i Sv. Liliarcl, koroška ^raiinja Lopo ime; „vUo«ii!i jij«1§ " IMt v lir,tli mani oslati. J*msi r/i« rvjriMT »vojp vm »SJOVCJM-C! ZA NOVO LETO 1855. Učiteljem in učencom, staršem in otrokom n poduk in kratek čas. Xa svetlo dal korar stolne lalmdske cerkve in vodja »kofijriega seininišča pri sv. Andreju. X. LETO. U CELOVCU. Nntlanul lil na I>rud«J Ima Juuua Lomi. Poberite kosco (drobtince), ki so ostali, da se ne spridijo. Joan. G, 12, OiOOlSšlS ' A; Ž^^H Kazalo. Stran. Predgovor ...... IX Izveličana Lihart . ... XI A. PASTIRSKO OGLEDALO DUHOV-SKIM BRATOM IZROČENO ZA PO-KUS IN POPRAVO. I. Sv. maša oČividno razlagana u d voli Dodelali ali sv. praznikih . 3 II. PRIDIGE OSNOVANE ZA GODOVE SVETNIKOV SPLOII. A. Godoviio apostola. I. Apostolstvo jo nasa dolžnost . . 31 11. Oodovno evangelista. II. Kako za dobro duhovnike skorbeti . 33 C. Oodovno mučenika Škofa. III. Od hoje za Kristusom ... 30 IV. Od zatajbo samega sobe . 3H J). God mučenika nc ikofa. V. Od dveh sovražnikov domačega miru 40 VI. Od pofoatenjft svetnikov . . 43 VII. Od časti svetinj in podob svetnikov 45 E. Oodovno mučenika o velikonočnem času. VIII. Od posvočt\jočo gnado božjo . 47 IX. Kako Bvotniko u pomoč klicati 4!) X. Kako potrebno jo mučonlstvo . 51 b\ Oodovno mučenikov zunej velikonoč. časa. XI. Od potorpožljlvostl . . 58 XII. Od noboskoga plačila . . . 55 XIII. Od svoto stanovitosti . . 57 O. Oodovno spotnovavca škofa. XIV. Od zvestobo stanu ... 00 XV. Od korsansko pazljivosti . . 02 XVI. Od dobrih lu slabih Izgledov 04 XVII. Od pripravo za »ročno smort . 06 Stran 11. Godovno sv. cerkvenega učenika. XVIII. Od prave kerS. Čednosti . 08 J. Godovno spoznovavca ne škofa. XIX. Od sv. poslednega olja . . 70 XX. Od bratovšin in pobožnih družb 72 XXI. Od mlačnosti in lenobe . . 70 K. Godovno sv. apata. XXII. Od kerš. zaupanja ... 78 L. God device mučenice. XXIII. Od živo vere .... 80 XXIV. Od pekla .... 82 XXV. Od zakonov .... 85 M. God več devic, mučenic. XXVI. Od nesramno nečistosti . . 87 N. God device ne mučenicc. XXVII. Od deviške Čistosti ... 89 XXVIII. Od svete sramožljivostl . . 92 O. God mučenice ne device. XXIX. Zakaj jo toliko hudega po svetu 94 P, 0od več mučenic ne devic. XXX. Od prcmislovanja poslodnih reči 90 lt. God svetnice, ne device ne mučenice. XXXI. Od domačo pobožnosti . . 98 S. God svete vdove. XXXII. Od skerbl za domaČo . . 100 T. Obletnica po mertvih. XXXIII. Od skerbl za mortvo . . 103 H. OGLEDALO BLAŽENIH MOŽ IN ŽENSK, NEKDAJNIM U SPOMIN, SEDAJN1M D POSNEMO. I. Frančišek Ksaver LuŠin, svetlo ogledalo svojim slovenskim rojakom .....100 * TT. Janez Klajžer, duhovnik po volji božji......121 III. Andre Sdoušek, fajmošter labudsko škofije . . . . .131 IV. Magnus Klein, slovensk rojak in slaven benediktinski apat . . 141 V. Ana Ribezi Breznica, pobožna kme- tiška žena . . . . .146 VI. Brezna M te a, pridna šolar ca in deklica poštena . . . . 152 VII. Sveta Melania, izgled, kaj sveto premišljevanje premore . . 158 C. PRIGODBE ŽALOSTNE IN VESELE, MLADIM IN STARIM U PODUK IN SVAR. I. Kako so koroški Slovenci se po-kristianili . . . . .163 II. Oerdo znanje gotova nesreča . 175 III. Bolezen malokoga poboljša . . 178 IV. Presveto ime Maric, austrianske pomočnice . . . . .180 V. Srečen ni, kdor Maric ne Časti . 184 VI. Nedelo posvečuj . . . . 185 VII. Nekaj za može . . . .186 VIII. Nekaj za Senc . . . .188 IX. Tečno zdravilo zoper obrekovanje in opravljanje . . . . 100 X. Tečno zdravilo za pijane svate . 11)2 XI. Sterta os . . . . .194 XII. llvalen bodi Jezus Kristus . . 195 I). PRILIKE IN BASNI ALI ZLATE JAGODE U SREBERNIli POSODAH. I. Ribič in morski som , , , jj)j) II. Resničen s en j . , , 200 III. Savica . . . .200 IV. Minka in rožica . , , 201 V. Ogel......203 VI. Brezi ..... 201 VII. Drevo Hivlenja .... 205 VIII. Bedasti Peter , . , .207 Stran. IX. Nit našega živlenja . . . 209 X. Dvorska služavnika in kralj . 210 E. KATEKETIKA. V VOD. §. 1. Od poduka sploh . . . 213 §. 2. Kaj so pravi „katekezirati?" . 214 §. 3. Poduk u veri je potreben . . 215 §. 4. Zlasti otroke je treba poduSevati 217 §. 5. Propadi, u ktere jih je mnogo pri kateketiČkein poduku že zašlo . 218 §. 6. Tegobe kateketiekega poduka . 21-9 §. 7. Kaj je kateketika? . . .221 §. 8. Koliko koristi kateketika prinaša 221 §. 9. Razloček med kateketičkim, znanstvenim in homiletiekim bogoslovjem ...... 222 §. 10. Kaj kateketika obsega? . . 224 §. 11. Slovstvo katoketike . . . 224 PERVO POGLAVJE. Od kateketiekega gradiva, ali od tega, kar ima so ufciti u katoketiČkcm poduku. I. ČLENEK. Od volitve kateketičlcega gradiva. §. 1. Kaj so ima razlagati u kateketlS- kem poduku? .... 226 §. 2. Studenci, iz kterih ima kateket zajemati verozakonske in <\jansko resnico . . . . .227 §. 3. Pravila, po kterih so kateketieko gradivo ima odbirati . . . s 230 ii. Členek. Od reda katckctičkega gradiva. g. 4. U katokotiČkom poduku jo prikladnega reda potreba . . 