem stanju, se proda, brez agenta. T Za podrobnosti vprašajte na 1065 E. 77th St._ (84) p ODA SE CKONA SOBA za t fanta 1027 E/ 70th St. <83) )HUTVO NAPRODAJ z rent o m -vred, xs 4 sobe; se proda ooceni r*- D di odbodm iz mesta. 1378 E. 47th Sr (») ■ r . ' I.*! ■ • T''" ■ —-- .....—..... —----- CENIK KNJIG PnrK msd 4nku««ein...fR .1. Mt&o Tri indijske povepti ............2$c Kraljičin jieCak ............... 25c' Marijina otroka ............... 2Sc Korejska brata..................26c Praiki Judek ..................25c| Zveitl sin ................... 25c Prisega huronskega glavarja.....25c Boj in zmaga ................. 25c! Maron krščanski deček iz Llbanona25c Angel suinjev .................25c - Zlatokopi ........25c Preganjanje indijskih misionarjev 25c Mlada mornarja................ 29o I Rdeča In bela vrtnica-..........25c Angleščina brez učitelja........35c Joa. Jurčič, Cvet in sad ...... $1.00 J os. Jurčič, Sosedov sin ......$1.00 Jos. Jurčič, Doktor Zober .... $1.25 Gozdarjev sin ................. 30c Kako sem se jaz likal I. »v.....50c Kako sem se jaz likal II. zvez. .. .60c Kako sem se jaz likal III. zvez. ..50c Hudo brezdno ................ 35c Prihajač ...................... 0Oc Patria ........................ 30c Znamenje itirih ............... 75c Darovana ..................... 60c Jernač Zmagovač .............. 35c Dedek je pravil ................ 40c Malo življenje.................65c Bob za mladi zob.............. 30c Pravila za oliko ............... 66c Romarica ..................... floc Dve sliki (Meško) ..............45c Zadnja kmečka vojska .....V____75c Povesti v poduk in zabavo......45c Sisto e sesto..................3Uc Slike in poveati ................35c Vesele povesti .................35c Vojnimir......................35c Zvonar jeva hči ................ 40c Pod svobodnim solncem I.,zv. ..$1.25 Pod svobodnim solncem II. zv. .$1.25 Ne v Ameriko ................ 65c Juan Miseria ..................75c Cirilica ____.................. 25c Ljubljanske slike.............$1.00 Mladeničem I. zv...............60c Mladeničem II. z v..............60c . Dekletom ..................... 50c Knjiga o lepem vedenju ......$1.00 1 Varčna kuharica ............... 75c Gospodinjstvo................$1.25 Hitri računar ................. 30c Nasveti za hiio in dom........$1.00 Slava Bogu, cerkven« pesmarica $1.50 DOBE SE PRI AMERIŠKI DOMOVINI 6119 ST. CLAIR AVE. ^^mmmmmmmmmmmmrnmmmmmam' Importirane prave staro-krajske KOSE iz svetovno znane tovarne "SENSENWERK - KRENHOF' imam v zalogi, v dolgosti od 25 do 33 inč, s ključem in rinko vred, za pritrditi na kosišče. Posamezna kosa slane $2.75, Šest skupaj ali več po $2.50, kle-palno orodje po $1.50, motike po $2.00 in "BERGAMO" brusilni kamni po 60c. Imam v zalogi tudi konifiča iz Hickory lesa po $2.50 in grabije poljubne velikosti po $2.00. Z naročilom vred je postati denar potom money ofdra. ALOIS SKULJ, 323 N Cpsilon Place Brooklyn, N. Y. (m) Z ^i(i(HiMiiniiniiiMiiiiiinimttiHiniiiit'_, g Najaiodernejll pogrfbni mod | • v Cleveland o ! Frank ZAKRAJŠEK, f i pogrobnik to embalM* £ ;[ \ nos NORWOOD RD. | i| Princeton 1735 W 9 \\ Rosedale 4983 | ![ Avtomobili za krste, poroke, S < | pogrebi in druge prilik«. -S ]; immiiiinHiiiiiHiHiiHimiinimMHiim: i| U STOTINE ROJAKOM sem ie po- i | magal do svojega doma, do lepe pri- ! jazne hišice. Kdor je kupil hišo z ! mojim posredovanjem, se 6e ni ke- !! sal, vsakdo je bil pošteno postrežen. Ravno zdaj je najbolj težko kupiti ' hišo za vredno ceno, zato mora biti V vsakdo previden, kdor zdaj kupuje. — Jaz imam vedno mnogo hiš, vsako- ■ vrstnih, za eno, dve ali več družin > naprodaj. Oglasite se pri meni in prihranili si boste denar. I A. F. LUCIČ, Real Estate, 1174 Addison Rd._(x) Hočete prodati vašo hišo z $1000.00 H $1500.00 na nakup, drugo pa na lortgage ali Mesečna odplačila na- !}, nanite nam. Pišite ali pokličite na J,, slefon Princeton 048 R. Urad 0106 * t. Clair ave. Kalish in Na! *Igal. X _ »OBER LES 2x4x14 deske in drugo, poceni naprodaj za gradnjo hiš. tt 1416 E. 34th St. (82). 2E Pozor, Plumbing! ^ E I st m s< E*- ^ ■ A^BtiMMH — ■Agg^^jj^^BuPr1j Kadarkoli hočete, da te v vaif! liah naredi plumbarako dele, se obr. Ite na svojega rojaka, ki vam nareo 1 v najboljšo zadovoljnost. Stranišč« jpaiiiča, sinke, itd. Pojdite k svojemu ro|alra oajpr i,* pridno drugje vprašate. Najstarsii igoslovsnskl plumber v Cievelandu NICK DAVIDOVICH MM ST. CLAIR AVENUE Cleveland. Ohio • O. S. Princeton 1852-W _Roeedale 1828 ROJAKI, ako mislite kupiti~hi*o ali trgovino ali farmo, oglasite se pri naa, da se prepričate o nafti toCno-ati in poštenju v vaeh ozirib z našim posredovanjem. MEH. PIKS, STEKLE CO. 6120 St. Clair Ave. eL Princeton 515 R ali Princ. 978-W («73) y RILETNA ŽENA dobi delo za hišna tft Bravila in da zna primerno kuhati. : i E. 185th St. Vzemite fiečo karo 'c 4o stop 127* (83) zi VI som SE ODDASTI poštenim — fantom, brez brane. 1043 E. 70th DI St. zgorej (S4) Zanesljivo in hitro poskrbuje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in spravlja druge bančne posle FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. ¥. Rojaki, postažite se v vseh zaderah te sforajsk* tenke, kije pod stalnim nadzorstvom državnega urada mirna za varstvo $100.000.00 glavnice in $50.098.00 rezervnega zaklada. Za cene denarja glejte fist "GLAS NARODA" za FRANK SAKSER STATE RANK ' Frank Sakser, predsednik NAPRODAJ JE posestvov poceni v Euclid, O. na Ivanhoe Rd., blizu tiskane ceste in Mizu Kastdčeve farme. 2^emljifi£e meri 145 fronta in 300 v dolgosti, tuša 10 sot*. e£efctri-k« in voda. Prod« se poceni z vso opravo. Vprašajte lastnika Joe Co-prei, Ivanboe Rd. zraven Bliss Rd. _<«3)> Naznanilo - - preselitve. Dr. 2«pnlk se Je preselil z zobo-zdrsvnilkim uradom od 0127 St. Clair Ave. na <131 St. €Mr Ave. na vogal 62. ceste, nad novo alovensko banko, glejte vhod n* cesti dejte na napis DR. ŽUPNIK Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obtičite dr. 2apsiluL ki se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. 