FOR Freedom AND Justice No. 46 Ameriška . liiiVT'i 7 AMERICAN IN SPIRIT SLOVENIAN FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, June 14, 1988 VOL. XC Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Iz Clevelanda in okolice Počitnice— St. Clairski upokojenci— Reagan se pripravlja za ekonomsko srečanje na vrhu v Torontu — Razvite države naj skupno pomagajo Afganistanu in Filipinom WASHINGTON, D.C. — To nedeljo bo predsednik Reagan odpotoval v Toronto, Kanada, kjer se bo udeležil letnega srečanja na vrhu sedmih gospodarsko najbolj razvitih zahodnih držav in Japonske. To bo zadnje leto, ko bo Reagan navzoč na tem srečanju. Druge sodelujoče države so Kanada, Anglija, Francija, Zahodna Nemčija, Japonska in Italija. V včerajšnjem govoru v prostorih State Departmenta je Reagan pozval zahodne države, naj izoblikujejo skupen program gospodarske pomoči Afganistanu in Filipinom. Predsednik pa v zvezi s to pobudo ni šel v podrobnosti. Med drugim bo Reagan predlagal, naj omenjene države postopno odpravljajo razne subvencije, ki jih namenjajo podpiranju kmetijske proizvodnje in ki skupno stanejo do 200 milijard dolarjev letno. Dalje, predsednik želi odločnejše mednarodne ukrepe zoper preprodajalce mamil. Ko bo v Kanadi, bo Reagan tudi zagovarjal trgovinsko pogodbo med ZDA in Kanado, ki sta jo podpisala on in kanadski predsednik vlade Brian Mulroney. O ratifikaciji te sporne pogodbe sedaj razpravljata ameriški senat in kanadski parlament in ni gotovo, da bo do ratifikacije res prišlo. Posebej v Kanadi je ta pogodba, ki predvideva prosto trgovanje med državama, povzročila hudo debato. Generalni štrajk v Armeniji — Nemiri v Azerbajdžanu — Nove rehabilitacije starih boljševikov, žrtev Stalinovih čistk MOSKVA, ZSSR — Včeraj je bilo po republiki Armeniji generalni štrajk, ki sicer naj bi bil trajal dva dni, a izgleda, da so se Armenci danes vrnili na delo. Do generalnega-štrajka je prišlo zaradi zahteve, naj bo kraj Nagorno-Karabah, ki je sedaj del republike Azerbaidžana, to kljub temu, da ima ta kraj večinsko armensko prebivalstvo, priključen Armeniji. Včerajšnje demonstracije v glavnem mestu Jerevanu se je baje udeležilo več kot 100.000 Armencev. Nagovoril jih je novi šef partije v republiki, ki jim je obljubil, da bo armensko politično vodstvo vztrajalo pri zahtevi glede priključitve Nagorno-Karabaha. Povod za generalni štrajk je bilo dejstvo, da se bo jutri pričelo zasedanje armenskega parlamenta. V tem parlamentu bodo razpravljali o zadevi Nagorno-Karabah in baje izrazili podporo za priključitev tega kraja. V zadnjih dneh je prišlo do novih incidentov v Azerbajdžanu. V enem teh je nekdo ubil policista. Demonstracija je bila v mestu ^akuju, ki je glavno mesto Azerbajdžana, odstvo te republike odločno nasprotuje, da > bil Nagorno-Karabah priključen Armeni-l‘> v izgredih pred meseci v Azerbaidžanu je aJe prišlo do pravih pokolov Armencev, ži-^ečih v tej republiki. Govorice, da sta bila va Armenca ubita pred dnevi, so tako vznemirile Armence, živeče v Moskvi, da so orga-‘zirali demonstracijo v tem mestu in kora-a j po moskovskih ulicah od nekega poko-Pališča do glavne pisarne tiskovne agencije ass- Predstavnik sovjetskega zunanjega mira je dejal tujim novinarjem, da so bile govorice pred podlage, potrdil pa je, daje bil je ltvne*( policist. Najvišje sovjetsko vodstvo ® že izjavilo, da nasprotuje priključitvi ^agorno-Karabaha Armeniji, ker bi tako __j^JariJe sprožilo celo vrsto podobnih zahtev Sovjetski zvezi. ir’i Sovjetsko vrhovno sodišče je razveljavilo obsodbe, izrečene v 30-ih letih zoper stare boljševike Leva Kameneva, Grigorija Zinovieva in Karla Radeka, ki so padli kot žrtve Stalinovih čistk. Gre za najnovejši znak obsežne »revizije« sovjetske zgodovine, ki sedaj poteka v ZSSR. Sovjetski študenti letos namreč niso polagali izpitov v zgodovinski stroki, ker so bile knjige, ki so jih študirali, tako polne neresničnih trditev, da bi bili izpiti brez smisla. Tako sedaj pripravljajo za sovjetski šolski sistem nove učbenike, ki bodo podali resničnejšo podobo sovjetske zgodovine. Suša po ZDA bo imela negativne posledice glede inflacijske stopnje — Pritisk na cene bo najhujši v I. 1989 — Farmarji obupajo CHICAGO, 111. — Najhujša suša vsaj v zadnjih 50 letih je zajela ameriški srednji zahod in zahod. Posledice suše so še bolj občutljive, ker se je komaj začela kmetijska sezona. Posebej prizadeta je koruza, prav tako pa pšenica in soja. Ekonomisti pravijo, da bo letošnji pridelek do 20 in več odstotkov manjši kot lanski, to bo pa vplivalo na cene, ki se še povišujejo. Največ bo to občutiti šele prihodnje leto, menijo. Ne samo kmetijski pridelki, tudi meso in drugi izdelki, ki so odvisni od kmetijskih pridelkov, bodo veliko dražji v 1. 1989 kot so danes. Farmarji v prizadetih krajih obupajo. Za mnoge bi bil dež, če bi prišel že danes, prepozen. Nekateri so izgubili ves letošnji pridelek in ne vedo, kako bodo mogli nadaljevati. Kmetijsko tajništvo jim skuša pomagati, a za mnoge je ta pomoč nezadostna. Vremenarji tudi ne vidijo nobenega konca za letošnjo sušo, ki jo spremljajo tudi zelo visoke temperature. — Kratke vesti — New York, N.Y. — Sinoč je prispel v ZDA Mubarak Awad, ameriški državljan palestinskega rodu, ki so ga bili izgnali iz Izraela. Ameriška vlada je protestirala proti izgonu Awada, izraelska vlada pa protesta ni upoštevala. Awad je deloval med Palestinci na zasedenem Zahodnem bregu in jih pozival, naj nasprotujejo izraelski zasedbi, a brez uporabe sile ali terorizma. Tudi to je bilo preveč za izraelske oblasti, ki so Awada aretirale, izraelsko vrhovno sodišče pa je soglašalo, da je Awad lahko izgnan. Bagdad, Irak — Iračana trdijo, da so odbili iransko ofenzivo na južnem delu fronte. Prvi val iranskih napadalcev je res imel začetni uspeh, pravi Irak, protinapadi so pa bili uspešni. Iranci so v zadnjih mesecih utrpeli več porazov v vojni z Irakom, najnovejša ofenziva naj bi bil torej poskus, doseči zmago. Po zadnjih neuspehih na bojišču je prišlo do nekaterih zamenjav v najvišjih iranskih vojaških krogih, ajatola Hašhemi Rafsandžani, ki vodi iranski parlament, pa je bil imenovan za novega glavnega poveljnika iranskih vojaških sil. Zahodni analitiki menijo, daje iskal Rafsandžani zmago, da bi se bolj utrdil kot možen Homeinijev naslednik. Lima, Peru — Preteklo nedeljo je bil aretiran vodja mačističnega perujskega gverilskega gibanja Shining Path. Aretacija Osmana Morote-ja je največji uspeh perujskih varnostnih sil od pričetka upora 1. 1980. Newark, N.J. — Porota v New Jerseyju je prvič ugotovila, da imajo podjetja, ki prodajajo tobačne izdelke, odgovornost za bolezni, ki jih le-ti povzročajo. Ta petek bo izšla zadnja A.D. pred našimi dvotedenskimi počitnicami, ki bodo trajale dva tedna. Po 17. juniju bo naš list zopet izšel v torek, 5. julija. Spominska proslava— V soboto in nedeljo, 18. in 19. junija, bo na Orlovem vrhu Slovenske pristave spominska proslava, ki ga organizira Tabor DSPB Cleveland (gl. o-glas na str. 3). Raznašalca iščemo— Raznašalca(-ko) iščemo za sledeče ulice: E. 167, 168, 169, 170, 171, in 172. Oglasite se osebno v naši pisarni ali pa nas pokličite na tel. 431-0628 za več informacije. Novi grobovi Carolyn J. Budan V četrtek, 9. junija, je v Slovenskem domu za ostarele, kjer je stanovala zadnja dva meseca, za pljučnim rakom umrla 81 let stara Carolyn J. Budan,- znana slovenska sopranistka, ki je pela pri zboru Glasbena Matica polnih 53 let, dokler je ni bolezen lani prisilila, da se je upokojila. Pela je naslovne vloge v mnogih operah, ki jih je uprizorila pred leti Glasbena Matica, med njimi Karmen in La Traviata, večkrat bila solistka na koncertih Glasbena Matica, pela na porokah, v cerkvah sv. Vida, sv. Pavla na E. 40 cesti, v stolnici sv. Janeza in več drugih, 1. 