Leto 1891. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XLIV. — Izdan in razposlan dne 8. oktobra 1891. (Obsega štev. 149.). 14». Ukaz trgovinskega ministerstva z dné 30. septembra 1891. 1., s katerim se izdaje predpis o uniformovanji a) uradnikov in uradniških aspirantov, b) pod-uradnikov in poduradniških namestnikov, in pa c) služabnikov državnih in zasebnih železnic. Na podstavi Najvišega pooblastila z dné 29. avgusta 1891. 1. se izdaje nastopni predpis o Uniformovanji a) uradnikov in uradniških aspirantov, b) poduradnikov in poduradniških namestnikov, in pa <0 služabnikov državnih in zasebnih železnic. Zatorej izgubé za služnike, zaznamovane pod V in b), v zmislu pričujočega predpisa moč in ve-liavo določila dosedanjih predpisov v ukazu trgovin-skega ministerstva z dné 4. julija 1885. 1. (Drž. Zak. št. 100.), razglašenem vsled Najvišega odločila z dné 20. junija 1885. 1., gledé služabnikov pa, Zaznamovanih pod c), določila dosedanjih predpisov v Ukazu trgovinskega ministerstva z dné 3. aprila ^57. l, (Drž. zak. št. 76.), razglašenem vsled Naj-v'Šega odločila z dné 14. marca 1857. 1. Bacquehein s. r. Predpis o uniformi: a) za uradnike in uradniške aspirante, b) za pod-uradnike in poduradniške namestnike, in pa c) za služabnike državnih in zasebnih železnic. I. Splošna določila. §• 1. Uradnikom in uradniškim aspirantom, pod-uradnikom in poduradniškim namestnikom, in pa služabnikom državnih in zasebnih železnic je dovoljeno, v službi in zunaj službe, sosebno o slovesnih prilikah in služabnih predstavah, nositi častno oblačilo, uniformo. Kolikor prihajajo taisti, svojo službo vrščč, v dotiko z občinstvom, dolžni so nositi uniformo. §. 2. Uniforma uradnikov je ustanovljena po osmih, uniforma poduradnikov pa po treh uniforemskih razredih, uniforma uradniških aspirantov in poduradniških namestnikov vsaka po enem uniforem-skem razredu, uniforma služabnikov naposled pa po štirih uniforemskih razredih. Za prvih pet uniforemskih razredov uradnikov se poleg predpisane služabne uniforme uvaja za rabo pri slovesnih prilikah in služabnih predstavah še posebna pražnja (gala) uniforma. (SlOTnit.ob.) n Uradniki šestega do osmega uniforemskega razreda prihajajo v gali sè zapeto suknjo, kakor je predpisana za služabno uniformo, in pristojnimi hlačami, in pa s klobukom in mečem. Poleg tega je dovoljeno, nositi klobuk o javnih prilikah sè služabno uniformo, in sicer uradnikom vseh uniforemskih razredov; za navadno rabo pa je uporabljati kapo. Izvzemši slovesne vzprejeme, ne nosi se meč pri navadnem opravljanji izvršujoče železnične službe in pa pri notranji pisarniški službi. O slovesnih prilikah za vodbo, oziroma sprem-ljevanje dotičnega vlaka določeni uradniki smejo potem, ko je končan morebitni vzprejem, za dobo, dokler vožnja sama traja, tudi v pražnji uniformi odložiti meč. Vsem služnikom državnih in zasebnih železnic je po zimi in ob deževnem vremenu dovoljeno, v navadni službi in zunaj službe nositi črevlje, segajoče nad hlačami do kolena. O slovesnih prilikah in služabnih predstavah pak je prepovedano, črevlje nositi nad hlačami. §• 3. Na uniforemskih gumbih uradnikov, podurad-nikov in služabnikov, nastavljenih pri državnih železnicah, vkovan je cesarski dvoglavi orel (orlasti gumbi). Prav takö je na osrednjem ščitu klobukove rože za te uradnike uvezen dvoglavi orel. Na uniforemskih gumbih in klobukovih rožah za uradnike, poduradnike in služabnike, nastavljene pri zasebnih železnicah, namesti se znak firme dotičnega podjetja, katerega določitev pa je zavezana potrdilu c. k. trgovinskega ministerstva. Kako naj se uradniki, poduradniki in služabniki, nastavljeni pri državnih železnicah, uvrstč