2upnik prakticira te sedem let v tej okolici. Uradne ur« r od 8:30 zjutraj do 8:3(1 zvečer. Ob nedeljah od 8:30—12. Naiai slučaji vsak 2aa. Pokličite Cmt 709 L. Dr. H. 0. Stern, Dr. S. Hollander zobozdravnika 1355 L S5A St. vog. St. Cbir i | Vstop oa 55. cesti sai lekarn !: Ure od 9. xjulraj do 8. zvečer. rOeta. Frost it dobe tretje krita rek« vojske. Attflelki napisal: H. R. Haggard. Prevei: I. M. Saladin pozove Godvina, da ji razloži zadevo; to je storil kratko in jedrnato ter je končal z vprašanjem: "Ali je tvoja želja, Rozfc-munda, da ostaneva na tem dvoru kot ujetnika, ali pa da greva v boj zoper Franke v veliki vojski ki v kratkem izbruhne?" Rozamunda je nekaj časa zrla vanje, nato pa je odgovorila: "Komu sta se najprej zaprisegla? Službi Gospodovi ali službi ženske? Govorila sem." 'To so besede, prav kakor smo se jih od tebe nadejali," vzdihne Godvin. "Sultan, midva te prosiva za varno spremstvo do Jeruzalema ter pustiva to gospico v tvojem varstvu, zanašajoč se na dano besedo, da ne boš delal sile njeni veri in da bo§ varoval njeno osebo." ''Moje varno spremstvo imata," odvrne Saladin, "in moje prijateljstvo tudi. Odkrito priznavam, da ne bi dobro sodil o vaju, če bi mi bila dala drugače n odgovor Pa odslej smo si v očeh ljudi* so- * vražniki. Glede gospice bodi- < ta brez strahu. Kar sem obljubil, izpolnim. Poslovita se 1 od nje, saj je ne bosta več vi- i dela." i "Kdo je učil tvoje ustnice < govoriti take besede, sul- 1 tan?" ga vpraša Godvin. "Ali ( ti je dano gledati prihodnjost J in božje sklepe?" "Reči bi bil moral," odgo- \ vori Saladin, 4saj je ne bosta [ več videla, ako mi bo mogoče \ zadržati vaju od nje. Ali se j moreta kaj pritoževati, ko je \ nista hotela vzeti za ženo?" j Pri teh besedah se je Roža- I munda vsa9 začudena ozrla 1 kvišku, Wulf pa je posegel v i besedo: f "Povej, za kako ceno. Po- 1 vej ji, da bi se morala poroči- ' ti s tistim, ki bi sklonil svoji ; koleni pred Moflamedom." £ "Nikdar ne bi več govorila ( s teboj^je bi drugače govo- 1 ril," vzamne Rozamunda in 3 Saladinu se je vzpričo teh be- ! sedi nagubančilo čelo. "Stric 1 moj," Jte nadaljevala, "bil si mi dober in si me visoko pov- 1 zdignil; pa jaz ne iščem časti ( in tvoja pota niso moja pota, 1 ker pripadam veri, ki jo ti < proklinjaš. Rotim /te, pusti ' me pod varstvom teh bratran 1 cev odtod." . - s i "In svojih ljubimcev," je 5 rekel Saladin hitro. "Nečaki- ( nja, to ne more biti. Ljubim J te in zato moraš ostati tukaj, tudi če bi vedel, da bi morala s svojim življenjem poplačati svoje tukajšnje bivanje; kaj- j ti sanje so mi oznanile, da je ! od tebe na tisoče Življenj odvisno in jaz verujem v te sanje. Kaj pa jc tvoje življenje ' ali življenje teh dveh vitezov | ali celo moje v primeri z življenjem teh tisočev? Vse. kar more dati moje kraljestvo, fl je pred nogami, a ostani tukaj, dokler se te sanje ne izpolnijo, in," je pristavil, ozr-ši se na brata, "smrt bodi de- 1 lež vsakomur, ki bi se te drznil ugrabiti mojim rokam." 1 "Dokler se sanje ne izpolnijo?" je rekla Rozamunda : ter se oprijela njegovih bese- ! di. "Torej boni svobodna, ko ' se sanje izpolnijo, nelif ! "Tako je," odgovori sultan; "svobodno boš lahko odhajala in prihajala, če pa i poizkusiš pobegniti, dobro | veš, kakšna usoda te čaka.'