234 fi. 5. Vodila, po kterih nauki in resnico u katoketlfckom poduku imajo se vvoratovatl .... 234 §. 6. AH so smo naravna vera prej kot razodota? nll smo ona broz drugo razkladati? . . . .236 g. 7. Ho smete dogmatika in moralna u katokotlčkoin poduku loiSltiV so smo ta prod unoj razkladati? . 237 Stran. 238 240 III. ČLENEK. Od razvedo vanj a učencov. §. 8. Po kterem merilu imajo učenci u verskem poduku se razredovati ? §. 9. Kedaj se ima prejenjati s pri-pravljavnim ali početnim verskim podukom? kedaj pričeti z obsir-nišim ? .... §. 10. Kedaj, u kteri starosti se ima začeti, otroke u sveti veri poduče- vati?..... §. 11. Ali so ima u katekotičkcm poduku vsako leto ves katekizem razložiti? ali lo nekaj in to bolj obširno? .....242 DRUGO POGLAVJE. Od pota in načina kateketičkega poduka; ali kako se ima učiti. I. ČLENEK. Od izobrazavanja razuma. A. Kako se razni verski razum k i naj boljšo razjasniti in razgovctiti dajo. g. 12. Pravi in jasni razumki o verskih resnicah so nad vse važni in potrebni ..... g. 13. Kako se predstavo in razumki rode g. 14. Kako so dajo čutni razumki razjasniti? ..... §. 15. Kako so dajo notranji razumki razjasniti? .... §. 10. Kako so dajo zmcsnl razumki razjasniti? ..... g. 17. Kako so dajo zbirni razumki razjasniti? ..... g. 18. Kako se dajo občni razumki razjasniti? ..... g. 19. Kako se dajo posnotl razumki razjasniti? ..... g. 20. Kako so dajo nadČutnl razumki razjasniti? .... g. 21. Občno opombo o ra/Jasnovanju razumkov .... g. 22. Lastnosti razumkov . . g. 23. Kako so katekotičkl poduk narodi vidljiv, razgovotou in Živ? §. 24. Izgledi in povesti . . . 250 §. 25. Prilike.....257 §. 20. Od upotrebovanja prilik . . 258 §. 27. Protistavki . . . .259 §. 28. Pregovori.....259 §. 29. Od upotrebovanja pregovorov . 200 §. 30. Besedno razlage . . . 201 §. 31. Kako se ljubezen in gorečnost za sv. vero uČencom u serce vtisne? 202 §. 32. Kako se zaup in ljubezen uČen- cov pridobi? .... 204 §. 33. Kako so kateketički poduk naredi mil in miČen? .... 205 B. Kako se učenci o verskih resnicah ter dno in obstojno prepričati dajo. §. 34. Od prepriČbe sploh . . . 2GG §. 35. Od verske prepričbo in njo potrebnosti . . . . .207 §. 30. Dokazi iz skušnjo . . . 209 §. 37. Dokazi iz razuma . . . 271 §. 38. Dokazi iz veljavnosti sploh . 272 §. 39. Dokazi iz človeško veljavnosti . 273 §. 40. Dokazi iz božjo ve\javnosti . 274 §. 41. Dokazi iz sv. pisma . . .270 g. 42. Od upotrebovanja svetopisemskih tekstov . . . . .277 §. 43. Dokazi iz ustnega izročila . 278 g. 44. Napotja verske prepričbo . . 279 II. ČLENEK. Od izobraSavanja volje. §. 45. Važnost in potrebnost izobraženja voljo.....282 §. 10. Edini pot, po kterem so nasa volja pristno izobraziti zamoro, jo sv. vora.....284 g. 47. Ktoro dolžnosti ima katokot za-stran moralnega izobražavanja svojih učencov? . . . 285 g. 18. Od blstrenja in ojstronja sodno mocl .....280 g. 49. Od moralnih zavozavnost . . 287 g. 50. Od odbiranja in upotrobovanja moralnih zavozavnost . . 290 g. 51. Od nagibkov .... 290 g. 52. Od upotrebovanja nagibkov . 292 255 g. 53. Od naglbavnlli izgledov . . 291 244 245 21G 217 248 219 250 251 253 253 Stran. Stran. 54. Kako se volja učeneov okrepča, da dopolnujejo dobro tudi u djanju? 296 g. 85. 55. Od djanske porabe 296 56. Od misli..... 298 §. 86. 57. Od nagnutkov .... 300 §. 87. 58. Od čutov sploh 302 g. 88. 59. Od telesnih čutov 304 §. 89. 60. Od sorodnih čutov 305 | 3. 90. 61. Od leposlovnih čutov 306 62. Od umskih čutov . , 308 1 S. 91. 63. Od moralnih čutov 309 64. Od pobožnih čutov 310 : S. 92. 65. Od pobožnih vaj 311 66. Od priučevanja na dobro 313 j !. 93. ITI. ČLENEK. Od iz obraz av anja pomnila. §. G 7. Izobraženje pomneža je potrebno 310 §. 68. Po kterih vodilih ima kateket pri izobražavanju pomnoža se ravnati ? 316 §. 69. Kaj ima kateket verh teh vodil se storiti? . . . . 318 §. 70. Ali so katekizem smo iz glavo uČiti ali no? . . . . 318 §. 71. Dostavek o pazljivosti . . 320 IV. ČLENEK. Od jezika kateketiekega poduka. §. 72. Važnost jezika sploh . . 321 §. 73. Perva opomba o joziku sploh . 322 §. 74. Druga opomba o jeziku sploh . 323 §. 75. Otroški jezik . . .324 §. 76. Katekotički jezik liua biti lahko razumljiv, določen in razgovoton 325 §. 77. Srodstva, otroškega jezika so privaditi .....327 78. Katekotički jezik ima biti živ . 328 §. 79. Katekotički jezik Ima biti dostojn 330 80. Verski in cerkveni jezik .331 81. Verski In eorkvonl Jezik so mora u katokotlČkera poduku pridno raz-jasnovatl . . . . .332 82. Kako ra/Jasnovati verski in cor-kvoni jezik? . . . .333 V. ČLENEK. Od kateket Urko tUfbe, 83. Lastnosti dobro učbo sploh . 335 84. Ktera uČba Jo katokotlČkomu poduku naj prlmornlša? . . M 7 savne uČbe pred neprenehljivim govorom ..... Kako ravnati, ako dete ničesar ne odgovori? .... Kako ravnati, ako dete vsestrano dobro odgovori? Kako ravnati, ako dete nepopolno ali neprikladno odgovori? . Kako ravnati, ako dete vsestrano krivo odgovori? §. 