1954 imela samostojen koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. pred 800-glavo množico. Prostovoljno je pela večkrat tudi v Slov. domu za ostarele, na veliko veselje stanovalcev. Bila je tudi izvrstna harmonikarka, katero je začela igrati s svojim 16-im letom. Nikoli poročena, je bila zaposlena v nekdanji hranilnici St. Clair Savings (nato Broadview Savings in TransOhio Savings) več kot 35 let. Bila je aktivna članica mnogih društev, med njimi American Slovene Club, United Slovenian Society, podružnice št. 50 SŽZ, društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Klub Ljubljana, Ženskega odseka pri Slov. domu za ostarele, in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pokojna zapušča sestri Jennie dicker Davidson in Ann Hočevar. Brata August in Frank Budan sta že pokojna. Pogreb je bil v ponedeljek, 13. junija, iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Vernih duš. Ko je preteklo nedeljo ležala na mrtvaškem odru, jo je prišlo kropit več kot 800 rojakov in roja- (dalje na str. ti) Redna seja Kluba slov. upokojencev na St. Clair ju bo ta četrtek, 16. julija, ob 1.30 pop. v navadnem prostoru v SND na St. Clairju. Na sporedu bo predstavnik bolnišnice St. Vincent Charity. Pridite! Zadušnica— Jutri, v sredo, zjutraj ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Ernesta Zupana ob 10-letnici njegove smrti. Sožalje— Umrl je Karel Patlejch, mož Eleanor Prech, ki je mnoga leta poročala o lokalnih etničnih skupinah za nekdanji časopis Cleveland Plain Dealer. Ga. Prech se je vedno — in se še — zanimala posebej za nas Slovence. Njen mož je bil dalj časa težko bolan. Narodnostni festival— Od 14. do 19. junija bo na Mali C v mestnem središču letni narodnostni festival »Ali Nations«, ki ga sponzorira pivovarna Stroh’s. Dobro kosilo— Severno okrožje ADZ vabi na piknik, ki bo 26. junija, od 1. pop. dalje na ADZ letovišču v Leroyju, O. Od 2. do 3. pop. bo servirana golaž in polenta kosilo, igral bo Joey Tomsick orkester. Vstopnice za kosilo so po $6 na osebi in jih je treba dobiti v predprodaji. Pokličite glavni urad ADZ na 531-1900. Ohijska federacija KSKJ— V nedeljo, 26. junija, bo tudi letni piknik, ki ga na farmi sv. Jožefa prireja Ohijska federacija KSKJ društev. Piknik bo od 12. opoldne do 8. zvečer, odprta bosta bara in kuhinja, imeli bodo prodajo peciva, od 4. do 8. zv. bo pa igral Brian Papesh orkester. Farma sv. Jožefa je na White Rd. na Willoughby Hillsu. Romanje v Lemont— Vsakoletno romanje Slomškovega krožka v Lemont bo 2>-in 3. julija. Potovanje z avtobusom, hrana in prenočišče stane $76 na osebo. Za rezervacijo in več informacije, pokličite enega od spodaj navedenih: Vinko Rožman 881-2105 Lojze Bajc 486-3515 John Petrič 481-3762 Janez Prosen 486-2394 VREME Pretežno sončno in vroče danes z najvišjo temperaturo okoli 93° F. Sončno, vroče in vetrovno jutri, z najvišjo temperaturo okoli 91° F. V četrtek spremenljivo oblačno z možnostjo krajevne nevihte. Najvišja temperatura okoli 82° F. Sušno obdobje, najhujše v zadnjem pol stoletju, se bo nadaljevalo. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD Oetna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00 - year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Flome 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week after Christmas No. 46 Tuesday, June 14, 1988 « Tine Debeljak ml. Buenos Aires, Arg. Gradivo za slovensko ustavo Nova jugoslovanska vlada pod Mikuličem je hotela priviti centralistične vijake, zato je pred meseci predložila osnutek popravkov ustave. V Sloveniji so strokovnjaki, juristi in kulturniki takoj pripravili razna srečanja, na katerih so nedvomno ugotovili, da so ti popravki popolnoma centralističnega značaja in da še bolj privezujejo Slovenijo na Beograd. Zato so svetovali, da naj se že takoj od začetka vsa razprava o njih odkloni, ker so tako nasprotni slovenskemu hotenju in samobitnosti. Ko je predlog prišel v parlament, so vsi poslanci — razen enega — glasovali za debato o ustavnih amandmajih. Že to je pokazalo, da so oblastniki, tudi slovenski, odločeni spremeniti ustavo, čeprav se javnost izreka proti. Na javni debati se je z več strani, predvsem iz Društva pisateljev, Cerkve in drugih intelektualnih plasti pojavljali čedalje bolj odklonilni predlogi. Druge popravke, ki so jih Slovenci vnesli v amandmaje, pa je nato pristojna komisija preštudirala in seveda v bistvu odklonila. Predvsem pa je bilo poudarjeno, da so temelji ustave nedotakljivi, kar pomeni, da je še vedno partija vodilna in edina politična sila, ki ima pravico vladati. Končno so se pojavili glasovi, daje treba najprej spremeniti slovensko ustavo in šele nato naj država Slovenija sklepa, če in kako naj se odloči glede Jugoslavije, kajti Slovenija je suverena. Ker so bili vsi protesti, predlogi in popravki kpt bob ob steno, so se kulturniki in pravniki in sociologi končno odločili, da store pogumen korak, sploh ne ozirajoč se na dosedanjo marksistično, partijsko in centralistično ustavo ter so pripravili in objavili nov osnutek — Gradivo za slovensko ustavo. Za konec aprila je izšla knjižica, ki so jo predstavili v Cankarjevem domu. Pripravili so jo od Društva slovenskih pisateljev Milan Apih, Janez Menart, Tone Pavček, Tone Peršak, Dimitrij Rupel in Veno Taufer; s strani slovenskega sociološkega društva pa France Bučar, Tine Hribar, Peter Jambrek, Mitja Kamušič, Veljko Rus in Ivan Svetlik. Najprej je treba ugotoviti, da je to izhodišče in gradivo sestavljeno v popolnoma demokratičnem (v zahodnem smislu besede) pluralističnem duhu. To je dosedaj prvi demokratični ustavni osnutek slovenske države. V njem ni ne duha ne sluha o vodstvu partije, Jugoslaviji in NOB, delegatskem sistemu, dolgoveznem prepovedovanju in dovoljevanju itd. Osnutek je preprost in jasen, govori o vesti in duhovnosti, priznava suverenost slovenske države, neposredne, svobodne in pluralistične volitve (tudi s strankami), neodvisnost sodišč itd. Skratka, kot demokratično izhodišče je popolnoma spre- Mimogrede iz Milwaukeeja MILWAUKEE, Wis. - Lepo vreme prvega dne — kmetje se letine vesele, pravi naš vremenski pregovor. Prvi dan junija je bil pri nas lep, sončni dan, malce prevroč, brez nevihte in dežja. Toda če ne bo v kratkem dobrega dežja, kmet in tudi mi ne bomo imeli dobre letine. Prejšnji mesec je bil močno suh in če bo mesec rožnik tak, kmet bo lačen in žejen. Drugi pregovori za junij: Če junija sonce greje in vmes de-žek rosi, obilno zemlja rodi. — Če rožnika toplo dežuje, kašče in uljnjake napolnjuje. — Junija je toliko dežja, da primoči zadnji korenini. — Preveč dežja v rožnem cvetju ni nič kaj prida in po volji kmetu. — Rožnika mrzlo de-ževanje - slabo za vino in panje. — Rožnik deževen - viničar reven. Če v tem mesecu vleče sever, obilo žita privleče. Tudi o kresu (24. junija) se veliko govori: Do kresa suknjo oblači, po kresu pa jo za seboj vlači. — Če na kresni dan dežuje, orehom se slabo prerokuje. — O kresu je dan tako dolg, da človek, če se skrči, vanj trči; če se pa stegne, vanj dregne. Naj omenim še, da na dan 21. junija vskoči najdaljši dan v letu in v boku ima najkrajšo noč. V tem mesecu imajo praznik ateki in očetje in pade na nedeljo, 19. junija. Otroci bodo s pomočjo mamic z lepimi darilci obdarovali svoje očete kot hvaležen poklon za vso ljubezen in družinsko skrb. Naj bo mladim in starim očetom prijeten praznik v krogu družine in prijateljev. Onim pa, ki imajo v tem mesecu rojstne dneve in godove, vso srečo in vse dobro — in zapomnite si, da svoboda ni v tem, da okno razbiješ, temveč v tem, da ga očistiš. Bog nas obvaruj — grmenja in treska! V tem letnem času, vsako leto ob nevihtah, grmenju in tre-skanju, strela po nepotrebnem pobere nekaj človeških življenj, zato ni nikoli dovolj opozoril, kako naj se vedemo med nevihto. Kje smo varni? V hišah večjih naselij, v posameznih poslopjih, ki imajo pravilno speljan strelovod; če ga ni, se je bolje zadržati sredi prostorov. Varni smo tudi v avtomobilih, če so zaprta vsa okna. Če smo ob vodi, se oddaljimo od brega vsaj trideset korakov, ker voda privlačuje strelo, kot pravimo. Nikakor ne vztrajajmo na kolesu ali motorju, ampak se podajmo z vozilom vred v varno zavetje. Ne zadržujmo se v bližini poljedelskih strojev, stebrov daljnovodov in žicnic, tovarniških dimnikov in cerkvenih zvonov. Na odprtem prostoru je že človek sam precej izpostavljen streli, še bolj pa če nosi kake kovinske predmete s seboj. Če vas dohiti nevihta kjer na prostem, ne lezite na tla in ne pokleknite, ampak počepnite, sklonite glavo, pritisnite roke na prsi in stisniti noge, še preje pa odvrzite vse kovinske predmete. In Bog nas obvaruj strele in treska! Triglavski kotiček 