* i "Razsodba, zapomnita si, j bratranca, razsodba je to. In i ti, Hasan, si jo tudi zapomni! Prosim Boga, iz dna duše ga prosim, da bi ne bil lažnjiv tisti duh, ki ti je dal one sanje, stric, dasi ne vem, kako naj jaz prinesem miru, ko nisem doslej povzročila drugega kot vojsko in prelivanje krvi. Sedaj pa pojdita, bratranca; pusti mi pa Masudo, .i....«..«... ako te je volja, ker nimam drugih prijateljev. Pojdita in vzemita seboj mojo ljubezen in blagoslov in blagoslov Jezusa ter njegovih svetnikov, ki bodo vaju varovali v boju in nas pripeljali zopet sku-paj. Tako je govorila Rozamun da in si vrgla pajčolan čez obraz, da bi zakrila svoje solze. Nato sta Godvin in Wult stopila pred Saladinov prestol, poleg katerega je stala, se ji priklonila, jo prijela za roko ter jo poljubila v slovo; in sultan jima ni branil tega. Ko pa je ona odšla in bratov ni bilo več, se je obrnil k emirju Hasanq in velikemu duhovnu, ki je ves čas mirno sedel, ter rekel: "Povejta mi vidva, ki sta stara in modra, kdo teh mož ljubi gospico? Govori, Hasan, ki ju dobro poznaš." Hasan pa je zmajal z gla- ( vo. "Eden ali drugi. Obadva j ali nobeden — ne vem," je j odgovoril. "Njunega sklepa mi ni mogoče uganiti." 1 Nato se je sultan obrnil k J Juhovnu, izkušenemu, mol- j 'ečemu možu. "Kadar bosta obadva ne- j /ernika umirala prav pred ljenim obličjem, kakor ved- ? lo upam, da ju bom videl, te- J iaj izvemo odgovor. Prej pa , likdar, če nje ni volja?' je . )dvrnil; in sultan si je nje-jov odgovor utisnil v spomin. ^ Masuda je opozorila drugo ^ utro Rozamundo, da brata a dan jezdita mimo palače. £ato je gledala skozi omrež-,, e. Bila sta oborožena, jezdi- j? a sta na svojih krasnih kon- J ih Plamu in Dimu, sprem-jal pa ju je oddelek zagore-ih vojakov s turbani na gla- t 'i; ponosno sta jezdila drug . >oleg drugega in solnce se ji- [ na je bleaketalo na oklepih. t 5red njeno palačo sta se usta . rila za hip in ker sta vedela, ^ la ju Rozamunda opazuje, s lasi je nista videla, sta izdrla J neče in jih zavihtela v poprav. Nato sta odjezdila j nolče dalje in kmalu izginila v zpred oči. j Rozamunda je nema in Ža- ^ ostna obstala. Kakor temen [ >blak zazdelo se ji je življe- j ije. Skoro ni imela upanja, t la bi se kedaj zopet videli. [ Dobro ji je bilo znano, da bo 2 >oj med križem in polurne- [ sečem silen boj za življenje in ( ►mrt, in prepričana je bila, \ h bosta Godvin in Wulf [ fedno tam. kjer bo najhujši )ojni metež. ( O! Bila je slavna. Zlato je \ 3ilo njeno in več draguljev j cot jih je mogla prešteti ; in ( /sak dan so ji donašali novih ^ bogastev. Imela je palače, da \ siva v njih — sama, vrtove, j :la se izprehaja po njih — sa- 1 na, evnuhov in sužnjev, da j /lada nad njimi — sama. A | razen ženske od morivcev ni « imela prijateljice. , Ni ju bilo več! Tudi peke- 1 tanje njunih konj je utihnilo j v daljavi in postala je žalost- 1 fia in potrta kot otrok, ki se 1 ie izgubil sredi velikega mest lega vrvenja. < Povesila je glavo in se je zjokala; ko pa je začula za i leboj neke glasove, se je ozr- « a ter opazila, da je tudi Ma- ] suda plakala. • "Zakaj Jokaš?" j0 vpraša. 