94. Kako ravnati, ako dete neumno ali smešno odgovori? §. 95. Kako ravnati, ako dete nedoločno ali zmedeno ali nespodobno odgovori ?..... §. 96. Občne pravila zastran odgovorov §. 97. Dostavek od očitnih poskušenj §. 98. Kako ravnati pri očitni poskušal? ..... 339 341 343 344 345 316 348 348 349 352 353 354 355 VI. ČLENEK. Od ravnanja kateketovega pri razlaganju svetih evangeljev, pri pripovedovanju svetopisemskih zgodb in pri kristianskem. nauku odrašdenih. §. 99. Od razlaganja ssv. ovangeljev . 356 §. 100. Kako ravnati pri razlaganju svo- tlh ovangeljev? . . . 358 §. 101. Važnost zgodb svetega pisma starega zakona . . . 359 102. Po kterih vodilih ima kateket ravnati, kedar razlaga svetopisemsko zgodbo? . . . 360 §. 103. Zgodovina žlvlonja Jozusovoga, njegovih apostolov in njegovo sveto cerkvo . . . . 363 g. 101. Od krlst lanskega nauka, ki so dorži u cerkvi za odraŠono . 365 TRETJE POGLAVJE. Od lastnost katokotovlh. L ČLENEK. §. 105. Ktero lastnosti so katekotit potrebne , onl in>lu»t Uanstlnlmuin, & ilnrl bouoillctlo, »U qtuua toliko moro caMfttnr. III. Nastopna molitva, 1. Ko mašnik na altarju mašne bukve odprejo, iz kojili so bo sv. maša brala, grejo u sredo altarja, pokleknejo globoko u znamje naj višega poštovanja pred sv. rešnim Telesom ; če pa sv. rešno Telo ni izpostavljeno, se pa le s glavoj priklone pred razpelom. 2. Tukaj zdaj storijo mašnik namen, ter se spomnijo tajistih, za kojo posebno sv. mašo darovati hočojo, namreč živih ali rajnih (mer-tvih), za ktero je sv. maša najeta. Vsak fajmošter so dolžni vsako nedelo in zapovedan praznik sv. mašo za svoje farmane darovati, toroj so pa tudi farmani dolžni, u domači farni cerkvi pri farnem opravilu biti, čo posebno važnega izgovora nimajo. Ovco slišijo lastnemu pastirju. 3. Mašnik stopijo k spodni stopnji altarja, in so priklouejo; Jezus kleči na oljski gori, in trikrat svojo molitvo k Očetu ponovi. — Strežniki (ministranti) namestujejo verno ljudstvo na zemlji, in angele u nebesih. Da bi so lo tudi vsakobart prav pobožno obnašali! S njimi začno mašnik nastopno molitvo, ter so latinsko pokrižajo, rekoč: U imenu Boga Očeta, Sina in sv. Duha. Amen. 4. Zdaj moliti začno uzajemno s strežnikom 42. psalm, u kojem David sorčno željo po hiši božji tako lepo popisuje, rekoč: Introibo ad alt are Dei itd. „Stopil bom k altarju božjem, ki razvcseluje mojo mladostTako žele tudi mašnik in verni, Boga na altarju moliti in dari-tvo sv. mašo opraviti, in prosijo Boga za gtuulo razsvctlonja. 5. Ker so pa lo taisti vredni u hiši božji pri sv. maši biti ki so Čistega serca, so mašnik globoko priklonejo in molijo Confiteor ali očitno spoved s sledečimi besedami: Spovem se Bogu vsegamogoč-nemu, sv. Marii vselej devici, sv. Mihaelu arhangelu, sv. Joanu kerst-nilcu, sv. apostoloma Petru in Paulu, vsim svetnikom in vam, bratje! da sim grešil veliko s mislijo, besedo in djanjem. Moj greh, moj greh, moj prevelik greh!— Torej prosim sv. Mario vselej devico, sv. Mihaela arliangela, sv. Joana lcerstnika, sv. apostola Petra in Paula, vse svetnike in vas, bratje! molite za me pri Gospodu našem Bogu. Strežniki u imenu ljudstva za mašnika odpuščanje grehov Boga prosijo, ter molijo: „ Usmili naj se te vsegamogočni Bog, in ti odpusti tvoje grehe, ter te pripelji u večno živlenje." — 1'otem molijo strežniki namostu ljudstva ravno tako pred mašnikom očitno spoved, in ga prosijo za pri-prošnjo pri Bogu. 6. Mašnik začn<5 zdaj za ljudstvo moliti, rekoč: Misereatur vestri. . „ Usmili naj sc vas vsegamogocni Bog in vam odpusti vaše grehe, in vas pripelji u večno živlenje. Amen.u Potem: Indulgentiam ... „Milost, odvezo in odpuščanje naših grehov nam daj vsegamogocni, usmiljeni Bog. Amen." — Kako lepo in prijetne so te priprošnje, da se mašnik in včrni u ljubezni s Bogom spravijo in k visokemu opravilu sv. maše vredne storijo! — 7. Mašnik se še enkrat pred Bogom priklenejo, rekoč: Deus tu conversus . . . vBog! ti se boš obernil u nas, in nas oživil/" Strežnik1 odgovorijo: „In veselilo se bo tvoje ljudstvo u tebi.u — Mašnik: „Go-spod, slcaži nam svojo milost t11 — Strežniki: vIn dodeli nam svoje zve-ličanje/" — Mašnik: „Gospod, usliši mojo molitvo !" Strežniki. „In naj moje upitje k tebi pride!11 Mašnik: „Gospod s vami!" Strežniki: „In s tvojim, duhom!