38. Spominska svečanost v Triglavskem parku Spomin vsem mrtvim, v spomin našim umrlim staro in novonaseljencem, v spomin padlim borcem Vetrinja, Grčaric in Turjaka se je SKD Triglav s spominsko žalno sv. mašo v kapelici sv. Cirila in Metoda v svojem parku ob veliki udeležbi članov in članic z vsem spoštovanjem, na ameriški Spominski dan, 30. maja 1988, počastilo z molitvijo in govori dan Vseh mrtvih. Spominsko mašo je daroval društveni duhovni vodja Rev. dr. Jože Gole, kateri je v svoji pridigi globoko zajel vso pre-tresljivost in pomen »Vseh mrtvih«. Sv. mašo je spremljal pevski zbor pod vodstvom rojakinje Mare Kolmanove. Po končanem cerkvenem obredu se je predsednik SKD Triglav Jože Kunovar zahvalil vsem za veliko udeležbo, zahvalil se posebej gostom in prijateljem iz sosednjega Illinoisa. Nato je spregovoril predsednik borcev Ludvik Kolman, ki je govor posvetil 43. obletnici strašnih dogodkov Vetrinja, in tudi Grčaric in Turjaka 1943. leta. Sledil je govor Lojzeta Galiča, ki je nanizal spoštovanje do umrlih staro- in novonaseljencev, plamenček spoštovanja do ameriških vojakov, med katerimi so bili tudi številni Slovenci, in spoštovanje do padlih junakov Vetrinja, Grčaric in Turjaka. Oba govornika sta prejela toplo priznanje. Po sporedu so nam pridne' Triglavanke in Triglavani pripravili odlično domače kosilo, po katerem se je med člani in borci ter prijatelji razvil lep in prijateljski razgovor o lepih pa tudi krutih preteklih časih. Nekaj kulturnih pripomb. Vsako leto v mesecu juniju jemljivo — in kot mislimo — za Slovenijo tudi koristno in potrebno. Ker je bilo to gradivo dano v javnost, da se o njem razmišlja in se ga dopolnjuje, ga z veseljem sprejemamo v razpravo tudi mi v emigraciji, da ob njem izrečemo tudi svoje mnenje in pripombe. S tem se bo osnutek gotovo obogatil, saj bo o njem debatirala matična, zamejska in zdomska Slovenija v svobodi in demokratičnosti. V zadnjem odstavku njegovega uvodniškega članka za Svobodno Slovenijo z dne 26. maja 1988 pravi g. Debeljak, da bo S.S. objavljala tekst »Gradiva« v celoti, prosi pa bralce, da svoje komentarje in prispevke k temu »Gradivu« posredujejo S.S., ki bo najzanimivejše tudi objavila. Pričakujem, da bom nekaj teh komentarjev in razprav posredoval tudi bralcem našega lista. Ur. Navodila za Spominsko proslavo na Slov. pristavi Vsem, ki se boste udeležili avtomobilske povorke iz Clevelanda na Slovensko pristavo v nedeljo 19. junija sporoča-1 mo, da bo zbirališče v Gordon parku na E. 72. cesti. Točno ob deveti uri bo povorka krenila po že ustaljeni poti in seji bodo nato pridružili oni, ki se bodo zbrali na Lakeland Blvd., med Babbit Rd. in E-260. cesto, ter nato še vsi ostali na običajnih mestih, kot vsa prejšnja leta. Ameriške in slovenske zastave boste dobili na zbirališčih. Narodne noše popestrijo vsako svečanost. Vsi, ki ji*1 imate, oblecite jih in se nam pridružite v nedeljo 19. junija pri Spominski kapelici v čim večjem številu. Gospodinje prav lepo naprošamo, da vsaka po svojih močeh prinese s seboj kako pf' civo in da odda v pristavski kuhinji. TABOR DSPB se zapirajo vrata kulturnih hramov in začne se sezona gle' daliških predstav in koncertov na prostem. Ker je bilo vreme zelo naklonjeno in še bolj zdravje, sva si z ženo Frances zadnjih spomladanskih tedm imela priliko poslušati dva iz' vrstna slovenska pevska kon' certa. Prvi je bil v prenovljen* cerkvi sv. Janeza Evangelist’ kjer sta istočasno nastopih pevski zbor Gallus pod vod stvom dr. Lea Muškatevca, ^ pevski zbor Slovenska pesen*’ ki ga je vodil p. dr. Vendelb* Špendov. Drugi koncert je b* v veliki dvorani Nathan High School, kjer je nastop* pevski zbor USPEH, katereg3 vodi Dolores Ivanchich. V PAČ kulturnem domu '° v novem gledališču sva doz* Ijala lepe umetniške ustva** tve. Prisostvovala sva tre simfoničnim koncertom 111 vvauškega orkestra, v nove gledališču in Milwauk3 Repertory Theatre pa *zVfS nim dramskim predstavam- Po odlični predstavi nijeve opere Turandot, jc ^ waukee Opera Co. predstavl^ spevoigro Song of Norway-kateri je v vlogi Adeline naS,g, pila Izabela Kralj in z°Pel ^ kazala, da ni samo PrV°vr*ka, plesalka, ampak tudi *graoVo Po njeni zamisli sta Gr*eF ^ concerto krasno odp‘e Cynthia Schowalter in -1° than Stahl. OC' V časopisu Milwaukee a view je bila objavljena 0<3 ^a, ocena s sliko našega r0^. iav podpredsednika SKD Tf* ^ Ivana Bambiča, kateri se Je^ pet izkazal s svojimi ume ško izrezljanimi kipci- . V milwauški javni knj'^jj, razstavlja svoje umetnis ^ S- , -odPr ke ga. Gina, žena ing-Mejača. Razstava bo c vse dni v mesecu juniju- Želimo vsem pri Domovini zdrave in P1^ \j0 počitnice. Nam vsem Pa ^ u» mesec rožnik mesec vese svežem zraku! *.(5- TABOR DSPB V CLEVELANDU Vas vljudno vabi na Spominsko proslavo — Na Orlovem vrhu Slovenske pristave Sobota, 18. junija 1988: 1. Popoldne prihajanje gostov 2. Od šeste ure dalje bo na voljo večerja 3. Ob pol osmi uri kratka komemoracija z molitvijo ob 45-letnici Turjaka, Grčaric in ustanovitvi Domobranstva 4. Kres Nedelja, 19. junija 1988: 1. Ob deveti uri dopoldne avtomobilska povorka iz Clevelanda na Slovensko pristavo 2. Ob enajsti uri sv. maša 3. Po maši bo na voljo kosilo 4. Po kosilu srečanje in pogovor z borci, prijatelji in znanci Sv. CIRIL IN KRONIČAR NISTA NA POČITNICAH MAJ 1945 — JUNIJ 1988 New YORK, N.Y. - Še smo v Pomladnih dnevih, pa kot kro-n'čar slovenskega sv. Cirila na Osmi v New Yorku sem kar nekako prisiljen, čeprav tega nikakor ne bi želel in hotel, da nioram v tem današnjem kro-niškem zapisu govoriti o počitnicah. Resda mnoge univerze ^e zapirajo vrata svojih preda-valnic za vse študente, ki si ho-'-ejo privoščiti lepe in dolge Počitnice. Pri Sv. Cirilu je s tretjo mesečno nedeljo s prosvetnimi Urami prišlo v navado, da naši farani gredo tako rekoč s to majsko nedeljo kar redno na : Ritnice. Vendar sv. Ciril, ker Je središče slovenske njujorške Srenje in njene fare, si tega ne m°re privoščiti, ker ne more Opreti svojih vrat za vse polet-ne Gospodove dni. Ker veruje-m° v Gospoda, nikakor ne ^premo in ne smemo opustiti jcgovih dni, ki nam jih je za-Povedal, ko je po svojem j stvarjenju vsega šel k počitku, j nani pa zapovedal, da ga vPrav na ta dan mi častimo s Poznanjem, da je On naš res-n,e"i Gospodar... Naši slovenski ljudje v tem ! mestu ameriškem so pred sko-^ sedemdesetimi leti začutili otranjo potrebo: zbrati se ob peljah na prostoru in v cer-jeVlC*’ Za ^ar 'ahk0 poreko: to I na^e> slovensko. Le tu se i a ko $ svojim Bogom pogo-sariamo z mislijo in besedo v°je matere. Po tej poti smo prišli do tega zdaj kar lepega slovenskega sv. Cirila na Osmi. In je tako. Od tistih dni se je način življenja močno spremenil. Menda sta živi še samo dve faranki iz tistih časov. To sta ga. Grašek in ga. Kukovič, obe sedaj v domovih za onemogle. Danes se v delu človek manj znoji, zato pa rabi več počitka, a vendar bolj v avtomobilih. Tako je zelo vprašljivo, če je to sploh počitek. Posledica je, da je sv. Ciril na Osmi potisnjen na stran in vse nedelje od tretje majske do tretje septembrske so v naši cerkvici — seveda z ozirom na obisk — mrtve in tihe. Naše orgle ne poznajo samo tihe dni velikega tedna, ampak dni tihih mesecev. Nekaj pa nas je stalnih, da držimo prižgano luč življenja v tej cerkvici s spodnjem delu velikega New Yorka. Vendar vsi ti redki, ki prihajamo v to domačo cerkvico ob veljavo spravljamo tisto lepo samohvalo, ki govori: kjer so trije Slovenci, tam je pevski zbor. In vendar, le tako naš župnik oče Robert lahko drži slovenske nedelje pri Sv. Cirilu. Le tako se nam življenje ne pretrga. In le tako v teh počitniških nedeljah slovenski ljudje, od koderkoli že, obiskovalci našega mesta, lahko prisostvujejo pri slovenski maši, ki se daruje v tej zares slovenski cerkvici. To se je dogodilo spet kar zadnji dve nedelji. Na zadnjo majsko nedeljo je bila med nami Slovenka iz Minnesote s tremi svojimi sorodniki. Prej-njo, na prvo junijsko nedeljo, je bila med nami družina iz Hamiltona, Kanada, mož, žena in sin. Sin študira gospodarstvo (Marketing) in je kot dober študent bil poslan v neko pisarno na Wall Street. Drugo leto bi diplomiral in lahko se zgodi, da bomo morda dobili mladega farana slovenskega sv. Cirila. Sedaj gaje prvič obiskal. Mati bere Ameriško domovino, in je po mojem »jamranju« njej naša cerkvica dobro znana. Vesela je bila, da me je srečala in mi dala vzpodbudo, da naj še naprej pišem. Nekaj podobnega se je zgodilo mesec poprej ob srečanju g. Maršiča iz Clevelanda. Pa na tretji februarski, ko je med nas prišel Tone Bernik. Ko meje ugledal ob moji knjižni krami, je rekel: »Tone, nič se nisi spremenil! Veš, z zanimanjem berem tvoje dopise. Drži naprej!