v dotične uniforemske razrede, to določuje trgovinski minister. Ustrezno uvrstitev uradnikov, poduradnikov in služabnikov, nastavljenih pri zasebnih železnicah, opravi na predlog dotične uprave c. k. trgovinsko ministerstvo. §• 4. Najkesneje v dveh letih po razglasu tega ukaza morajo tisti uradniki, katerih se tiče in kateri se uporabljajo v izvršujoči službi, biti oprav- ljeni z uniformo, izpremenjeno tako, kakor ustreza novemu predpisu. Po preteku tega rokù ni več uradnikom dovoljeno, nositi uniforme, ustrezajoče starejšemu predpisu. Z ozirom na to, da železnična podjetja svojim poduradnikom in služabnikom služboma podeljujejo uniforme, naj se prehod k novim uniformam izvrši polagoma v tisti meri, kakor preteče navodilu ustrezajoča doba za nošnjo onih uniforem, katere imajo služniki v času, ko se je ta predpis razglasil, in to tako, da naj se kolikor mogoče zabrani, da bi taisti služnik ob enem nosil kak uniforemski kos starejšega in kak uniforemski kos novejšega predpisa. Nova podjetja zasebnih železnic, katera prosijo po §. 2. železničnega obratnega redd z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz leta 1852.) dovolila za pričetek obrata po železnici, morajo kakor doslej dotični komisiji, katera oveduje, ali je železnica za obrat sposobna, izkazati, da je trgovinsko ministerstvo potrdilo uvrstitev služnikov v posamezne uniforemske razrede in da je osebje opremljeno s predpisano uniformo. §- 5. V uniformi se pozdravlja po vojaško takö, da se vzdignjena desnica dotakne spodnjega roba klo-bukovega, oziroma navésa na kapi. Gledé na nošnjo žalnih znamenj v uniformi veljajo tudi za uradnike, nastavljene pri državnih in zasebnih železnicah, predpisi, izdani za c. k. državne uradnike. II. Popis uniforme za uradnike. A. Pražnja (gala) uniforma. §■ 6. Uniforemska suknja (pod. 1.) je za vse razrede, za katere je predpisana posebna pražnja uniforma-iz finega, temnomodrega (francoskomodrega) sukna sè stoječim vratnikom in vzleki iz enakega sukna in s podlako iz črne, gladke svilenlne. Stoječi vratnik, podšit s temnomodrim suknoin-ima enojen vkladek, ki dela, da ostane v svoji obliki in mehak. Visokost vratnika je za vse razrede enakomerno 4 cm ter je vratnik spredaj po prekotnic' 1-3 cm zmerno zakrožen. Život sega doli do kolkov in se zapenja z dvema vrstama gumbov, katerih vsaka ima P° sedem pozlačenih gumbov (pod. 8.). Najviši gumb je 1-3 cm oddaljen od vratnikovega kraja, najniži pa je na prekoživotnem švu nameščen takö, da bosta, kadar je suknja zapeta, oba najviša gumba 10'5 cm, oba najniža pa 9-5 cm narazen. Škrica sta na svojih prednjih delih zakrožena ter segata, kadar roki sami ob sebi visita, v dolgosti do konca iztegnjenega srednjega prsta (srčnika). Taista ležita spredaj za toliko, kolikor sta široki obe vrsti gumbov, zadaj pa za dolenjo širino hrbtnega kosa drug na drugem. V črti, kakor držita oba hrbtna šva, vložena je v obeh škricih po ena navpična guba, in tamkaj, kjer se ti gubi stikata z nahrbtnima švoma, nameščen je po en velik gumb. Od teh prekoživotnih gumbov nizdoli je vrezan v vsaki škricovi gubi po en žep ter pokrit z dvojno zasločenim zaklopcem, imajočiin nadaljna dva gumba. Rokava imata ob zapestji primeroma 10'5 cm dolg zaporec ter sta obložena s 6-5 cm širokim vzlekom, čegar zgorenji ogel je zmerno zakrožen. Razporec se zapenja z malim gumbom na spodnjem delu rokava, kateremu ustreza gumbnica na zgorenjem delu rokava. Vzdolžema roba suknje, Potem ob vratnikovem švu in na zgorenjem robu rokavovega vzleka teče obrobec (napustek,passe-jml) 'z pomarančasto-rumenega sukna. Na gumbih so vkovani priznaki dotične železnice. §. 