1 "Služabnica se mora rav- I lati po svoji gospodinji," od- 1 govori Masuda in se bridko 1 nasmeje. "Ali gospica, zakaj j pa ti jokaš. Ti si vsaj ljubljena in tega ti nikdo ne vzame, 1 naj pride karkoli hoče." 1 Neka misel je sinila Rozamundi v glavo nova, strahovita misel. Oči obeh žensk 1 30 se srečale in Rozamundi- 1 ne so vprašale: "Katerega?" kakor jo je nekoč na glas 1 vprašal« ob vratih nad ozkim mostom. Med njima je stala s slonovo kostjo in-biseri okra- -— Sena miza, na kateri se je nabral poulični prah skozi odprto okna Masuda se je sklo niia fo? mizo in zapisala s kazalcem eno samo arabsko črko v prah na mizi, nato pa je položila roko čez njo. Dvakrat, trikrat so se vz|-dignile Rozfptiundi prsi, pa obstale. Nrfto je vprašala: "Zakaj pa nisi £la z njim, saj ti si svobodna?" "Zato ker me jc prosil, da ostanem in čuvam nad gospico, ki jo ljubi In tako te kavarn — do ^mrtl" Počasi je govorila Masuda in tožne besede so ji brizgale kot kri iz srčne rana In zgrudila se je Rozamundi v naročje. OSEMNAJSTO POGLAVJE. Wulf poplača otrovano vino. V vroči julijski noči sta sedela Godvin in Wulf na svojih konjih in mesec jima je sijal na oklepe. Sedela sta nepremično kot dva kipa in zrla^z vrha neke gore na sivo, nerodovitno planjavo, ki se razprostira od Nazaretove bližine do vznožja gričev, kjer leži Tiberija ob Galilejskem jezeru. Pod njima so okoli studenca Sefurije taborile čete Frankov, pri katerih sta bila zaposlena kot prednja straža. Vojska je Štela trinajst sto vitezov, dvaj- , sto tisoč pešcev in neštevilne čete domačinov, ki so bili o- , boroženi kot Saraceni. Dve milji daleč proti jugo- ( vzhodu so se svetile bele hiše • od Nazareta, kjer je trideset let živel in delal Izveličar sveta. Ni dvoma, si je mislil { Godvin, da so Njegove noge 1 marsikdaj stopale pojjori, ki sta na nji stala, da so^po na-, makalnih dolinah spodaj Njegove roke trgale cvetlic« in klasje. Davno, davno je že utihnil Njegov glas, pa Godvinu se je zdelo, da mu še /edno govori v šumenju ogromnega taborja, da odme-/a< od obronkov Galilejskih J zora, in besede, ki jih je slišal, so bile- "Ne prinašam niru, ampak meč." • ' Govorica je Sla, da nameravajo čete drugi dan odrini- ( ti preko puščave, da zapletejo v bitko Saladina, ki je taboril s svojo armado pri Ha- J tinu nad Tiberijo. Godvinu j n njegovemu bratu se je zdel takmačrt naravnost blazen, ( saj sta videla saracensko moč ter prejezdila tisto peščeno planjavo pod poletnim soln-:em. Kaj sta hotela potujoča /iteza brez spremstva, ali naj bi si upala ugovarjati glasu č gospodarjev v deželi, ki so bili od mladih nog vajeni bojevanja v puščavi? A'vzlic temu je začelo Godvina skr- { beti in polastila se ga je boja- ^ jen, ne za sebe, ampak za ne- | brojno vojsko, ki je spala tam t doli, in za krščansko stvar, ki je stavila zadnje nade v to bitko. , "Jaz grem na stražo, ti pa Dstani tukaj," je rekel Wulfu in zasukal je Plama ter od- J jezdil po grebenu kakih šestdeset korakov daleč do drugega roba vrha, ki je bil obrnjen proti severu. Odtod ni mogel videti ne tabora ne Wulfu ne