« To pa so zame trenutki zadoščenja, da moj napor — ob moji hibi — ni vržen čisto v prazno. Izgleda, da je tudi to način povezave in spodbujanje k narodni zavesti v delu za naše že kar redke narodne skupnosti po Ameriki, vsaj v primerjavi s tistim časom, ko jih je Rev. Trunk popisoval. Menim, da praznine v našo ameriško zgodovino delamo, ker popisovanje našega življenja in ne-življenja vse bolj opuščamo. Premalo je tega iz Clevelanda, Chicage, in tudi Washingtona. Milwaukee je še kar vesten. Zgodovina niso samo tisti dogodki, kar lahko hvališ, ampak tudi dejanja, ki jih moraš pograjati. In kar je enkrat zapisanega o našem življenju v naših slovenskih listih, so raztreseni viri za splošno zgodovino ameriških Slovencev __in tudi slovenskih Ame- rikancev —, katerega pisanja se bo morda enkrat le lotil kak (dalje na str. 4) Devetega maja 1945 so po vseh ljubljanskih cerkvah zvonili h komunistični zmagi. Na drugi strani slovenske revolucije, je bilo to zvonenje k pogrebu slovenskega naroda. Zvonenje k največjemu zločinu, povojnemu klanju 20.000 Slovencev. Zaključila se je leta 1937 v Celju napovedana »dvojna fronta« po tedanjem škofu dr. Jegliču, o »Satanovi in Kristusovi fronti«. Zmagala je prva; račun je plačala druga. 43 let je poteklo! Solze so se že davno posušile in izsušile umirajočih staršev, žena, otrok pomorjenih. Otroci pomorjenih so že davno prešli starost svojih očetov, bratov, sorodnikov itd., v neznanih grobovih slovenskih gozdov. Mnogim.je ostal le neizbežen spomin, kot spomin na grozne sanje, ki se vračajo kot nadležne muhe v poletni vročini. Čas je opravil in odpravil marsikaj. Vsako leto pa v majskih in junijskih dnevih se preživelim vrača čas. Ali bi se moral vračati spomin na čas pred 43. leti, zavedajoč se dejstva, da smo bili del njih iz dolgih transportov iz Vetrinja in bi morali biti med njimi v tistih groznih jamah Kočevskega roga, pod globino umetnega jezera pri Teharjih, ali drugih kraških jamah Slovenije. In, če bi mi vsi bili tam — in še v prvi vrsti tisti, ki so že davno pozabili, kakšne so bile njihove zasluge in odklikovanja na položajnih mestih ideologije — poudarjam: VSI, potem bi bil večen mir! Toda, ker je Bog odločil drugače in je nam preživelim dal nalogo in dolžnost, da pričamo resnico in zahtevamo resnico za nas žive, in pravico za naše mrtve. V to kategorijo pa spada tudi spomin na vse žrtve velezločina nad narodom v letu 1945. V domovini mladi rod poštenjakov, otrok vodilnih komunistov hoče vedeti resnico, kaj se je godilo med revolucijo in po njenem koncu, kaj se je zgodilo z po Angležih vrnjenimi domobranci in drugimi. Ni to zasluga nekdanje avtoritete v domovini ne oziraje se na kateri strani v času revolucije in pred njo je bila. To je zasluga preživelih domobrancev in njihovega dela v boju za resnico. In vendar tudi to bi bilo »glas vpijočega v puščavi«, ako ne bi bilo Nikolaja Tolstoja, ki je s svojim raziskovanjem zgodovine polpretekle dobe spravil tudi našo Vetrinjsko tragedijo na svetovno pozornico v taki obliki, kot je ne bi nikdar mogli doseči Slovenci sami. Prav to njegovo delo in knjiga Minister in pokoli, je v Sloveniji odprla pot in pogled v preteklost, ne pa Edvard Kocbek, »ki ne bo svetnik« (Josip Vidmar), katerega se tako nesmiselno poveličuje. Vsi vemo, da Tolstoj hoče razčistiti med drugim tudi vračanje slovenskih domobrancev, četnikov in civilistov, ter njih pokol. S tem je v teku priprava za bodočo razpravo pred sodiščem v Angliji, katera je tako važna za slovensko in drugih narodov zgodovino, da bi morala najti med nami vso podporo, ne samo s simpatijami, temveč finančno. V Vetrinju samem je bilo rešenih nad sedem tisoč slovenskih beguncev-civilistov, da o tisočih drugih v Avstriji, Italiji itd. niti ne govorimo. Koliko teh tisočev je še živih in njih otrok, katerih sicer nikoli ne bi bilo? Kakšen finančen odziv je in še bo nabirka za ta tozadevni sklad dosegla? Vprašajmo se samo: kaj nam pomeni naša preteklost in koliko smo dolžni našim pomorjenim v spomin? Še vedno bi nam morale ostati v mislih, zlasti v tem času, besede: »Ne tisti, ki kliče gospod, gospod, ampak tisti, ki izpolnjuje voljo mojega očeta...!« 18. in 19. junija bo vsakoletna Spominska proslava na Orlovem vrhu Slovenske pristave pri Clevelandu. Tukaj bo ne samo prilika, da se spomnimo 45. obletnice Turjaka in Grčaric ter ustanovitve domobranstva, tudi bo prilika za tiste, ki so pripravljeni prispevati v sklad Nikolaja Tolstoja, da to storijo. To ni miloščina, to je dolžnost! Tabor DSPB Ameriška Domovina je Vaš list! Ida Giuliana Leban Rojena 9. aprila 1927 Umrla 14. junija 1987 Eno leto je že minulo, od kar si nas zapustila. Tvoja mladost, tvoja lepota in tvoje življenje so dru ( n?nwli od nas in za vedno te pokopali, ali tvoja duša °Je dobro srce bode vedno z nami. Ver ^ *'*u*)ezen 'n dobroto, ki si ju dala — SAMO EN •Ea hvala, naša nepozabljena teta Ida. Gospod blagoslovi tvojo dušo in večna Luž naj ti sve Zmerom tvoji, f.. Walter, Dragan in Nino <>•. 14. junija 1988. Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 V družinski lasti že 85 let Čezoceanski mostovi Evropske korenine v ameriškem leposlovju Mogoče se zdi neprimerno, da geograf raziskuje družbena in kulturna vprašanja, povezana s prekooceanskimi mostovi med starim in novim svetom, v okviru sodobne književnosti. Vendar sodobna družbena geografija raziskuje vzorce družbenih in kulturnih stikov, ki so izraz udeleženih posameznikov; sporazumevanje s pomočjo jezika in drugih sistemov simbolične interakcije je sredstvo, s katerim »človeški dejavniki«, izvajajo ta kontaktni proces. Aktivni prenašalci družbenih in kulturnih lastnosti so preseljenci. Raziskovanje strukturnega sistema, v okviru katerega delujejo priseljenci, in ki je delno tudi njihova stvaritev, presega ozko področje književnosti in književnega izražanja; vključuje tudi preučevanje semiotike, prevzemanje in spreminjanje kulture, znanje dveh ali več jezikov in ustvarjalno sposobnost posameznikov, ki svoje misli izražajo v »tujem« jeziku in delujejo znotraj njim tuje strukture. Najsi gre za težave nemater-nih govorcev pri izražanju v novo pridobljenem jeziku ali pri oblikovanju razumljivega besedila, je težavnost ustvarjanja razvidna iz nedavnih pogovorov s Czeslawom Miloszem in iz pregledov sodobne »etnične« književnosti v Združenih državah. Iskanje identitete Na ameriško književnost vplivajo zunanje izkušnje avtorjev. Pomemben del ameriške književnosti so tudi dela pisateljev, ki so se rodili in šolali na tujem. Svoje poglede znajo zgovorno izraziti, čeprav njihove izkušnje niso lastne le njim, ampak so skupna dediščina preseljenih ljudi in splošno človeške, kot je poudaril Jerre Mangione na V hvaležen spomin ob prvi obletnici smrti drage Ide Leban Umrla 14. junija 1987. Naj Ti bo Bog bogat plačnik za vse, kar si dobrega storila mnogim, ki si jih srečala v življenju. Naj Ti bo lahka ameriška zemlja. Počivaj v miru! Hvaležni prijatelji glassborški konferenci leta 1987. Sociološke in zgodovinske analize teh procesov so pogosto različno označene, kar do neke mere nakazuje, da so se domnevno neameriški kulturni sklopi ohranili v ameriški kulturi, od katere sicer pričakujemo, da bo enotna. Analiza tega procesa je pogosto omejena na spreminjanje iz generacije v generacijo. Vprašanje individualnih in družbenih vidikov dvojezičnosti in dvokul-turnosti je še vedno predmet burnih razprav. Nosilec podedovanih in pridobljenih lastnosti ter miselnih ter vedenjskih vzorcev odraža kulturo in družbo, v kateri so ti vzorci in lastnosti pojavili in uveljavili. Milosz izrecno naglasi, da lahko pesmi piše le v poljščini: »...pesnik lahko uporablja samo jezik svojega otroštva...« Podobno je zapisal Isaac Bashevis Singer v predgovoru k nedavnemu angleškemu prevodu svojih novel: »Pisatelj se ne bi smel nikoli odreči materinščini in njenemu jezikovnemu bogastvu.