* 8. Zdaj mašnik zauplivo roko in oči k Bogu povzdignejo in k altarju gredo molijo: Oremus. Aufer a nobis . . . . „Molimo! Odvzemi nam, prosimo o Gospod! naše grehe, da bomo vredni s čistoj dušoj stopiti k presvetišu; po Kristusu, Gospodu našem. Amen." Mašnik sklenjene roko na altar naslonejo, ter molijo: Oremus te . . . „Prosimo te o Gospod! po zasluženju tvojih svetnikov, kojih svetinje so tukaj (shranjeno) in vsih svetnikov, da milostlivo vse moje grehe odpustiš. Amen." — Tako se sdružijo mašnik in verni tudi s iz-volenimi nebeščani, s njimi vred daritvo sv. maše obhajati. Mašnik poljubijo altar, in sc podajo na levo stran altarja; Kristusa s kuševanjem izdanega zvežejo in k sodbi peljajo. IV. Uhodna molitva. (Introitus.) Mašnik so pokrižajo iu začno uliodno molitvo, ki je prazniku primerna in večdel iz psalmov vzeta. Na praznik sv. rešnega Telesa je ta molitva: S naj boljšaj pšenicoj jih je nahranil, alleluja; in s iz skale tekočim medom jih napasel, alleluja, alleluja, alleluja. Veselite sc pred Bogom našim pomočnikom, in hvalite Koga Jakopovega. Sklone • • V • v v ■ • -i « ri • so s pesmijo: Čast bodi Bogu Očetu, Sinu itd.; in ponovi: o naj boljšoj itd. S sklenjenimi rokami gredo potem mašnik na sredo altarja; Kristusa preti Ana in Kaifeža peljajo, in, Peter ga trikrat zataji. -— Mašnik so priklenejo, na Kristusa križanoga pogledajo, in s strežniki porodoma devetkrat ponovijo: Kine eleison. „Gospod usmili se nas." — Trikrat k Ooetu vsega usmilenja; trikrat k Sinu, začetniku vso milosti; trikrat k sv. Duhu, izviru vse ljubozni. — Da bi tudi mi vsakobart s ganjenim sercom devetkratno Kirie eleison klicali,, in s zgrevanim grešnikom usmilenja prosili; hitro nam bo potem tolažba in veselje iz nebes, kakor pri sv. maši. V. Gloria ali slava. 1. Mašnik zapoj6 hvalno pesem angelsko, kakor so jo angeli pri rojstvu Jezusovem prepevali: Gloria in cxcelsis Deo! „Slava po višavah Bogu, in na zemlji mir ljudem, kteri so prave volje. Hvalimo te, častimo te, molimo te, povišujemo te, hvaležni smo ti zavoljo tvoje velike časti, Gospod Bog, kralj nebeški, Bog vsegamogočni Oče! Gospod Jezus Kristus, edinorojeni Sin, Gospod Bog, Jagne božje, Sin Očetov, kteri odjem!ješ grehe sveta, sprejmi našo prošnjo; kteri sediš na desnici Očetovi, usmili se nas! Ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti sam naj viši, Jezus Kristus ! s sv. Duhom vred, u slavi Boga Očeta. Amen— Kako lepo so versti za Kirie eleison, ktero so očaki Štiri jezer let zdihovali, hvalna pesem angelska ali Gloria, kojo so angeli pri jaselcih novorojenega Izveličarja sveta zapeli, da bi usmilonjo božje povzdignili, nam pa srečo naznanili, kajti smo otroci božji postali, po Jezusu Kristusu, ki jo skoz svoje učlo-vočenjo naš brat postal. — U adventu in postu, in pri mašili za mertve so ta hvalna pesem opusti. VI. Collecla ali skupne (sbirne) molitve. 1. Mašnik poljubijo altar u znamjo sv. poštovanja in ljubezni do Kristusa, ki je naš altar, daritva, iu naj viši mašnik. To sv. ljubezni unet so obernejo mašnik proti ljudstvu s lepim pozdravom: Dominus vobis-cum! „ eoangeljskili besedili naj bodo zbrisane naše. pregrehe." Kuševanje jo živo znamnje milosti, kojo nam Jezus skaže, pa tudi ljubezni, ktero smo njemu zato dolžni. Verni po strežnikih potem odgovore; U vitla tebi Kristus! za to milost. — Pri peti maši po ovangelju diakon lnašnika pokadi iz poštovanja do namestnika božjega, ki imajo kakor žlalino dišavo Kristusov evangelj s besedoj in izgledom širati. 5. Mašnik stopijo sopet k sVedi altarja: Kristusa oil Ilerodeža sopet k Pilatužu peljajo. — U pervili časih kristianstva, kakor še tudi dan današni, je bila po evangelju vsakobart pridga. Kristus je svojim apostolom ukazal učiti, tako tudi cerkva vsim dušnim pastirjem zapove, vsako nedelo in vsak zapovedan praznik pridigovati. Torej jo pa tudi ravno tako sv. dolžnost za včrno, naj bodo učeni ali neučeni, bogati ali revni, pridgo zvesto poslušati in po njej živeti. Kdor pridgo brez pravičnega uzroka opusti, dopolni le pol cerkvene zapovedi, in to je greh. G. U starih časih cerkve je po pridgi diakon glasno klical: Sancta sanctis! to je: vSvete reci so za sv. ljudi," kar toliko pomeni, ko bi rekel: nMaša za pervence je končanaVsi nekeršeni in očitni grešniki odstopite! Cerkva se je svoje dni potem zaklenila, in začela sv. maša vžruih s glasno zapetim IX. Čredo. (Vera.) 1. Mašnik molijo na sredi altarja pred razpelom u imenu ljudstva Čredo ali vtfro (Nicejskega sbora) s sledečimi besedami: „Verjem u ednega samega lioga, Očeta vsegamogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vsili, vidnih in nevidnih reči. . In u ednega Gospoda Jezusa Kristusa, Sina božjega edinorojenega, kteri je rojen iz Očeta oil vekomaj, kteri je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga, kteri je rojen in ne stvarjen, kteri je s Očetom vred enega bitja, od kterega je vse stvarjeno, kteri je zavoljo nas ljudi, in zavoljo našega izveličavja iz nebes prišel, in je po sv. Duhu iz Maric device meso na se vzel, ter sc učlovečil. (Pri tih besedah mašnik s ljudstvom pokleknejo s desnim kolenom, ter u sv. strahu naj višo skrivnost učlovečenja Kristusovega molijo.) Jc tudi križan bil za nas pod 1'onciom VilatuŽem, terpel, in je bil u grob položen. Tretji dan pa je vstal od mertvih po besedah pisem. Je šel u nebesa. Sedi na desnici Očetovi, in bo sopet prišel s slavo sodit žive in merlve; in njegovega kraljestva ne bo konec. Včr-jem u sv. Duha, Gospoda in oživlavca, klcri iz Očeta in, Sina izhaja kterega s Očetom in Sinom vred enako molimo in častimo, kteri je iz prerokov govoril. Verjem edno, sveto, katoliško in apostolsko cerkvo. VČrjem en kerst u odpušanje grehov. Verjem vstajenje mertvih in pri-hodno živlenje. Amen." 2. „Broz vero, govori sv. Paul, ni mogočo Bogu dopasti;" torej tudi no sv. mašo vredno obhajati, Prosimo tedaj za prav živo vero u Jezusa, ki bode skorej na altar prišel, in u podobah kruha in vina med nami prebival. 