7. Rražnje hlače za tiste razrede, za katere je predpisana posebna pražnja uniforma, so iz enakega temnomodrega, finega sukna, kakor uniforemska suknja. §• 8. Odlikovalna znamenja na pražnji uniformi (pod. 5.—7., 14. in 15.) sestoje tako za uradnike državnih kakor zasebnih železnic iz rožic na vrat-n*ku, potem iz zlatih pascev (pori) na vratniku *n rokavovih vzlekih in pa iz vnanjega stranskega ^Va na hlačah, in sicer je opravljen : a) peti uniforeinski razred s 3-3 cm širokim zlatim pascem in sreberno rožico na vratniku, s 3-3 cm širokim pascem na rokavovem vzleku in s 2-6 cm širokim pascem ob vnanjem stranskem švu na hlačah; v četrti uniforeinski razred s taistim odlikovalom v pascih, kakor peti uniforeinski razred, in pa z dvema srebrnima rožicama na vratniku; c) tretji uniforemski s taistim odlikovalom v pascih, kakor četrti in peti uniforemski razred, in pa s tremi srebernimi rožicami na vratniku; d) drugi uniforemski razred s 3-3 cm širokim pascem in sreberno rožico na vratniku, s 5'3 cm širokim pascem na rokavovem vzleku in z dvema po 2'6 cm širokima, po poma-rančasto-rumenem napustku (passe-poil) ločenima pascema ob vnanjem stranskem švu na hlačah ; e) prvi uniforemski razred s taistim odlikovalom v pascih, kakor drugi uniforemski razred, in pa z dvema srebernima rožicama na vratniku. Rožice imajo v preméru l-7 cm, vezene so v srebru ali pa so iz stisnjenega srebra. Poleg rožic je na obeh stranéh vratnika uni-foremske suknje za vseh pet uniforemskih razredov v srebru vezeno, enostransko leteče kolo. §• 9. Klobuk (pod. 16. — 22.) iz črne kosmine je obrobljen s črnim, povodičenim svilenim trakom na okrajcih ter ima na desni črno kokardo. Klobukova petlja, na desni strani pritrjena z letečim, v zlatu vezenim kolesom, narejena pri prvem do petem uniforemskem razredu iz šest vrst zlatih buljonov, izmed katerih sta srednja dva zapletena, pri 6. do 8. razredu pa iz enega zlatega paseca. V obeh oglih klobuka ležita roži zlatih buljonov, s srednjim ščitom iz pomarančastorumenega žameta, na katerem so v zlatu vezeni priznaki železnice. §• 10. Za obstransko orožje je meč, čegar ročaj in tokova oprema sta napravljena iz pozlačene kovine po vzorci (pod. 27. — 29.). Meč, čegar jeklena ploča (klinja) méri 65 cm, ročaj pa 15 cm v dolžini, nosi se na pripasači, katerega je pod uniforemsko suknjo, oziroma životni-kom (telovnikom) okrog života opasovati takö, da sprednji jermen nosač visi ob levem gorenjem stegnu. Mečev pripasač sestoji iz opaska od rjavega svetlega usnija, potem iz obeh jermenov nosačev od rudečega safijanskega usnija in iz njijinih kosov zaponskih. Izmed nosačev je prednji dolg 29 cm, zadnji pa 46 cm, oba sta 2'8 cm široka in na vnanji strani obložena z 2'3 cm širokim zlatim pascem, preveze- nim s črno nitijo, na svojem spodnjem konci pa, kjer so kosi zapon, da se meč ž njimi pritrdi, zašpičena sta oba. Na pripasači je nameščena 13 cm dolga verižica s kljuko, da se more meč obesiti više. §• H. Paleto (pod. 4.) je iz temnomodrega (fran-coskomodrega) težkega ali ložega sukna ali buko-vice, brez napustka, z oglavnico (kapuco), katera se pritrjuje s petljami ali gumbi, in pa z ležečim vratnikom iz črnega žameta. Na vnanji strani ležečega dela vratnikovega je sredi na prednjem robu po ena parola iz poma-rančastorumenega sukna z malim pozlačenim gumbom na zgorenjem konci teh parol. Paleto bodi tako dolg, da bode telo od vratu do 10—12 cm pod kolensko pogačico popolnoma pokrito, ter bodi opravljen z dvema vrstama pozlačenih gumbov, ki štejeta vsaka po 6 gumbov. V višini kolkov je 6 cm široka, 37 cm dolga in z dvema pozlačenima gumboma in pa dvema gumbnicama opravljena skoba. Na levi prsni strani je znotraj nameščen en odprt žep, v višini skobe pa sta nameščena dva sè zaklopci pokrita žepa. Na vseh gumbih so vkovani priznaki dotične železnice. Na obeh ramah je našita, 5 cm od zgorenjega rokavovega švu narazen, poprečna skoba, sestoječa iz 1'5 cm širokega zlatega pasca, da se skozi njo potegnejo v §. 