druge žive duše; bil je popolnoma sam. Razja-hal je, velel konju ostati na svojem mestu, kakor je bil vajen ter odšel nekaj korakov naprej do neke skale; tu ( je pokleknil in molil z vso * močjo svoje čiste, vojaške ] duše. "O, Gospod, ki si bil nekdaj človek in bival v teh krajih, ki veš, kaj je čloyek, usli-ši me. Bojim se za vse te tisoče, ki spe okoli Nazareta; ne zase, meni ni do življenja, ampak za vse te Tvoje služabnike in moje brate. In za križ, ki si visel na njem in za vero na Jutrovem. Razsvetli me! Daj, da slišim in vidim, da bi jih mogel posvariti.*' Tako je šepetal proti nebu, molil, kakor še ni molil nikdar poprej. Godvinu se je zdelo, da ga je obšel spanec — vsaj duh mu je počasi zopet razbistril kot se izčisti skaljena voda. Videl je duhove, ki so šepetali medpotoma, šepetali in, kakor se mu je zazdevalo, tudi jokali radi velikega gorja, ki je imelo priti njim, ki so jo- -r---— kali t^f Nazaretom. Kakor zastori bo se mu vzdig nile koprene pred očmi in gle dal ie a pa je bila Masuda, ki je . sdela, kajti njene oči so se v remi z njegovimi srečale! Poslednja koprena .se je j dvignila in Godvin je videl, , jrizor, ki m^ je pretresel du- 4 to. Videl je od ognja očrnje-no planjavo, nad njo pa goro, in na tej gori je ležalo na tiso-5e in tisoče mrtvih, med kate-imi so se potikale hijene ter eričale nočne ptice. Videl jim j e obraze. V mnogih izmed j fijih je spoznal može, ki jjh je j 3il videl v Jeruzalemu in j drugje ali jih opazil med vojsko. Slišal je tudi ječanje ma-e peščice tistih, ki so bili še . Sivi. Po tej poljani in po Saladi- . lovem taboru, kjer je ležalo j se več mrtvih, se mu je zdelo da hodi njegovo telo in išče j lekaj, sam ni vedel kaj, dok- ^ er se ni zmislil, da je to Wulfovo truplo, ki ga je iskal j i ga ni našel — ne, in svoje- ^ ga tudi ne. Nato je še enkrat ( slišal duhove — jako veliko y družbo, kajti pridružili so se iim vsi tisti mrtveci — slišal lih je, kako so se oddaljevali, ( slakajoč za izgubljeno kr-dansko vojsko, plakajoc nad Nazaretom. Trepetajoč se je zbudil 3odvin iz svojih sanj; zajezil je konja in odjahal nazaj c Wulfu. Spodaj je ležal spe-*i tabor kot porej, tam na drugi strani se je razprostirala rjava puščava, tam pa je sedel Wulf in motril oboje. i "Povej mi," vpraša God- Največji, najhitrejfti pirniki sve- i ta. izvrstna poatreiba potnikom. j V vaiem mestu ie agent. V JufMtartJo. Bnlfarijo, Ruuaako bi Ogrsko. CALABRIA. 6. avgusta PAROBRODNI LISTKI: Dubrovnik, Trst aH R*k* »100 Davek $5 Via Cherbourg and Southampton 1 Aquitania---- 26. julija H gostilna prve vrste se proda. Več na 1144 E. 71st St. (fri «7)1 Uspe&no zdravljenje za moške in ženske. .Nervozni in slabi? Ali imate velik strah? Mislite, da se vam ne B|| ^ more pomagati? Ako to miallte, ne smete izgubiti takoj upanja, temveč ff I najprej mene obiskstT in govoriti z menoj. Preiskava z X-2arki stane le 4/Jf 1IL. fflHIH|fa|g^. $1.00. Ako preiskava pove. da za vas ni pomoti? vam to tako) povem, J otjOTtfWMH ker ne prevzamem neozdravljivih bolezni. Ali pričakujete več? il« fflUJk^f ^jWWj^Mr Da se serum v krvne celice. . i