«. Vladimir Nabokov, ki je »...nekako na sredini svoje kariere začel pisati v angleščini...«, je bolj dvoumen, navkljub izjavi, da je: »narodnost dobrega pisatelja drugotnega pomena...« Sestavine domače kulture in izkušenj so ozemeljsko in družbeno pogojene in omejene. So v skladu z ozemeljskim in kulturnim kontekstom družbe, ki nas obdaja, ali tipične zanj. Jezik, vedenje, navade in običaji so bistveni del domače družbe, z določenimi notranjimi odkloni v govornem vzorcu, vedenjski sestavi, ali pa v fizičnem in kulturnem pogledu. Preselje-nec, ki je nosilec teh lastnosti, menja kraj bivanja in delovanja. Milosz se sprašuje: »Kje sem...« in: »Kdo sem bil? Kdo sem zdaj, po toliko letih, tukaj na Grizlijevem vrhu, v delovni sobi, ki gleda na Pacifik?« Tudi sam sem pred več kot dvema desetletjema spraševal isto: »Kdo smo?« Ta vprašanja so usmerjena k iskanju ozemeljske, družbene in kulturne identitete. Delovno področje geografije ali življenjski prostor družbenih teoretikov se ukvarja z raziskovanjem ozemeljske in družbene osnove, na kateri pričakujemo, da bo preseljenec deloval v skladu z novo družbo, katere kulturne sestavine in zgradbe niso povsem, ali pa niti delno, v soglasju s prenešenimi lastnostmi. Medtem ko je zunanja prilagoditev možna z manjšimi odstopanji — kot so drug način oblačenja, usvojitev osnov sporazumevanja in prilagoditev družbenopolitični ureditvi nove družbe — pa pretvorba zgradbe miselnega vzorca, ob- Sredi maja je bil na Bledu simpozij o sodobni ameriški in kanadski književnosti, na katerem so sodelovali razni Slovenci iz ZDA. Med njimi je bil dr. Jože Velikonja, ki je osebno ali po njegovih člankih znan domala vsakemu bralcu teh vrstic. Dne 19. maja 1988, torej takoj po končanem simpoziju, je ljubljansko Delo v rubriki »Književni listi« objavilo članek izpod peresa dr. Velikonje, zraven pa objavilo tudi skope biografske podatke in njegovo sliko. Članek se sicer ukvarja z za mnoge bralce dokaj zahtevno tematiko, a je vsekakor zanimiv in ga posredujemo v celoti. Ur. vladovanje jezikovnih potankosti in neprisiljenosti izražanja niso popolni. Dober primer za to je Czeslaw Milosz, ravno tako pa tudi Jerre Mangione, Louis Adamič, Isaac Bashevis Singer in Vladimir Nabokov. Spremembe v družbi, pretvorbe udeležencev Proces kulturnega preoblikovanja je sestavljen iz postopnega, vendar neizprosnega spreminjanja posameznika in iz procesa spreminjanja celote, kjer se sestavine ne spremenijo. Kamenčke mozaika lahko zlagamo v različne sestave, ne da bi jih pri tem spremenili, pri tem pa ustvarimo različne podobe, ki so še vedno iz istih sestavin; druga možnost je spreminjanje celote s tem, da jih nekaj odvzamemo in dodamo nove; pri tretji možnosti posamezne kamenčke zamenjamo, jih brusimo, delimo, spreminjamo njihovo obliko in mogoče barvo. Ta primerjava velja za družbo posameznikov, ki se zbirajo in tvorijo različne skupine, ne da bi spreminjali število in značaj sestavnih delov. Druga možnost je sprememba zaradi dodajanja in odvzemanja sestavin, kar je v glavnem posledica preseljevanja, rojstva in smrti. Tretja možna sprememba je posledica spreminjanja posameznikovih lastnosti. Ta zadnja pretvorba je najtežja in najpočasnejša zaradi podedovanih in pridobljenih strukturnih ovir, ki se spremembam upirajo, in jo je moč doseči šele, ko je glavni odpor premagan. John de Vries povzema razvoj neke skupine s tem, da ga razdeli na dva procesa: a) vstopanje novih članov in b) izstopanje dotedanjih in pravi: »Ko se ukvarjamo z jezikovnimi manjšinami, lahko razdelimo vstope v tri podvrste: (1) rojstva (2) priseljevanje (3) jezikovni premik. Ravno tako lahko razdelimo izstope na: (4) smrti (5) izseljevanje (6) jezikovni premik.« Torej je pomembno, da raziskujemo spremembe v družbi in pretvorbe posameznih udeležencev. Medtem ko se de Vries ukvarja samo z jezikovnim premikom, ki zadeva posameznike, pa premik celotnega življenjskega prostora obsega veliko večji del kulturnega in družbenega vedenja. Za priseljence so spremembe posledica ozemeljske premestitve. Tu ne nameravam razčlenjevati vrednosti tega spreminjanja za posameznika ali za družbo, niti ne razpravljati o spontanem ali povzročenem spreminjanju. Geografi so se v zadnjih letih osredotočili na ta preobrazbeni proces. Odkrili so, da poenostavljeno gledanje nanj pušča veliko vprašanj odprtih. Proces strukturne pretvorbe je pogojen z zgradbami in lastnostmi, ki jih je človek pridobil v domačem okolju in jih prenesel v novo okolje v novi družbi. Povprečen priseljenec še posebej v zgoščenih etničnih naseljih v Združenih državah (kot so »Male Italije«, kitajske četrti, poljska naselja in slovenske vasi), osvoji osnovne spretnosti sporazumevanja, ki mu omogočajo, da lahko žive v njemu tuji družbi. Osnovne sposobnosti sporazumevanja človek lahko usvoji v kratkem času in to daje vtis »popolne asimilacije«. Vendar se osnovna »domača struktura« ohrani in delno prenese od priseljencev, rojenih na tujem, na generacije njihovih potomcev. Chomsky govori o »globinski zgradbi«, Milosz o »ritmu«. Po desetletjih medsebojnega delovanja postane družbena in kulturna zgradba narodnostne enklave hibridni proizvod prepletajočih se vplivov, pogosto neskladen skupek starih, novih, spremenjenih in prilagojenih sestavin, ki so neobičajne tako v domači kot tudi v gostiteljski družbi. To se najjasneje izraža v novem besedišču, ki ni niti angleško, niti jezikovno sprejemljivo v domovini, ampak je sredstvo sporazumevanja zgolj v okviru etnične skupnosti. Tudi pregled etničnega tiska in številne raziskave na tem področju podpirajo to trditev. Adamičeva angleščina in slovenščina Opazne razlike so v odnosu in vedenju ljudi, ki so se šolali v eni deželi (kulturi) in se preselili v drugo deželo (kulturo). Zavedajo se še vedno domače kulturne in družbene ureditve, obenem pa tudi kulture gostitelja. Njihova »dvojezičnost« je funkcionalna, le redko pa doseže popolno izrazno moč v dveh jezikih. Zamenjava sistema, ki ga človek pridobi v dobi odraščanja in dozorevanja, z novimi zgradbami in besediščem, je zapletena in redkokdaj doseže stopnjo popolne ustreznosti. Ta problem je razviden iz tega, da nematerni govorci obdržijo »tuji naglas«, neradi uporabljajo idiomatične izraze, delajo vedno iste skladenjske in slovnične napake, ki odražajo drugačno zgradbeno osnovo teh jezikov. Jeziko- slovci so te probleme natančno raziskali, niso pa še povsem preučili posameznih strukturnih omejitev. Izobraženemu poslušalcu je ta »tujost« razvidna iz misli, semiotike in jezikovnega izražanja. Louis Adamič ni nikoli popolnoma obvladal angleščine, pa tudi slovenščine ne. To iz njegovih objavljenih del ni opazno, saj so bila temeljito popravljena; vidi pa se v njegovih rokopisih in obsežni korespondenci. Kljub temu je bil sposoben občutiti ustroj oseb, ki jih je opisoval, vendar bolj v izvirnem pisanju kot v opisanih pripovedih njegovih poznejših del. j Nabokov je pisal v nemščini, francoščini, ruščini in angleščini, vendar je v primerjavi z Josephom Conradom priznal: »Conrad je vedel bolje od mene, kako naj ravna z Že ustaljeno angleščino; jaz Pa bolje poznam tisto drugo. M' koli ni dela tako hudih spodrsljajev kot jaz, vendar tudi nikoli ni dosegel mojih besednih vrhov.« Precej pogosto vprašanje priseljenskih pisateljev: »Kdo sem?« je povezano z begajočiif problemom ustvarjalnega izra-(dalje na str. 5) Sv. Ciril in kroničar nista na počitnicah (Nadaljevanje s str. 3) zgodovinar-strokovnjak, sicer bomo čisto preminuli v Ameriki. Zgodi se namreč lahko, da z ukazom »napredka« bodo naše cerkve in narodni domovi porušeni, če v njih ne bo več naših ljudi z našim narodni^1 življenjem. No ja, da nas počitnišk' dnevi preveč ne odtujijo, se njujorški Slovenci zdaj videva' mo vsaj pri tkim. »pikniškt mašah«, kot jih je poimenova naš župnik o. Robert v svojet11 počitniškem pismu. V rtjet11 nam pove, kdaj in kje se bora0 zbrali, da bomo potem tudi raje prihajali k slovenskemu sV' Cirilu na Osmo. Prvo takšno mašo smo it110'' v Mohamsic State Parku, k° je še župnikova! 