3. Ta vžra so moli vse nedele in visoke svetke Gospoda, Marie, angelov, apostolov in cerkvenih učenikov, druge majnše svetke pa ne. X. Offertorium. (Darovanje.) 1. Po izmoleni veri začno mašnik drugi poglavitni del sv. maše, Darovanje. Kušnejo altar, se obernejo k ljudstvu s navadnim pozdravom: Gospod s varni! Dominus vobiscum. 2. Ko so strežniki u imenu ljudstva odgovorili: „In s tvojim duhom!" se mašnik k altarju obernejo in zapojcS: Molimo! ali Oremus! 3. Zdaj molijo mašnik offertorium, tiho kratko molitvo iz psalmov vzeto. Na praznik sv. reš. Telesa: Mašniki Gospodovi bodo Bogu kadilo in kruh darovali: in zatorej bodo sveti svojemu Bogu, ter ne bodo madezvali njegovega imena, alleluja. — Svoje dni so cel psalm peli, in med tem so verni svoje darove na altar prinesli, zernja, vina ali dnarjev, deloma za daritvo sv. maše, deloma mašnikom u živež. Torej piše sv. Paul: „Kdor altarju služi, naj tudi od altarja živi." 4. Mašnik kelli odgernejo: Kristusa izslečejo in bičajo. — Pri sv. maši pričujoči naj vse časne skerbi odstranijo, ter svoj namen s mašnikom sdružijo; torej se s zvonČelcom pozvoni. 5. Mašnik povzdignejo na zlati plitvici (patoni) hostio s obema rokama proti prostolu božjem, in molijo: Suscipe itd. „ Vzemi, sv. Oče, vsegamogočni večni Bog! tile prečisti dar, kterega jaz, tvoj nevreden služavnilc, darujem tebi, svojemu živemu in pravemu Bogu za svoje brezštevilne grehe, zamčrc in zanikernosti; in za vse nazoče, pa tudi za vse vČrne Icristiane, žive in mertve. Daj, da bo meni in njim u xz-veličanje in živlenje. Amen." — Potem stori mašnik s hostio križ nad razgernjen bel telosnik (corporale), in spuste hostio iz plitvico ali skle-dice. — K tej lopej molitvi naj vsi nazoČi u duhu svoje ser ca na zlato skledico položijo in Bogu darujejo. 6. Zdaj primejo mašnik kelh, vlijejo vanj vina, blagoslovi vodo, ter nekaj kaplic med vino u kelh kanejo, kakor jo Jezus pri posledni večerji storil, in molijo: Dcus, qui. . . „Bog! lri si človeka u blagem stanu čudno stvaril, in ga, ko jc bil grešil, še bolj čudno prenovil; daj nam po skrivnosti te vode in tega vina združenim hiti s Tistega hožjoj natoroj, ki se je ponižal naše človeške deležen biti, Jezus Kristus, tvoj Sin, naš Gospod, ki s teboj živi in kraljuje u edinosti sv. Duha Bog skozi vse veke vekov. Amen.u Prilivanje vode k vinu u kelh ima visok pomin. Pomeni soedinjenje božje in človeške natore n Kristusu, in druženje vernih s Jezusom. Spomni nas pa tudi, da je iz sv. strani Jezusove kerv in voda tekla. T. Mašnik stopijo na sredo altarja, povzdignejo in darujejo kelh s molitvoj: Offerimus . . . . „Darujemo tebi, Gospod, kelh zveličanja, ter prosimo tvojo milost, da naj gre pred obličeje tvojega božjega veličastva u prijeten dar za zvelicanje naše in vsega sveta. Amen." — Le nekoliko kruha in vina darujejo mašnik u imonu včrnih nebeškemu Očetu, pa ta majhna daritva bo skorej nezmČrno velika postala, skoz spromonitvo u pravo telo in pravo kerv Jezusa, božjega Sina, ki se le Bogu, naj Višemu samemu daruje, ne pa svetnikom, kterih molitve daritvo le spremljajo. 8. Mašnik kelh pokrijejo: Kristusa s ternjem kronajo. — Mašnik roko sklenejo, jih na altar naslonejo, glavo priklonijo, ter molijo: In špiritu ... ,17 duhu ponižnosti in s potertim sercom stojimo pred teboj; vzemi naš dar, o Gospod! in godi se naj pred tvojim obličjem danes tako naša daritva, da bo tebi prijetna, Gospod Bog!" — Tu sc naj cela veža s Jezusom sdruži, ter skesano in ponižno nebeškemu Očetu daruje vse grobo in lmdo sladnosti, da jih nam zavoljo Jezusa odpusti, ter nas za svoje ljublenc otroke posveti. 9. Po tej zgrevani molitvi so mašnik spet sldonejo, proti nebu pogledajo, svoje roko k Bogu razprostijo in molijo: Veni sanctijicator .. . »Pridi, posvečvavcc! vsegamogočni večni Bog, in posveti toti dar, pripravljen tvojemu sv. imenu." — Med tem storijo križ u znamenje nebeškega blagoslova čez darove. 