ij jj^^v^jB^^t/^HIB^ čudovito pomlajenje se do#eže ie na ta način, da se doda krvi iqi- O^jfAl^flp . jf Ijone novih celic. Vi veste, da to, kar vidite, lahko verjamete. To nI no- jliLuTSŠ&Jn jL ,jr jig-bena tajnost. Ali ne mislitcy da so vaše krvne celice vai bančni konto — / TIIjŽMP* tf** vedno redijo slabfie organe. Val bolniki morajo biti zdravljeni v labora- h imMFUr^ -■ -j- toriju. Eno zdravljenje s serumom bo vsakega prepričalo. fo / ^■ Najslabši slučaji malokrvnosti, nespanja, nervoznosti, srčne bolez- / • ^nH^ L ni, iivčevja, sladkorna bolezen, krof, mrzlica, oslabelost krvi, ohrome- I J / lost dušna ali fizična, vodenica, otekloat, blaznost, razne oslibeloati in ' 1V druge bolezni, ki so preštevilne, da bi jih mogel imenovati, se ozdravijo na ta način in kadar ne pomaga nobena druga stvar več. > Dalo se vam bo dobro in točno zdravljenje. Jaz zdravim z uspehom vse zastarele bolezni, iivčne. krvno, kožne, pri moških in Ženskih. Dalje zdravim jaz astmo, katar, atekloet, želodčne bolezni, ledične ln meh urne bolezni, kilo, homoroide, oslabelost pri moških in šenskah. Pri zdravljenju rabim najnovejše metode — serum, s importirmnimi zdravili 606, salvarzan In 914 ne-osalvazem, kakor druga najnovejša zdravila. ( Cene so najnižje v Clevelandu. Zdravljenje pod molčečnostjo. DOKTOR BAILEY I specialist blizu E- 55. ceste, soba 22% a. nad. Ali GOVORIMO SLOVENSKO. Urpdne ure 10—7 dnevno, nedeljo 10—1. vin, "koliko Časa je tega, kar sem te zapustil?" "Nekaj * minut — morda deset," mu odgovori brat. "In v tem kratkem času sem toliko videl," odvrne Godvin. Wulf ga radovednp pogleda ter vpraša: -"Kaj pa 8i videl?" "Če bi ti povedi; Wulf, bi mi ne verjel." "Povej mi, pa izveš moje mnenje." Tedaj mu je Godvin povedal vse in ga na koncu vpra-< šal: "Kaj pa ti misliš o tem." Wulf je nekaj Časa pomiš--Ijal, nato pa je odgovoril: "Veš, brat, danes se nisi dotaknil pijače; zbok tega nisi pijan in nisi naredil nobene neumnosti, tedaj tudi nisi blazen. Z ozirom na to bi dejal, da so se svetniki pogovarjali s teboj; vsaj tako bi mis-il o vsakem drugem človeku, ci bi o njem vedel, da jfr tako iober, kot st ti. So pa ljudje )odobni tebi, ki vidijo prika-mi/in te prikazni niso vedno -esnične. Najine straž? je conec, kajti čujem konje vi-;ezov, ki naju pridejo zamenjat. Poslušaj me; moj svet ie ta-Ie: Tam v taboru je tudi las prijatelj, ki sva potovala [ njim iz Jeruzalema, naza--etski škof Egbert, ki gre v vojsko. Pojdiva k njemu ter nu razodeniva zadevo. Svet nožak je in učen. Godvin mu je pritrdil in ko sta prišla druga dva viteza :er jima podala svoje poroči-0, sta skupaj odjezdila v Eg-)ertov šotor, kjer sta vstopi-a, pustivši konje v oskrbi njegovega služabnika. Egbert je bil Anglež, ki pa e preživel več nego trideset et na Jutrovem; solnce mu ie jako ožgalo nagubani ob-az, da je bil v primeri z mo-irimi očmi in *snežnobelo Drado in lasmi videti še bolj eman. Pri vstopu v šotor sta našla v molitvi pred maj-ino sliko Device Marije in čakala s povešenimi glavami, iojcler ni končal. Nato je »'stal, jih pozdravil z blago-jlovom ter vprašal, kaj