0 ^ viti nam Richard. Čeprav je to ja park, smo našli svoj kotičc > ki je ob nedeljah postal ka slovenski. To je bilo, ko vc 1 na naših »ta mladih« še ni la domov v takšni razpršc00 sti, in so bili njih otroci ^ otročiči. Zdaj se dobimo kj* na posesti nekaterih na Babnik-Grom, Vodlanovi 1 Rolihovi. In v tem župnikovem P’s^ je povedano, da se k>orn0 julija zbrali na posesti Vo novih, 31. julija pri Rolib0^ ter 14. avgusta na Grom posesti (sta pač s0S^, in ta dan bo vse njihovo r>a ^ Med nami pa bo še oktet u iz Slovenskega. . jj Upam, da nas bodo P°^i, na dan pred velikimi ma 3 .fj| da bo potem slovenski sy- j na Osmi živahnejši kot je ,g, v teh naših počitniških 11 ljah- rtsovn* Tone Usu ! i i i \ I OR. JURE KOCE O smrti dr. Korošca Še vedno se slišijo govorice in nekdo je pred kratkim celo pisal, da dr. Korošec ni umrl naravne smrti, ampak da je bil zastrupljen. Toda da so take govorice popolnoma neupravičene in neutemeljene, bo jasno razvidno iz sledečega: Bilo je poleti leta 1924. Dr. Korošec je sedel pri kosilu na vrtu bivše zelo popularne re-stavracije »Kolarac« skupaj s Prijateljem Boškom Bogdanovičem, urednikom časopisa reme. Mlad mož pristopi k JPizi in Bogdanovič reče dr. Korošcu: »Dovolite, da vam predstavim svojega nečaka Miloša Se-u*iča, študenta medicine; UsPešno je končal štiri leta, a sedaj na jesen gre v Pariz, da Se bo na tamošnji univerzi spe-c>aliziral za notranje bolezni.« Ko dr. Korošec to sliši, reče Sekuliču: »Glejte, da se boste vpisali na oddelku medicinske fakul-Vete> ki ga vodi profesor Mar-'■e* Labbe, specialist za diabe-. °- Takoj, ko boste promo-lrali, boste moj zdravnik, ker Sem jaz diabetik.« in tako se je tudi zgodilo, 'ioš Sekulič je promoviral za oktorja medicine in je bil pol-'5 let osebni zdravnik dr. Korošca. .pr. Korošec, tedaj predsed-1 senata, je umrl dne 14. de-V^mbra 1940. Največji sloven-1 dnevnik »Slovenec« je ta-°J naslednjega dne (15. de-^embra) med drugim poročal, ^ Se je dr. Korošec kot mož i e*ezne discipline« vedno ob ia.ern Času zgodaj zjutraj vsta-8a nikoli ni bilo treba bu-ko| ^Cr omenjene8a dne ni Os navad' vstal, je njegov nj? n* sluga »Dragi« (Glavi-v ’ splošno znan in priljubljen 0venskih krogih v Beogra-in P°trkal na vrata spalnice *'Ca*‘ »Gospod predsed-je k i>r'Vec je tu.« (vsako jutro {asJ')Vec prišel ob določenem vo^ I1' dobil nobenega odgo-slua'. je Dragija obšla težka 'P n*1!3’ st°pd je v spalno sobo tieža e* Predsednika v globoki lefonVeSt'-Dragi -i6 tako-i po te' siCer U k*‘cal tri zdravnike in k,'ko|tir Sekuliča, dr. 0 Beloševiča in dr. Alek- sandra Rajkoviča. Naj dobe-~sedno citiram, kaj »Slovenec« v zvezi s tem poroča: »Zdravniki so poskušali vse, da bi voditelju Slovencev ohranili za narod in državo tako dragoceno življenje. Toda vsi napori so ostali brez uspeha. Zdravniki so ugotovili samo nastop smrti. To je bilo davi ob 7. uri.« Sedaj bom pa napisal, kaj mi je dr. Sekulič osebno pripovedoval: »Takoj mi je bilo jasno, da bodo običajni poskusi neuspešni, in hitro sem rekel obema kolegama: gospod predsednik je klinično mrtev; edina možnost, da mu rešimo življenje je, če mu damo injekcijo adrenalina direktno v srce. Oba zdravnika mi rečeta: ‘Kolega, nikar tega ne storite, ker če ne uspete, bodo ljudje govorili, da smo ga ubili.’ Jaz sem vztrajal in rekel: Govorim iz izkušnje, imel sem dva popolnoma identična primera in z injekcijo adrenalina sem rešil dve življenji. — Vkljub temu oba zdravnika ugovarjata: ‘Dr. Korošec je ,krupna poii-tička ličnost* (prevedeno: zelo visoka politična osebnost), mi ne smemo dati nobene možnosti, da bi se moglo govoriti, da smo ga ubili’.« Dr. Sekuliča sem poznal dobrih 40 let. Dejstvo je in to je bilo splošno znano, da je bil zdravnik dr. Korošca in kot tak tudi njegov osebni prijatelj. Naj pripomnim, da sem pred dvema letoma (1986), ko sem bil v Parizu, iz radovednosti šel na medicinsko fakulteto univerze, kjer sem ugotovil, da jev letih 1920 do 1930 profesor Marcel Labbe res predaval kot specialist za diabetike in notranje bolezni (»diabete et maladies internes«). Kot dolgoletni osebni zdravnik je dr. Sekulič hotel dr. Korošcu samo dobro. Isto velja tudi za oba druga zdravnika. Dr. Sekulič mi je večkrat govoril, da mu je žal, da ju je poslušal. A vedel je, da sta oba kakor on prijatelja in občudovalca dr. Korošca in to je nanj vplivalo, da je opustil svojo namero dati injekcijo adrenalina dr. Korošcu v srce. (Mi- ZUPNIJSKA HRANILNICA ^ »n POSOJILNICA “SLOVENIJA” avt^ nu^1 razne finančne usluge: Posojila za hiše, 0rr|obiie, potovanja, študij itd. Vaši prihranki pa se obrestujejo po najvišji možni stopnji. POSLUŽITE SE NAŠE SLOVENSKE FINANČNE USTANOVE! URADNE URE tanning Ave. Toronto Tel.: 531-8475 ___ 10 a.m. — 3 p.m. ___ 10 a.m. — 8 p.m. n#7-j^ -------------10 a.m. — 1 p.m. Tor«>:r0wn’s Line. Toronlo Tel.: 255-1742 ___ 10 a.m. — 3 p.m. ___ 1 2. p.m.— 8 p.m. "•‘um. I”;-* - 5,eda_ tet** " sreda__ s°b«,k ~pe,ek- VsT'1,0nu Pri sv- Gregoriju Velikem wregunju VCIIKCI Potek od 4h do 8h zvečer. 10 a.m. — 1 p.m. Tel.: 561-9952 mogrede naj omenim, da so mi slovenski in avstralski zdravniki rekli, da je imel dr. Sekulič prav, to je, da bi tedaj v taki situaciji edino injekcija adrenalina v srce mogla rešiti življenje dr. Korošcu.) Da je dr. Korošec umrl naravne smrti, govori tudi okol-nost, da so v kritičnem času (to je, ko je šel spat, in zjutraj, ko bi moral kot običajno vstati) bili v njegovi neposredni bližini izključno ljudje, ki so mu hoteli samo dobro. Alojzij Kralj, orožnik, Slovenec po rodu, je kot po navadi v spalni sobi pomagal dr. Korošcu se sleči; tako da je on bil zadnji, ki je videl dr. Korošca še živega- Ko »Dragi« ni zjutraj mogel zbuditi predsednika, je poleg omenjenih zdravnikov telefo-nično klical najprej dr. Nikolo Paveliča kot šefa kabineta predsednika senata, Veljo Jovanoviča kot kabinetnega šefa v prosvetnem ministrstvu, senatorja dr. Smodeja, že prej omenjenega Boška Bogdanoviča (strica dr. Sekuliča), bivšega ministra Magaraševiča, beograjskega urednika »Slovenca« Krošlja, beograjske žanja, ki ga omejujeta: a) zgradba miselnega vzorca v izvirni kulturi in b) omejitve besedišča in strukturnih odtenkov v novo pridobljenem jeziku. Samo pisatelji z zelo izostrenim čutom se popolnoma zavedajo vseh težav, ki presegajo pogovorno spretnost in običajno sposobnost sporazumevanja. Ali je Czeslaw Milosz poljski ali poljsko-litvanski, ameriški ali poljsko-ameriški pesnik? Milosz piše poezijo v poljščini, Ciardi pa je pisal v angleščini. Po vsebini sta oba nosilca kulturnih prenosov med starim in novim svetom; Milosz, ki ima svoje korenine v poljski Litvi, Ciardi pa, preko rodnega Bostona, na Siciliji- Zapletene kulturne povezave Iz tega vidika naslov antologije Naši na tujih tleh ustreza le nekaterim slovenskim pisateljem v Združenih državah in Kanadi, ne pa tudi tistim, ki so se rodili in odrasli v teh dveh državah ter ju nimajo za »tuji«. Prav tako je vprašljivo, če je naslov sprejemljiv za številne pisatelje, ki so novo deželo sprejeli za svoj novi dom. Pogled na kulturne povezave v prekooceanskem okviru je mnogo bolj zapleten, kot bi lahko izrazile poenostavljene oznake. Blejwas opozarja na nasprotje med Miloszem, polj-sko-litvanskim avtorjem, in ameriškimi Poljaki. Pravilno ugotavlja, da so Miloszeva poezija in izkušnje poljske, včasih celo ameriške, vendar ne odražajo izkušenj velike večine ameriških Poljakov v Združenih državah. Na konferenci v Duluthu leta 1978 so pozvali Johna Ci- podružnice Ljubljanske zadružne banke ravnatelja Končana in predsednika Agrarne banke Bariča. Vsi so se zelo hitro odzvali telefonskemu pozivu; prišle so tudi: žena ministra dr. Kreka, žena dr. Besednjaka in nekaj usmiljenih sester z zelo spoštovano prednico Hudetovo. Vtis je bil, kot da so vsi prišli istočasno, in kot »Slovenec« poroča: »obkrožili so posteljo svojega ljubljanskega šefa in voditelja in nemo zrli v njegov premili obraz.« Torej mil obraz, kakor da spi; nobenega znaka zastrupljenja ali nasilne smrti. Skoro prav vse gori navedene osebe sem dobro poznal in niti ena sama ni nikdar govorila, da je dr. Korošec bil umorjen ali zastrupljen. To vse sem napisal resnici na ljubo, čeravno mi bo kdo zopet očital »srbofilstvo«. Dejstvo je, da nisem srbofob, a dejstvo je tudi, da nisem srbofil. Kot pravnik skušam biti objektiven, držeč se principa: »Amicus Plato, sed magis arnica veritas.