10. Tri veliki pčti maši se darovi pokadijo u spomin prošnje, da bi so naši dari in molitve, kakor prijeten duh k Bogu povzdignuli, božja milost in blagoslov pa čez nas prišla. — Kako lepi so bili u stari zavezi lcadilni darovi podobo nove daritve Jezusove! Ob 3. predpol-danski uri (ob devetih) so jo u Jeruzalemu u tempelnu juterna daritva prižgala; ravno o tem času so Jezusa k smerti obsodili in na goro Kalvario peljali. O 9. popoldanski uri (ob treh) jo večerna daritva na kadilnein altarju gorela; ob tej uri jo Jezus na križu umeri. XI. Umivanje rok. L Mašnik stopijo na levo stran altarja in si roko umijejo: Pilatuž S umivanjem svojih rok Jezusa nedolžnega spoznd. — Umivanje rok nas pomni, da imamo s čistim sercom daritvo sv. mase opravljati, kakor je tudi Jesus svojim učenconi noge um.il, preden je zakrament sv. resnega Telesa postavil. Med tem se moli psalm: Lavabo. „Umil bom u nedolžnosti svoje roke, in obdajal tvoj altar, Gospod! da poslušam glas tvoje hvale, in oznanujem vse tvoje čuda. O Gospod, ljubim lepoto tvoje hiše in prebivalce veličastva tvojega. Ne pogubi moje duše s hudobnimi, o Bog! in ne umori me s željnimi kervi, ker je krivica u njih rokah, in njih desnica polna podkupčenja. Jaz pa hočem u svoji nedolžnosti živeti; reši me, in vsmili se me. Na pravem stoji moja noga, u sberališih, Gospod! te bom hvalil. Čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu itd." 2. S sklenjenimi rokami grejo zdaj mašnik na sredo altarja, pri-klonejo svojo glavo poln ponižnosti in poštovanja, in povabijo vso nebeško družino, da bi s njo vred daritvo sv. maše opravili, ter molijo: Suscipe, sancta Trinitas .... „ Vzemi, sv. Trojica! to daritvo, ktero ti darujemo u spomin terplenja, vstajenja in vnebohoda Gospoda našega Jezusa Kristusa, in u čast sv. Marie vselej device, sv. Joana kerstnika, sv. apostolov Petra in Paula, njih in vsili svetnikov. Naj bo njim u čast, nam pa u izveličanje, in naj prosijo u nebesih za nas, ki obhajamo njih spomin na zemlji. Po ravno tem Kristusu Gospodu našem. Amen." 3. Mašnik kušnejo altar u znamnje ljubezni Jezusove, so s razpro-strenimi rokami obernejo k ljudstvu, in vso povabijo, naj s njim molijo, rekoč; Orate fratres . . . „Molite, bratje! da bo moja in vaša daritva prijetna pri Bogu, vsegamogočuem Očetu." Dokler so tako mašnik k celi cerkvi obernejo, kakor bi liotli vso k molitvi sdružiti, molijo strežniki u imenu ljudstva: „Naj vzame Gospod ti dar iz tvojih rok u hvalo in Čast svojega imena, tudi u prid naš in vse svoje sv. cerkve — Mašnik odgovorijo: Amen; naj so zgodi, kakor sto molili. 4. Mašnik zdaj razprostrijo roke in molijo tilic ali odbirne molitvo (secreta) naj Bog to daritvo dopadljivo sprejme zavolj zaslužonja Jezusovega in po priprošnji njegovih svetnikov, kterih spomin so obhaja. To tiho molitve so o posebnih dnevih mnogovorstno. Na praznik sv. rešn. Telesa: „Prosimo, Gospod! dodeli svoji cerkvi milostlivo darove edinosti in miru: leoje darovane reči skrivnostno pomenijo. Po Gospodu našem . . . itd." Skoz tiho molitvo so zaupanje oživi. Mašnik zdaj glasno peti začn.6, XII. Praefation. (Predglasje ali predgovor.) 1. Mašnik se vstopijo u sredi altarja in se k slavnemu predglasju pripravijo: Kristusu lcriz naložijo in ga k smerti peljajo. 2. Mašnik sklenejo s tihimi molitvami predglasje, ter začno: nOd vekomaj do vekomaj." (Per omnia scecula. . .) Amen! jim včrno ljudstvo kliče. 3. Mašnik želijo ljudstvu živo pobožnost in ljubezen do Jezusa; torej pozdravijo verne s pozdravom: „Gospod s vami!" (Dominus vobis-cum!) — Ljudstvo se jim zahvali in odgovori: In s tvojim duhom! naj bo Gospod s svojo milostjo. 4. Mašnik povzdignejo roke, in želijo serea vsili k prestolu božjemu povzdignuti, ter ljudstvu velijo: „Nalcviško serea!'-1 (,Sursum corda.) — Ljudstvo odgovori: Imamo svoje serea že pri Bogu, in smo vse svoje misli in želje od vsega posvetnega odtergali. 5. Veselo sklenejo mašnik roke, rekoč: „Hvalimo Gospoda svojega Boga!" (Gratias agamus —• itd.) S hvaležnim serconi ljudstvo odgovori: „Spodobno in dolžnost je;" da Bogu čast in hvalo dajamo, ki je tolike čuda nad nami storil. G. Mašnik povzdignejo glavo, u znamnje veselja svoje roke razprostrti, ter slavno in krasno zahvalno pesem s besedami začno: (Vere dignum justum est.) — To predglasje jo po mnogih svetkih mnogo-verstno, in so sploh tako glasi: „Res je spodobno in dolžnost, prav in dobro, da ti vselej in povsod hvalo dajamo, sveti Gospod, vsegamogocni Oče, večni Bog! po Kristusu Gospodu našem: po kterem tvoje veličastvo hvalijo angeli, ga molijo gospodstva, pred njim trepetajo oblasti, ga nebesa in nebeške moči in zveličani serajini s sdruženim petjem povzdigujejo. Daj tudi našim glasom sdružiti se s njimi, te prosimo, s globoko ponižnostjo rekoč: Svet, svet, svet Gospod vsegamogočni Bog! Polne so nebesa in zemlja tvoje, slave. Ilozana po višavah! Ceščen bodi, kteri pride, u imenu Gospodovem! Ilozana po višavah! 