želita. "Tvojega sveta, sveti oče," )dgovori Wulf. "Go '_^ \ r--, A • ]lj! gj 5 My Bk52EŠI5S5& ^zvfe f Za saaesljfve delo In to««« i postrežbo sa plunberaka In sna-| ka dels poMMite BUDNICK & CO. 6703 ST. CLAIR AVE. Roeedate 3280 Rss. Nottingham 238 M / % Odprto med tednom do 5. ivečer ■ « soboto do 8. iveCer. (f.m) ' -J K Smehljajoč obraz lahko napravite, ako si ga doma napravite in to vam nudi podružnica Frank Oglarja, ki se nahaja pri dobro 'znanem rojaku Frank Kunstelnu, poleg Ameriške Domovine. Zakaj l)i si ga ne napravili doma? ZA $1.75 LAHKO NAPRAVITE 10 GAL. OKUSNEGA PIVA, ki bo vftm in vašim prijateljem v tej neznosni vročini jako žejo olajšal. V zalogi imamo najboljši hmelj, malt, slador in vse potrebno za varen je piva na vašem domu. Torej ako ste prijatelj okusne pijače — en poskus in va& bo zadovoljil. Za naročila se vam priporočam že v naprej, znani vam - ^ Frank Kunstel, - . . 6117 ST. CLAIR AVE. Štrajk je poravnan Sedaj je čas, da začnete graditi svojo hišo. \ Cene so se znižale, in mi vam naredimo vsako gradbeno . delo po najnižji ceni v vaše zadovoljstvo. Za načrte in pogoje se oglasite pri JOS. DEMŠAR, slovenski kontraktor Bell Tel.' Eddy 9140-W. 643 E. 108th St. J / Naznanilo. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel ( od John Kadunca posestvo in t - GROCERIJO & MESNICO Vsem dosedanjim odjemalcem zagotavljam dobro in točno postrežbo po zmernih cenah. Za obilen obisk se vam priporočam ANTON KUHEL, 14516 SYLVIA AVE. COLLINWOOD J. S. WIDGOY SLOVENSKI FOTOGRAF 489 EAST 152nd ST. V COLLINWOQDU. Izdeluje vsakovrstne alike, ienitbeaa, družinske in otroAke slike po najnorejil nodi In nizkih cenah. Pri ducata slik. dobite eno veliko sliko sastonj. Izdeluje Iz malih velike slike. 8e priporočam cenjenemu oMteetau VSE DELO JI GARANTIRANO. V RENT SE DA HlfiA, 4 sobe, kopali« Me, elektrika in plin. Novi-hlfta. 19106 Shawnee ave. stop 125 Shore Line, Nottingham. (82) ZAHVALA. Obr pAlifci semnja S. N. Doma se je pokazalo zanimanje za S. N. D. Trgovci kakor privatniki so bili jako požrtvovalni. Na tem mestu se zs-hvaljujemo vsem ^ sa mnocobrojne dobitke, delavcem za trud in pomoč pripriprsvljsnju ter obiskovslcem za poset ter pomoč do dobrefs uspeha. Priporočamo se ie v nadalje za naklonjenost občinstvu in se ponovno zahvaljujemo. Odbor direkterija im klube SND. (83) ■■ .... " GROCERUA in MESNICA NAPRODAJ, ali pa se zamenja sa posestvo v dobri okolici. Carantirsm, ds se lahko , preživi in nekaj prihrani. Vprafta se v jg>rarniitru tega tista. (82) r . . frtl ^.'"•<. • » .... brit - •■ ..•'' - ......................... Zakaj drugam? Kadar hočete kupiti dobro britev, ikarje, jermen ali kaj druzega, pridite k nam. Ako imate kaj za brusiti, ' britve, ikarje, noie ali karaibo-dl druzega, prinesite k nam. Delo popolnoma garantirano. JOHN TOMAŽIČ «7« E. 152nd St ColUnwood, O. (m. r.) .......... .............. i DOBRO IDOČA GROCERIJA irt mesnica je naprodaj. Vprai* se v uprs-vi lista. _U73I AVTOMOBIL NAPRODAJ - REO. ta 5 oseb, na novo prebarvan, v i zvrst- i nem stanju. 14811 Lake Shore Blvd^S Eddy 814-W x <85^ ui ■ ' L \