14. popisani naramni loputci in ž njo tiščč doli. §• 12. Zavratniea je iz črne, gladke svilenlne z na-pustkom iz belega platna. §• 13. Rokavice so iz belega pralnega usnija. D. Služabna uniforma. §. 14. Suknja (pod. 2. in 2. a) je iz finega, temnomodrega (francoskomodrega) sukna s podlako iz gladke, črne svilenlne ali ovčje volnfne. Oba prsna (prednja) dela suknje ležita sredi prsi drug nad drugim ter delata gori dva rogljata izloga (renversa). Taista imata vsak eno vrsto po sedem, enoliko med seboj oddaljenih pozlačenih kovinskih gumbov s pri-znakom železnice. Najviši gumb je postavljen 3 cm pod vratnikovim nastavkom in 12 cm od izlogovega robù, najniži pa 9 cm od izlogovega robù. V podlako levega prsnega dela je vložen 15 centimetrov širok žep. Skrica segata po dolgem, ako roki visita sami ob sebi, doli do konca iztegnjenega srednjega prsta ter sta na spodaj razširjena, in sicer spredaj v širini izlogovih delov, zadaj pa drug nad drugim ležeč v sprednji širini hrbtnega dela. Na zadnjem delu obeh škricev je v črti obeh hrbtnih švov po ena navpična guba in v le-ti žep, pokrit s trirogljatim, oziroma dvojno zakroženim za-klopcem. Na teh zaklopcih so po trije pozlačeni gumbi, od katerih naj se namesti po eden na gorenjem in dolenjem konci, eden pa v sredi zaklopca. ' Rokava brez r izporca, imata 9 cm širok vzlek iz enakega sukna. Ob švu med rokavom in vzlekom teče napustek iz pomarančasto-rumenega sukna. Na vzlekih je poleg šva zadaj, neposredno nad in pod pomarančasto-rumenim napustkom, namestiti po en majhen pozlačen gumb. Vratnik ima podlako iz enakega sukna ter je krojen tako, da je, ako ga položiš, zadaj na sredi in na obeh prednjih pravokotnih oglih poleg izlogovih delov širok 4 centimetre. Za odlikovalna znamenja so na obeh ramenih suknje naramni loputci (pod. 10.—12.), ki segajo na suknji od vratnikovega konca tje nad zgo-renji rokavov šev; toda ti loputci niso trdno zvezani z uniforemsko suknjo. Taisti so pravokotni, na zgorenjem konci pa zmerno zašpičeni, 14 cm dolgi in za 1. in 2. uniforemski razred 5-3 cm , 3., 4. in 5. » „ 3-3 „ , 6., 7. in 8. „ , 4-3 „ široki. Loputci so spodaj podšiti s pomarančasto-rumenim suknom, zgoraj pa so po vsej širini pokriti1 pri šestem, sedmem in osmem uniforemskeff razredu s temnomodrim suknom iste barve, kakor je suknja, katero pa je ob robu s 5 mm širokim zl®‘ , jim pascem obrobljeno, pri uniforemskih razredih od prvega do peteg9 pa s 5-3, oziroma 3-3 cm širokim zlatim pasce®’ enakim pascu na rokavovem vzleku pražnje u»1' forme za dolični uniforemski razred. Sredi zgorenjega zašpičenega konca je majh°n pozlačen gumb, na katerem je vkovan priznak do’ lične železnice. Na nasprotnem vnanjem konci je v oznamenilo Činovnih razločkov posameznih uniforemskih razredov namestiti: za 8-, uniforemski razred 1 zlato rožico, 7. 6. 5. 4. 3. 2. 1. 2 zlati rožici, 3 zlate rožice, 1 sreberno rožico, 2 sreberni rožici, 3 srebeme rožice, 1 sreberno rožico, 2 sreberni rožici. Rožice prvega in drugega uniforemskega razreda imajo v premeru 25 mm, rožice ostalih uniforemskih razredov pa 15 mm. Da se naramni loputec na uniforemski suknji pritrdi, za tö gre na spodnji strani prvega od njego-vega vnanjega, proti rokavovemu švu obrnjenega konca ozek jeziček iz sukna ali usnija, se kateri najprej potegne skozi malo, na suknji neposredno nad zgorenjim rokavovim švom nameščeno petljo iz istega sukna, kakor