7. Tako pripravi cerkva svojo verno otroke, jih sdruži k hvalili pesmi s angeli in arhaugeli, in jih .Jezusu naproti petja, ki zdaj iz nebes na altar pride, ga pozdravit kakor nekdaj na poslednem slavnem 1'otu u Jeruzalem: „(Ješčon bodi, ki pride u iinonu Gospodovem!" —• Kako lepa je ta hvalna pesem pred povzdigovanjem! — 8. Pri tej serujinskej pesmi „Sanctus" mašnik roko sklenejo, svojo glavo pred prestolom božjim globoko priklonojo, kakor tudi angeli o probt, zft novo loto 1865, - svoje obraze zakrivajo. Pri besedah: Hozana po višavah! se sopet sklonejo, kakor bi hotli s ljudstvom Jezusu na proti iti, ter se prekrižajo. — Strežnik vabi s zvoncekom vse nazoče, in s zvonom u zvoniku vse vSrne, Jezusu naproti hiteti in ga počastiti. Tukej neha glasno slavno petje sv. maše, in zdaj se začne: Canon ali XIII. Tiha masa. 1. Tiha maša je naj svetejši del čudovitega spremenenja kruha in vina n telo in kerv našega Odrešenika. Mašnik jo tiho molijo, ker je tudi Jezus na križu sam k nebeškemu Očetu molil; tudi zato, da bi se ložej s Bogom samim pogovarjali. U sv. tihoti se čudovito opravilo godi, da bi tudi ljudstvo u tihi pobožnosti to veliko skrivnost premišljevalo. 2. Skoz trikrat sveto so mašnik tako rekoč Bogu bližajo, povzdignejo oči in roke proti nebu pred prestol nebeškega Očeta, dokler molijo: (Te igitur.) „Ponižno te tedaj prosimo, nezmerno usmileni Oče! po Jezusu Kristusu tvojem Sinu, Gospodu našem, da sprejmeš in po-svetiš te ponudbe, te ~j~ darila, te prečiste sv. darove, lctere ti darujemo zlasti za tvojo sv. cerkvo, da ji mir daš, jo varuješ, jo u edinosti ohraniš, in vladaš po vsem svetu; pa tudi za tvojega služav-nika našega papeža J. in našega škofa J. in našega cesarja J. in za vse, kteri se prave lcatolške apostolske cerkve deržijo." 3. Mašnik so pri tej molitvi priklonejo in kušnejo altar: Kristusa na križ položijo, da bi za nas darivno smert prestal. Mašnik tri križe nad kruhom in vinom storijo: Kristusa na križ pribijejo. Kakor jo Kristus na križu s razprostrenimi rokami molil, tako razprostrijo tudi mašnik roke, ker za sv. cerkvo, za gosposko iu vso vCrno molijo. 4. Tiho molitvo pred povzdigovanjem so za cerkvo, ki se še na zemlji vojskuje; torej storijo mašnik spomin taistih živih, kojo posebno u daritvi sv. mašo priporočiti hočejo, ker roko razprostrti molijo: Me-mento . . . „Spomni se, Gospod! svojih služavnikov in služavnic J. J." Mašnik se zdaj tiho spomnijo vsili sebi posebno dragih. Nazoči naj svoje domačo, starši svojo doco itd. u daritvo sv. maše priporočijo. — Mašnik molijo naprej: „in vsih nazočih, lcterih včro poznaš, in pobožnost vidiš, za ktere ti darujemo, ali kteri ti darujejo ti hvalni dar za se in za vse svoje u odrešenje svojih duš, doseči izveličanje in varnast, in ti pošiljajo svoje telje, tebi večnemu in pravemu Uogu,u 5. Ko mašnik za Sive na zemlji odmolijo, se sdružijo s izvoljenimi u nebesih, s vladajočo cerkvo, in jih povabijo s nami u sv. dražbi prositi, ter govorijo: (Communicantes ...) „Sklenjeni s vso družbo izvoljenih, in obirajoči spomin sosebno čestite vselej device Marie, matere našega Boga in Gospoda Jezusa Krista, pa tudi tvojih sv. apostolov in rnučenikov: Petra in Pavla, Andrea, Jakoba, Joana, Toma, Jakoba, Filipa, Jerneja, Matevža, Simona in Tadea, Lina, Kleta, Klemena, Siksta, Kornelia, Cipriana, Laurenca, Krizogona, Joana in Paida, Kozma in Damiana, in vsili tvojih svetnikov; po kterih zasluženju in prošnjah daj, da bomo u zavetju tvoje pomoči ohranjeni pri vsili rečeh. Po ravno tem Jezusu Kristu, Gospodu našem. Amen— Kolika tolažba za nas, da s izvoljenimi u nebesih u sv. družbi soedinjeni živimo! Oni stoje pred obličjem božjim in prosijo za naš. Veliko premore molitva pravičnih. 6. Zdaj stegnejo mašnik svoje roke nad darovan kruh in vino, in položijo grehe vsili na to naše darilo, Jagne božje, ki grehe sveta od-jemlje, in molijo za zadostcnje in odpuščenje po Jezusu Kristusu k nebeškemu Očetu s besedami: (liane igitur . . .) »Prosimo te tedaj, o Bog! sprejmi potolažen ti dar, kterega ti darujemo tvoji hlapci in s nami vred vsa tvoja družina; daj nam. u tvojem miru preživeti svoje dni, veši nas od večnega pogublenja, in daj nam štetim biti med tvoje izvoljene. Po Kristusu Gospodu našem. Amen." 7. IV) te m mašnik roke sklenejo,' in prosijo vsegamogočnega Boga, da naj to darove blagoslovi, in u telo in kerv Kristusovo spremeni, ter molijo: (Quam oblationem .. .) „Daj, te prosimo, o Bog! da oo ti dar ves posvečen, j- sprejet, y poterjen, resničen in prijeten, da nam bo spremenjen u telo in -j- kerv tvojega preljubega Sina, Gospoda našega Jezusa Kristusa— Pri tej molitvi storijo mašnik 6 križev čez darove u znamenje, da je Jezus na vsih 5 počutkih za-volj nas terpel. Tlijo križi so store, da 3 božje osebe prosimo, to veliko skrivnost dospeti; eden križ se stori čez kruh eden čez vino U spoznanje, da so bo skorej spremenilo u pravo telo in pravo kerv Jezusa, ki jo za nas na križu umeri. 