« Svobodna Slovenija 26. maja 1988 ardija, naj pojasni, ali je njegova poezija ameriška ali itali-jansko-ameriška, glede na to, da piše v angleščini. Včasih lahko bežno opazimo njegove »italijanske povezave«. Jerre Mongione, ki velja za italijan-sko-ameriškega pisatelja, je ameriški pisatelj, ki piše v angleščini, misli ameriško, njegova »domača« italijanščina pa mu omogoča sporazumevanje s preprostim besediščem. Ferdinande Alfonsi deli ita-lijansko-ameriške pesnike na tiste, ki so prišli naravnost iz Italije, in na italijansko-ameri-ške pesnike poznejših generacij, ki so po njegovi interpretaciji: »... največji de! italijansko-a m er iških pesnikov druge in tretje generacije je tako popolnoma prilagojen, da se njihove teme in načini izražanja bistveno ne razlikujejo od tem in načinov izražanja »ameriških« pesnikov. Izraz »prilagoditev« lahko ustreza skupini, ne pa posameznikom, ki so se rodili in odrasli v Združenih državah in se jim ni bilo treba delno ali popolno prilagajati, saj so Američani že po rodu in vzgoji. Podobna razdelitev je tudi v pregledu italijansko-ameriškega romana. Treba je poudariti, da niti Alfonsi v italijansko-ameriški niti Petričeva v slovensko ameriški antologiji izrecno ne omenjata, v katerem jeziku so pisatelji prvotno pisali. Ta pregled nima namena vrednotiti, hvaliti ali obsojati. Nakazuje samo osnovni problem, ki presega besedišče in skladnjo jezika, vidike kulturnih stikov ali prenosov. Obsega vprašanja, kako se kultura in družba ohranjata, in kako se zamenjujejo nekatere sesta- vine posameznikovega psihološkega in družbenega ustroja pri uvajanju nečesa novega in dotlej tujega; najprej je novo besedišče, ki je vezano na tujo zgradbo, potem postopno spreminjanje in prilagajanje zgradbe, da se vključijo nove sestavine, ki ne sodijo v stare zgradbene vzorce. Milosz je poljski pesnik, ki živi v Združenih državah. Ciardi je ameriški pesnik, ki včasih omenja svoje izkušnje z etnično skupnostjo. Kategorije pisateljev in spremembe v njihovem pisanju obsegajo »tuje pisatelje«, ki še vedno pišejo v tujem jeziku o izkušnjah tujih dežel (Frank Biikvič je primer slovensko-ameriškega pisatelja), v tujini rojene pisatelje, ki se ukvarjajo z ameriškimi izkušnjami in pišejo v angleščini (Louis Adamič, Joseph Conrad), v jeziku svoje mladosti (Czeslaw Milosz, Isaac Bashe-vis Singer, Ivan Zorman) ali v obeh (Vladimir Nabokov, Ted Kramolc, Ivan Jontez); John Ciardi, Jerre Mangione, Mary Prosen itd. pa so rojeni in vzgojeni v Ameriki in obravnavajo etnične teme. Nobelovec Isaac Bashevis Singer še po 50 letih bivanja v Združenih državah piše v jidi-šu. Njegovo pisanje izraža doživljanje dveh svetov in povezavo med njima; svet vzhodnoevropskih Židov doma in v Združenih državah, gre pa za edinstveno in hkrati vsestransko človeško doživetje. Proces spreminjanja in proces kulturnega genocida Analize teh sprememb se pogosto osredotočajo samo na jezik, najsi gre za besedišče, govorne vzorce ali procese sporazumevanja. Preoblikovalni proces je na zunaj razviden iz vsote simboličnih izrazov, ki odsevajo obstojnost »globinske zgradbe« in le delno pridejo na površino v homogenem in nehomogenem jeziku, v sociolingvistični zapletenosti medjezikovnih vplivov. Še nadalje je treba preučevati generacijske spremembe, prehajanje od zgradbenih omejitev in besedišča priseljencev k novemu sistemu, ki ga ustvarjajo v Ameriki rojeni potomci. Rudolf Filipovič v svoji študiji Teorija jezika v kontaktu opisuje tri generacije priseljencev in njihovo »dvojezičnost«; pravi, da je prva generacija prinesla s seboj »krajevno narečje«, druga, rojena v ZDA, je večinoma dvojezična, ker se šola v angleščini, tretja pa je redkokdaj dvojezična. Ta poenostavljena tipologija prikriva naravo priseljeniške dvojezičnosti, ki je le redko popolna, ostaja pa funkcionalna, a nekoliko omejena na osnovno besedišče in stavčno zgradbo, tudi kadar nanjo ne vpliva narečje domačega govora priseljencev, rojenih na tujem. Razprava o dvojezičnosti je le delno povezana z našo temo, kajti udeleženec je lahko eno — ali večjezičen, lahko je govorec angleščine ali pa ne. Pomembno je, da procesa kulturnega spreminjanja v go-stiteljski družbi ni mogoče pri-.(dalje na str. 6) Evropske korenine v ameriškem leposlovju (Nadaljevanje s str. 4) KOLEDAR PRIREDITEV t«**»*w*o™« »*«•*«•*« »5« »3E« *55i »3w3?« »S« Cerkev Svete Marije na Vitovljah JUNIJ 18., 19. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slov. domobrance in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave. 26. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi piknik v svojem Parku JULIJ 2., 3. in 4. — Pristavski dnevi, na Slov. pristavi. 10. — Misijonska Znamkar-ska Akcija ima svoj letni piknik na Slovenski pristavi. Sv. maša ob 12. uri. 15., 16., 17. — Poletni festival pri Sv. Vidu. 24. — Misijonski piknik v Triglavskem parku, Milwaukee. 30. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi piknik na Slov. pristavi. 31. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 7. — Dan upokojencev na Slovenski pristavi. 14. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi piknik v svojem Parku. 17. — Federacija slov. upokojenskih klubov prireja piknik na farmi SNPJ na Heath Rd. v Kirtlandu. Igra Krivec orkester. 20. — Folklorna plesna skupina Kres nastopa na Slov. pristavi. Po nastopu igrajo za ples in zabavo Dušan Maršiče-vi Veseli Slovenci. 27. — Pevski zbor Gallus s Koroške ima koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7.30 zv. 28. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Tony Klepec orkester. 28. — Društvo DSPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. ■28. — Slovenski dom na Holmes Ave. priredi letno »Povratek domov« prireditev. SEPTEMBER 10. — Fantje na vasi prirede vsakoletni celovečerni koncert, v SND na St. Clair Ave. Igra ansambel Veseli Slovenci. 18. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 25. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. 25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v svojem Parku OKTOBER 15. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 23. — Slomškov krožek priredi vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. 23. — Občni zbor Slovenske pristave, na Slov. pristavi. 23. — Slovenian National Art Guild praznuje 15-letnico v SDD na Recher Ave. 29. — Štajerski klub priredi Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7h zv. Igrajo Veseli Slovenci. 29. — Slovenski dom na Holmes Ave. priredi večerjo. NOVEMBER 6. — Slovensko ameriški kulturni svet priredi »Slovenski večer« v SND na St. Clair Ave. Počaščen bo sodnik August Pryatel. 12. — Pevski zbor Jadran priredi jesenski koncert, združen z večerjo in plesom, v SND na Waterloo Rd. Igra Joey Tom-sick orkester. 12. — Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zv. Igra Tony Klepec orkester. 13. — Slov. mladinski zbor Kr. 2 SNPJ praznuje 50-letnico s prireditvijo v SDD na Recher Ave. 25. — Slovenski dom na Holmes Ave. priredi Zahvalni dan večerjo. Igra Johnny Vadnal orkester. DECEMBER 4. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi božično večerjo s koncertom in plesom v SND na St. Clair Ave. 4. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Miklavževanje. Evropske korenine (Nadaljevanje s str. 5) merjati z eno — ali večjezičnimi posamezniki na večjezikov-nih ozemljih, kot sta Koroška ali obmejno področje v Italiji, kjer je vrednost struktur vezana na ohranjanje jezika, prisotna pa je tudi hierarhija jezikov. Procesu družbene in kulturne prilagoditve novi domovini lahko postavimo nasproti ohranjanje kulture na večkulturnih področjih v Evropi. Tako slovenski govorci, pisatelji in kulturni delavci z večjezičnih področij Trsta, Gorice in Koroške delujejo v okviru bistveno drugačnih strukturnih omejitev, kot pa pisatelji, govorci in kulturni delavci iz Združenih držav, torej iz okolja, kjer prevladujejo angleški jezik, kultura in družbeni sistem. Kar je za ene naraven proces spreminjanja, je za druge proces kulturnega genocida. Czeslaw Milosz je primer pesnika v angleško govorečem svetu, v družbenokulturnem sistemu, ki se bistveno razlikuje od »domačega kulturnega področja«, prav tako pa tudi od bivanja v etnično strnjeni skupnosti v Združenih državah, s katero ima nobelovec le malo skupnega. V deželi dokončne naselitve prevladajo komunikativni vidiki jezika, dvojezičnost pa, kot zgovorno pravi Kenneth G. Wilson: »... v sedanji obliki, ki se je razvila v zadnjih letih, obsoja črnce in špansko govoreče, ki vsaj približno ne obvladajo standardne angleščine, na drugorazredne državljane.