je suknja, kateri pa se potém zapnè v majhen gumb, nameščen na spodnji strani ioputca proti zgorenjemu koncu njegovemu. Na tak Oačin v omenjeno petljo na suknji obešeni naramni loputec se potem potegne skozi poprečno skobo (pod. 13.), katera sestoji iz 15 mm širokega in širini 'oputčevi ustrezno dolgega, s p omarančasto-rume-n'rn suknom podloženega zlatega pasca ter je na ramenih uniforemske suknje, 5 cm narazen od gorenjega rokavovega šva, z obema koncema pri-^rta; ta skoba tišči loputec doli, kateri se napo-sled s 25 mm dolgo moško poglico, nameščeno na rrjegovi spodnji strani na zgorenjem zašpičenem ^onci, zapögne v temnomodro petljo, nameščeno na suknji pod vratnikovim robom. §• 15. Hlače, enake za vse razrede, so iz temno-^odro-sivega sukna, ter imajo na vnanjih podolžnih Svih napustek iz enakega sukna. Po leti se smejo nositi hlače iz volnene tka-I1‘ne> ki ima barvo jadrovine, ali pa iz nebeljene e,l0barvene tkanine, ki se dâ prati. §. 16. Kapa (pod. 23.-25.) je za uradnike vseh raz-^°v popolnoma enaka ter gledé na kroj in obliko ^ s,teta po kapi državnih uradnikov. Taisto je narejati iz temnomodrega (francosko-finega sukna ter jo opremljati s 45 mm , —, na pošev doli upognjenim navesom (senč- I. °m) iz lakiranega usnija, in pa s 25 mm širo-ltl1 Podbradnikom. Kapa je spredaj 100, zadaj pa 130 mm visoka ter ob spodnjem robu zajeta s 5 mm debelo zlato vrvico, katera je prevezena s črnimi svilenimi nitimi. Podbradnik ima pozlačeno sponko ter se pritrja nad robom navésa z dvema malima pozlačenima gumboma, ki kažeta priznak dotične železnice. Sredi prednje strani kape je pri uradnikih državnih železnic nameščeno v zlatu vezeno, s cesarsko krono okrašeno dvostransko leteče kolo, pri uradnikih zasebnih železnic enako kolo, toda brez krone. Prometno službo izvršujoč uradnik naj nosi toisto kapo, toda iz rudečega sukna namesto iz modrega. §• 17. Životnik (telovnik) je iz finega, temnomodrega (francoskomodrega) sukna s hrbtnim delom iz črnega kanevasa; spredaj je od vratu doli proti prsom 2 — 4 cm globoko izkrojen ter se zapinja z osmémi na prednjem robu desnega prsnega dela nameščenimi, malimi pozlačenimi kovinskimi gumbi (z istim kovom kakor gumbi na suknji). Oba prsna dela sta na prednjem dolenjem oglu na pošev pristrižena ter imata na vnanji strani po en vodoraven žep, katerega ustje je opremljeno sè sukneno letvico, široko 2 cm. Hrbtni del je na sredi 7 cm dolgo razpran ter ima pasno (prekoživotno) skobo in zaponec (kopčo). §• 18. Paleto je tak, kakor pri pražnji uniformi; na njem je vselej nositi v §. 14. popisane naramne loputce, katere je na ramenih paletota pritrditi prav takö, kakor na suknji. §• 19. Za vratnica je iz črne svilenlne, 2-2 cm široka, 77—80 cm dolga, ima na obeh koncih pravokoten rt ter se zavezuje odspredaj na vozel z dvema kratkima petljama in koncema. §. 20. Srajca je iz bele tkanine. §.21. Meč je tak, kakor pri pražnji uniformi. §. 22. Vsaki železnični upravi je dano na voljo, da določi, v katerih postajah manjše važnosti, potèm pri katerih služabnih opravkih sploh se namesto služabne uniforemske suknje (§. 14.) smé nositi jopič (jaketa, sacco, pod. 3.). Jopič ali jaketa je iz temnomodrega (francosko-modrega), finega suknà z ležečim vratnikom iz enakega suknà; taisti se životu zložno prilega in sega 7 cm nad rob rokavovega ustja, kadar roki visita sami ob sebi. Jopič ima dve vrsti, v vsaki po pet, enoliko narazen stoječih, pozlačenih kovinskih gumbov (enakih tistim, kakor so na suknji). Oba najviša gumba sta nameščena 3 cm pod vratnikovim nastavkom, oba najniža pa okoli 20 cm pod zgore-njim robom jopiča takö, da bosta, kadar se jopič zapnè, obé vrsti gumbov