« Zanimivo bi bilo raziskati, kako so se spremenili ameriški izseljenci, kot sta Ezra Pound in James Baldwin, ki sta še po desetletjih »življenja v tujini« pisala v angleščini. Prav tako zanimiva bi bila tudi analiza jezika povratnikov. Andrej Kobal v svoji avtobiografiji priznava, da je imel težave s slovenščino, potem ko je več desetletij preživel v Združenih državah. Pozornost zaslužijo tudi izkušnje Janka Roglja, Ane Praček-Krasne in Vatro-slava Grilla. Kulturni stiki v prekooceanskem prostoru so sestavljeni iz stikov med ljudmi. Kulturni in jezikovni elementi brez ljudi ne obstajajo več. Ljudje torej, tvorci in nosilci zgradbenih sistemov . in njihovih sestavin, uporabljajo v preobrazbenem procesu svojo sposobnost ohranitve. V okviru tega sestoji tipologija nosilcev iz stopenj zgradbenih omejitev zaradi »domače kulture« znotraj kulturne celote novega sveta. Prostorsko in časovno stopnjo je treba raziskati ne samo zaradi jezikovnih sestavin in besediš-čnih sprememb, ampak tudi zaradi celotnega sistema življenjskega prostora. Jerre Mangione v svojem nedavnem pregledu pravi: »Amerika je etnično najbolj raznolik narod na svetu, pa vseeno so ameriški literarni kritiki, ki niso spoznali, da je etnično pisanje per se edinstvena in pomembna sestavina ameriške književnosti, prezrli dela avtorjev, ki pišejo o svojem etničnem ozadju.« Mangione nadalje poudarja, da: »Pomen romana, novele ali pesmi ni v tem, da govori o Italijanih ali ameriških Italijanih, ampak v tem, da ima vsestranski pomen, ki bo zanimiv za bralce vseh okolij.« Prekooceanski most omogoča razgibanost kulturnih stikov med predstavniki, da uporabimo Giddensov izraz, pri čemer so dejavniki tvorci in nosilci lastnosti, s katerimi bogatijo večkulturno podobo sodobnih Združenih držav. Milosz in Nabokov, Adamič in Singer, Prosenova in Mangione so prepoznavni, ugledni udeleženci v procesu in zaslužijo posebno pozornost kot soustvarjalci v prevladujočem toku ameriške književnosti. (Konec) Pod obronki Trnovskega gozda se med Osekom in Šempasom dviga grič (605 m), na katerem stoji cerkvica Svete Marije, ena najstarejših božje-potnih cerkva na Slovenskem. Prve naselbine najdemo v teh krajih že v prazgodovinski dobi, saj je sončna Vipavska dolina že sama na sebi vabila, da so se ljudje tukaj naselili. Marijina cerkev na Vitovljah je prvič omenjena leta 1361. Iz časa vladanja goriške-ga grofa Leonharda, ki je leta 1445 dal sezidati cerkev v Logu pri Vipavi, pa vemo, da je bila dana v najem »planina pri Lokvah nad cerkvijo naše ljube Gospe na Vitovljah«. Kdaj točno je bila omenjena cerkev sezidana, ni znano. Zelo verjetno se je to zgodilo v začetku 14. stol., koso se v naših krajih vrstile vsakovrstne nesreče in so se ljudje zato še bolj zatekali k Materi božji za pomoč. Ob cerkvi Svete Marije na Vitovljah je bil, kot po mnogih drugih krajih, v turških časih tabor, kamor so se ljudje zatekali pred Turki. Glavni praznik ali shod se pri tej cerkvi obhaja na Binkošti, tj. na dan, ko je bila cerkev posvečena. Ob tej priložnosti so se ob Vitovski Mariji zbirale množice, ki so sem prihajale z Goriškega, s Krasa in Trnovske planote. Na grič se je ljudstvo povzpelo v procesiji; ta navada se je ohranila do danes. Prvotna cerkev na Vitovskem griču je bila verjetno samo preprosta kapela. V začetku 16. stol. najdemo v njenem glavnem oltarju rezbar-sko upodobitev treh božjih oseb, ki kronajo Marijo. Posebnost te upodobitve je v tem, da je tudi Sveti Duh prikazan v človeški podobi in torej ne v podobi goloba. Tako je ostalo do srede 18. stol., ko so na izrecno zahtevo nadškofa Attemsa tretjo božjo osebo spet prikazali v tradicionalni obliki. V drugi polovici 16. stol. se je, kot drugod po Evropi, tudi v slovenskih deželah pojavil protestantizem, ki pa med ljudstvom prav zavoljo njegove globoke vdanosti Mariji ni pognal globljih korenin. Prav v tem času so tudi nastale nove božje poti, npr. Sv. gora, ki se je ljudstvu že takoj v začetku izredno priljubila. Tudi cerkev na Vitovljah so ljudje radi obiskovali, tako da so jo v 17. stol. celo povečali. Velike zasluge za obnovitev te romarske cerkve ima črniški župnik Anton Nussi, ki ježup-nikoval v Črničah od leta 1714 do 1755. Ko je po smrti cesarice Marije Terezije zavladal Jožef II > so, kot znano, nastale tako imenovane »jožefinske reforme«, ki so s posebno ostrimi ukrepi udarile prav po božjih poteh. Mnogo teh je bilo ukinjenih, tudi pri nas na Goriškem; med temi je bila tudi Sv. gora. Za Vitovlje iz teh časov ni podrobnih podatkov; drži pa, da se je leta 1872 tukaj vršila procesija, v kateri je bilo 5.000 oseb. To množično romanje je bilo v zvezi s tkim-»Pijevimi procesijami«, Pr' katerih so verniki molili za Cerkev in za papeža Pija IX.. ki se je po zasedbi Rima s strani italijanske države umaknil v Vatikan. Da se vrnemo k Vitovski cerkvi, je treba še povedati, da je ta že od začetka bila podružnica črniške fare, ki je bila samostojna župnija že leta 1518. Ko so leta 1935 ustanovili župnijo v Oseku, so Vitovlje pripadle tej fari. V Oseku je od leta 1901 deloval vikar in kasneje župnik France Franke. Ta je cerkev na Vitovljah precej prenovil-Prišla je nato prva svetovna vojna, med katero pa je cerkev ostala nepoškodovana, odpe* Ijali so le dva zvonova. Večje škodo je cerkev na Vitovljah utrpela v drugi svetovni vojni-Nepoškodovani so ostali le kip Brezmadežnega Srca Marijine' ga, veliki stenski križ in zvonovi. Nekaj poškodovanih kip°v iz skupine Marijinega kronanja je prevzel v oskrbo Gorisk muzej. Ko so se po zadnji vojni razmere spet nekoliko uredile. Je ljudstvo izrazilo željo, da bise cerkev na Vitovljah obnovil0. Tako so leta 1966 začeli z de lom. Načrt za obnovitev je 00 pravil Janez Suhadolc, dela Pa je izvedlo obrtno podjetje ^ Žana. Mnogo so pomagali tu domačini s prostovoljnim 0 lom. (dalje na str. 8) Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413 St. Clair Ave. tel. 8*l-2i*L Cerkev je tolerirana, ne pa tudi spoštovana Danes nadaljujemo in končamo intervju, ki ga je imel teolog dr. A nton Stres s sodelavcem »Teleksa« Jankom Lorencijem. Pred leti ste rekli, da je cerkev pri nas samo tolerirana, ne Pa tudi spoštovana. Ali pri izjavi ostajate in kaj pravzaprav Pomeni? Izjava v bistvu še vedno ^rži. Pomeni pa tole: beseda »toleriran« običajno pomeni, nekaj dopuščam, čeprav si želim, da ne bi bilo tako. Toleriramo npr. onesnaženost zra-. a> vode... V tem smislu je >zraz »toleriranje« nesprejemljivo. Dokler je marksizem uradna ‘deologija in kot sestavni del sv°je ideologije sprejema atei-zem, tako dolgo bo nasprotni nazor bolj ali manj, po sili raz-mer, samo toleriran, nikoli pa ne bo enakopraven v tem smi-^u> da bi rekli: eni so taki, rugi drugačni. In večno bo ajto ostalo in prav je, da bo nko ostalo — prav je, da smo različni. Samo tam, kjer je različnost — se pravi pluralism v družbi — resnično spre-l^a, beseda »tolerirati« izgubi ^abšalen prizvok in pomeni udi spoštovanje. j^[i {o pejorativno tolerirajo ‘zvira iz tega, da je ideologa v realsocialističnih drža-a Po svoje religiozna? v. Govtov°, ker glede razvoja veštva prisega na eno samo tr°?no fesnico in drugih ne • P1‘ Priznati pa moramo, da D HtCrn srrnslu’ na religioznem t ..ročju seveda, nestrpno jjj. krščanstvo. Danes je v za-st S0 drugih verstev; po eni ni'S1' ve, da nestrpnost do str'a 06 VOC*' nikamor> P° drugi reči*11 ven ki P° sv°j kr^gy1 kljub vsemu iskanju ir d° ltcrnu prizadevanju pride Poznanja, da krščanstve jan Sp^n°> ne sme biti krist svob^Hin odloča vendarb bode na.vest- S teorij° sv< j° v ~~ kakorkoli že s stVo v'teptali — se krščar St' doC?^ar*e rešuie nestrpne žmu te rugi.h ven Pri marks hi zasiedY^6 ° svo*3°^‘ ves "oče/, 'enem 'nem Pa cerkev ob ten we vesti sP°štovanju svobo 'Odi cjel u?a’ P^čakuje in taki ^dariJJ6’ bo posamezni sPrejel krščanstvo. 116 2 nasUjeVendar svobodnc