okoli 10 — 12 cm narazen. Na vsakem prednjem delu jopiča je na vnanji strani, 18 cm od prednjega roba in 20 — 22 cm od spodnjega roba, vložen vodoraven žep, pokrit sè 7 cm širokim zaklopcem. Hrbtni del jopiča je sestavljen iz dvéh kosov ter ima spodaj ob srednjem švu razporec za 8 —10 cm. Na podlačni ali notranji strani levega prsnega dela je vložen 13 cm širok prsni žep. Rokava nimata razporcev ob zapestji, ampak sta opremljena z 9 cm širokim vzlekom. Vratnik ima podlako iz enakega sukna ter je krojen takö, da je, kadar ga položiš, zadaj na sredi in na obeh prednjih pravokotnih oglih poleg izlogovih delov širok 4 cm. Odlikovalna znamenja so na jopiči taista, kakor na uniforemski suknji. Klobuk in meč se ne smeta nositi ob enem s tem jopičem. svile, in pa da nadalje gumbi niso pozlačeni, ampak od zlatorumene kovine narejeni. V tretjem uniforemskem razredu nosijo pod-uradniki na naramnem loputci eno rožico, v drugem uniforemskem razredu dve rožici, v prvem uniforemskem razredu pa tri rožice. §• 25. Jopič je enak tistemu, ki je za uradnike predpisan. Odlikovalna znamenja in gumbi na njih pak so isti, kakor na uniforemski suknji poduradnikov. §- 26. Hlače so iz temnomodro-sivega sukna, z na-pustkom iz enakega sukna na vnanjih podolžnih švih. Poleti se smejo nositi tudi hlače iz ovčje volnfne, ki ima barvo jadrovine, ali pa iz bele ali nebeljene enobarvene tkanine, ki se dâ prati. §. 27. Namesto klobuka, predpisanega za uradnike-nosijo poduradniki tudi v pražnji obleki kapo, enako kapi uradnikov, s tem razločkom, da obrobna vrvica, potem leteče kolo, katero je pri osebji državnih železnic s cesarsko krono okrašeno, ni od zlati, ampak od rumene svile. §• 28. Meča poduradniki ne nosijo. III. Popis uniforme za aspirante. §• 23. Vštevši jopič je uniforma za aspirante popolnoma enaka uniformi 8. uniforemskega razreda uradnikov, samö s to izjemo, da odpade na na-ramnih loputcih odlikovalno znamenje z rožicami. IV. Popis uniforme za poduradnike. §. 24. §. 29. Paletô je tak, kakor pri uradnikih, samö s téô* razločkom, da gumbi niso pozlačeni, ampak j* zlato-rumene kovine, ter da so naramni loputci i>| pa poprečne skobe za nje taki, kakor na uniforemsk1 suknji poduradnikov. Životnik.zavratnica, srajca in rokavice so kak®r pri služabui uniformi uradnikov. Izvzemši slovesne prilike, dovoljeno je p0^ uradnikom vlakospremnega osebja v službi nos>u tudi črne rokavice. Uniforemska suknja je enaka suknji, ki je predpisana za uradnike od šestega do osmega uniforemskega razreda, toda s tem razločkom, da je 5 mm široki obrobni pasec, potem rožice na naramnem loputci, in pa poprečno skobo, katera naj poslednjega tišči nizdolu, narediti iz rumene §• 30. u Vsaki železnični upravi se daje na izbiro, ° sama odloči, kateri njeni v vrsto poduradnikov sp* dajoči služniki dobé namesto uniforemske sukBJ samö jopič. V. Popis uniforme za namestnike pod-uradnikov. §• 31. Vštevši jopič, je uniforma za namestnike pod-Uradnikov popolnoma enaka uniformi poduradnikov, s tém razločkom, da odpadejo rožice na naramnem loputci. VI. Popis uniforme za služabnike. §. 32. §. 33. Odlikovalna znamenja za služabnike I., II. in III. razreda sestojé v rožicah iz zlatorumene svile na vratniku uniforemske suknje, in sicer nosi: I. razred 3 rožice, II. „ 2 taki rožici III. „ pa 1 rožico. Poleg teh rožic je na obeh straneh še eno- stransko leteče kolo iz zlatorumene kovine. Uniforemske suknje služabnikov IV. razreda nimajo na vratniku nobene rožice, ampak samö spredaj omenjeno leteče kolo. Uniforemska suknja, hlače in kapa za služab-n’ke I., II. in III. razreda je iz modričastomodrega Svikna po kroji in obliki pražnje uniforemske suknje uradnikov prvega do petega uniforemskega raz-re(ia, oziroma po kroji in obliki hlač in kape Uradnikov. (Glej zrisek pod. 26.-29.) Vratnik in vzleki uniforemske suknje so od istega suknà; v životu in rokavih ima suknja pod-ako od sive, v škricih pa podlako od črne bomba-I ‘eve ali polovične volnfne. Ob robčh suknje, vštevši vzleke in ščv vrat* uikov, potem vnanjih stranskih švih hlač teče na-j'Ustek iz pomarančasto-rumenega sukiia. Na uni-Ufemskih gumbih, sestoječih iz zlatorumene ko-Ue. in pa na gumbih služabniških kap so, kakor [Ui uniformi za uradnike, vkovani priznaki dotične Remice. , Vlakospremno osebje ima na vsakem ramenu iloremske suknje po en dragonec iz 5 mm ši-Ke> s črnimi nitimi pretkane vrvice od zlato-Uiene svile, katera se spodaj prišije na naram-Ul švu, v sredi ramena pa potegne skozi petljo, nameščeno in iz enake vrvice narejeno, na zgorenjem konci zapne z malim kovinskim 'Uuotn, kakor je bil spredaj popisan. Vsaki železnični upravi je dano na voljo, doda tudi služabniki IV. razreda (čuvaji) dobé v remsko suknjo; taista je po kroji in obliki ;krejena takö, kakor suknja za služabnike I., II. Wit;, u»if0l 1,1 Ul. razreda, toda iz grobejšega suknà. ^°likor železnične uprave služabnikom IV. raz-H* ne dajejo uniforemske suknje, naj ti služabniki ®sto nje nosijo v §. 35. popisano sukneno bluzo. 'n kapa so za služabnike IV. razreda 6tle fukd. kakor za služabnike L, II. in II. raz-»Hl^. l°da iz grobejšega, modričastomodrega §. 34. Kape za služabnike vseh razredov imajo spredaj dvostransko leteče kolo iz zlatorumene kovine, katero je pri služabnikih državnih železnic okrašeno s cesarsko krono; poleg tega pa imajo kape za služabnike I., II. in III. razreda ob spodnjem robu 5 mm široko, s črnimi nitimi pretkano vrvico od zlatorumene svile. §• 35. Suknena bluza za služabnike L, II. in III. razreda (pod. 30.) je iz taistega modričastomodrega suknà kakor uniforemska suknja; taista ima 35 mm visok stoječ vratnik, spredaj je popolnoma odprta ter sega približno do srede zgorenjega stegna. Bluza nima nikdar pödlake. Na prsih sta zunaj dva odprta žepa in pod njima zopet dva odprta žepa, katera sta pokrita s trirogljatima zaklopcema. Rokava sta ob zapestji sklenjena. Bluza se zapinja na vratniku s poglico, v životu spredaj pa sè šestčmi malimi, črnimi, na desni strani nameščenimi pločevinskimi gumbi, katere pokriva na levi strani nameščena gumbovska letvica. Znotraj je okoli 10 mm široka črna vez, da se ž njo bluza v životu zategne in sklene. Na stoječem vratniku so na obeh stranéh taista odlikovalna znamenja (rumene, svilene rožice) in pa leteče kolo, kakor na uniforemskih suknjah I., II. in III. služabniškega razreda, za vlakospremno osebje pa so poleg tega na ramenih tudi še dragonci. Suknena bluza služabnikov IV. razreda (čuvajev), kolikor se taista pri posameznih železničnih upravah nosi namesto suknje, narejena je, kakor tudi hlače tega služabniškega razreda, iz grobega modričastomodrega sukna in takö, kakor suknene bluze za I., II. in III. služabniški razred, samö s tém razločkom, da ni rožic na stoječem vratniku. §• 36. Paleto je iz črnosivkastega ali temnosivega težkega suknà ali pa bukovice in iz podlake taiste barve; taisti ima oglavnico (kapuco), ki se pritrjuje s petljami in gumbi, vendar je brez napustkov, parol in naranmih loputcev. Vratnik je iz istega suknà ali tvarine kakor paleto. Spredaj sega paleto okoli 25 cm pod kolena; kar se tiče črnosivkastega paletota, ima taisti kakor paleto za poduradnike, dve vrsti velikih, zlatorume-nih kovinskih gumbov, v vsaki vrsti po šest, temno-sivi paleto iz sukna ali bukovice pa ima dvé vrsti velikih, črnih roženih gumbov, v vsaki vrsti po pet. Ležeč vratnik je pri vseh služabniških sukne-nih in bukovskih paletotih na svojih rtih v prekot-nici 65 mm zakrožen ter krojen takö, da more, ako ga vzdigneš, pokrivati obraz do pod oči, in da je spredaj le 25 mm vsaksebi. Da se oba konca moreta vzdržavati v tem stanji, za to je znotraj, in sicer pri temnosivkastem paletotu z dvema malima, zlatorumenima kovinskima gumboma, pri temno-sivem suknenem in bukovskem paletotu pa z dvema malima, črnima roženima gumboma nameščena 50 mm široka skobica, katera je v navadnem času položena na eno od obeh stranf. V višini kolkov je 6 cm široka, 37 cm dolga skoba, opremljena z dvema zlatorumenima kovinskima, oziroma dvema črnima roženima gumboma in dvema gumbnicama. Na levem prsnem delu je znotraj nameščen odprt žep, v višini zatežne skobe pa sta dva sè zaklopci pokrita žepa. Za vlakospremno osebje je na ramenih črnosivkastega paletota nameščen 5 cm širok dragonec iz istega sukna kakor paleto; taisti je na spodnjem svojem konci všit v naramni ščv, na zgorenjem konci pa pritrjen s kovinskim gumbom, nameščenim pod vratnikovim koncem. Rokava sta zavihana s 15 cm visokim zaviškom iz iste tvarine. Da se paletô na telö samo obesi, za to je spredaj pri začetku vratnika nameščena rašasta enakobarvena petlja z jagodo (olivo) vrèd. Zadaj presegajoči se razporec, ki je pri črnosivkastem paletotu dolg okoli 35 cm, pri temnosivem suknenem in bukovskem pa okoli 25 cm, opremljen je pri prvem sè štirimi malimi, zlatorumenimi kovinskimi gumbi, pri obéh poslednjih pa z dvema malima črnima pločevinskima gumboma na vsakem in pa z ustreznim številom gumbnic. Vsaki železnični upravi je dano na voljo, določiti, kateri služabniki I., II., III. in IV. služabniške vrste dobé črnosivkast, kateri pa temnosiv suknen ali bukovski paletô. Vsakakor pa morajo lisli služabniki, ki se uporabljajo pri službi osebnih vlakov ter imajo uniforemske suknje, dobiti črnosivkast paleto. §• 37. Platnéna bluza je narejena iz modroprogasteg® gradla ter ima dva žepa iz iste tvarine; na desni prsni strani je pet belokoščenih gumbov, na levi prsni strani pa enoliko ustreznih gumbnic; okrog života ima 50 mm široko in 30 do 35 cm dolgo spono ( dragonec) iz iste tvarine z dvema belokošČe-nima gumboma. Na položeni, v sredi 6 — 7 c»1 široki vratnik sta prišita dva temnomodt-a, 10 široka rašasta pasca takö, da je prvi pasec oi vratnikovega konca (merjeno po širini) oddaljen z® 5 mm in da se po presledku 5 mm pričnč drug1 pasec. Rokava sta ob zapestji odprta ter opremljen® vsak z enim malim, belokoščenim gumbom z gumb' nico vred, spredaj pa s presegajočim se razporcefl1' dolgim okoli 10 mm. Bluza sega blizu do 15 cm nad kolenom. Vsaki železnični upravi se daje na voljo, dol®' čiti, kateri služniki služabniške vrste dobé te pl®1' néne bluze. §• 38. Zavratnica je iz črne, gladke tkanine z napu®1' kom od belega platna. Rokavice so kakor pri poduradnikih. §• 39. Ali in katero poduradnDko in služabrii-^ osebje naj nosi posebno zimsko obleko, namr krznen paletô, krznéno suknjo, krznéno kapo, sminske črevlje itd., nadalje, ali in katere vrste ®‘u nikov, spadajoče v stan delavcev, kakor na prl .. nosci prtljage, prižigalci, snažilci vôz itd., naj i®^! pravico, oziroma dolžnost, da nosijo platnéno in čuvajsko kapo, določilo o tém se prepušča dou*£ železnični upravi, da sama ukrepa o tem po svoj preudarku. Pod. 2. Pod. 1. r " s> I ■ • .............' , ■ . ' . V- ’ , ■ ■ - v • , 1 i. v-k-' *U?f4 >/ . t - ■ ■■ / ÙiM&nLl .viki J- k , y }• ; \ i Æfr1 lftWWir.^7^11 lv-__________________*• ‘ '■■',!• 'V « = ,i' an i. i . . 1 ^ "T'T TIČ*; : '.p*"1 Pod. 10. Pod. 11. Pod. 12. Pod. 16. Pod. 20. Pod. 15. Pod. 19. Pod. 30. Pod. 32.