8. Mašnik dalej molijo: (Qui pridie.) „Kteri (Jezus) je, pred svojem terplenjem tisti dan, vzel kruh u svoje sv. in častite roke, in vzdig-nn ga posvetit, razlomil, ter dal svojim učencom, rekoč: Vzemite in jejte Vzi od tega." — Pri tej molitvi se naj vsi verni s Jezusom sklenejo, 2* in nebeškemu Oeetu darujejo, potem pa Jezusa u duhu u obednico k posledni večerji, in od tod na Kalvario h križu sprejmijo. Kar se . je tam godilo, se bo tukaj čudovito ponovilo. XIV. Povzdigovanje. (Spremenenje.) 1. Mašnik izrečejo čez kruh vsegamogoČne besede Jezusove: (Hoc est . . .) „Zakaj to je moje Teto." In zdaj ni več kruh, ampak pravo, živo telo Jezusa. Torej mašnik s desnim kolenom do tal pokleknejo in ga molijo; strežnik pa s zvončekom opominja vse ljudstvo, naj Jezusa na kolenih moli in na persi terka, ker smo mi grešniki večno smert zaslužili, ktero je pa Jezus za nas terpel. 2. Mašnik Telo Jezusovo u molitvo visoko povzdignejo; tudi Jezusa na križu povzdignejo. Mi imamo Jezusa u podobi kruha moliti, rekoč: „Bodi pozdravljeno Jezusa pravo Telo, iz Marie rojeno, na križu za nas umorjeno, ki zdaj na desnici Očeta u nebesih kraljuješ, iz ljubezni do nas pa med nami prebivaš. Ponižno te molimo in prosimo: Usmili se nas !u 3. Potem mašnik kelh odkrijejo in storijo, kar je Kristus dalej storil, s besedami: (Simili modo . . .) „Ilavno tako je vzel (Jezus) po večerji tudi te prečudni kelh u svoje sv. in častite roke, te (Oče) spet zahvalil, in ga posvetil, ter dal svojim učencom rekoč: Vzemite, in pijte vsi iz njega; zakaj ti je kelh moje lcervi, novega in večnega testamenta, skrivnost vifre, ktera bo za vas in za njih veliko prelita u od-pušanje grehov. — Kolikorkrat bote to delali, storite u moj spomin d. Mašnik se globoko priklonejo, in povzdignejo kelh. s pvesveto rešno kervjo u molitvo: iz ran Kristusovih teče na križu draga kerv našega odrešenja. — Vsi verni naj na kolenih pravo živo kerv Jezusa Kristusa molijo, rekoč: „ Bodi nam pozdravljena draga kerv našega Odrešenika, na križu za nas prelita, ki k nebeškemu Očetu neprenehoma kličeš: Oče! odpusti, njim; oni ne rt jo, kuj delajo. O Jezus! skoz svojo prelito kerv nas očisti naših grehov in, usmili se vernih duš u vicah t* XV. Po Povzdigovanju. 1. Naj veči čudež ljubezni božjo so jo skoz vsegamogoČne besedo Kristusovo zgodil; ravno taisti Jezus, ki na desnici Očeta sedi, jo bistveno pričujoč s telosoin in s dušo, s mesom in s kervjo, Bog in človek; lo zunajna podoba kruha in vina jo šo ostala, da nju zavžiti zamoremo, — pred Jezusom u vsem njegovem veličastvu bi mi zemlj- ske stvari obstati no mogli. 2. Pred povzdigovanjem molijo mašnik le u imenu cerkve, po povzdigovanju pa molijo kakor namestnik Jezusa; Jezus sam moli s njimi za nas k nebeškemu Očetu. Iz sv. straha in poštovanja je svoje dni ljudstvo od povzdigovanja do OčenaŠa na svojem obrazu ležalo, zdaj bi imeli, ako le mogoče, u tem Času vžrui saj klečati. 3. Po povzdigovanju ponovijo mašnik spomin vsih taistih daritev, ki so bilo l?ogu dopadlive, ter molijo: (Unde & memores . . .) „Potem povelju tedaj obhajamo, o Gospod! mi tvoji hlapci in tvoje sv. ljudstvo, spomin presv. terplenja, od smerti vstajenja in častitega vnebohoda ravno tega Kristusa, Sina trojega, Gospoda našega, in darujemo tvojemu pre-čudnemu veličastvu od tvojih darov in daril ti čisti "j- dar, ti sveti j- dar, ti brezmadežni •j- dar, sveti j- kruh večnega živlenja, in kelh "r večnega zveličanja." 4. Petero križev čez telo in pravo kerv Jezusa pomeni pet ran Kristusovih, ktere je na križu za nas prijel, da bi nas s Očetom spravil. Torej mašnik naprej molijo: (Supra qua>. . .) „Poglej na te dare s potolaženim in milostlivim obličjem, in sprejmi jih, kakor si bil sprejel dure svojega hlapca, pravičnega Abelna, in daritvo našega očaka Abrahama, in pa sv, daritvo in brezmadežno posvečbo, kojo ti je daril tvoj veliki duhoven Melhisedek.u 5. Mašnik se priklenejo, sklenjene roke na altar naslone in prosijo, da bi se Kristus sam svojemu nebeškemu Očetu u daritvo naprej-postavil, rekoč: (Suppliees te..'.) „Ponižno te prosimo, vsegamogočni Bog! reci prinesti te dare po rokah svojega sv. angela na tvoj visok altar, pred tvoje božje veličastvo, da bomo vsi, kar nas bo deležnih tega altarja, in zaužilo presv. -j- telo in presv. •jf* kerv tvojega Sina, na-poljneni s vso nebeško dobroto in milostjo. Po ravno tem Kristu Gospodu našem. Amen.1' — Pri tej molitvi kušnejo mašnik altar, storijo on križ čez presv. Telo, drugega Čez presv. kerv, s tretjim pa sami sebe pokrižajo u znamnje čiste, popolnoma sklenitve s Jezusom. Ta molitva globoko skrivnost zapopado. Sv. angel je Jezus sam, mi smo taisti duri, kojo kakor naš srodnik pred prestol Očeta nese. G. Molitve po povzdigovanju slišijo pa tudi rajnim mertvim, u vicah, ker je Jezus za vse živo in pokojne umeri. Torej se spomnijo zdaj mašnik taistih mertvih, kojo posebnega sadu sv. mašo vdeležiti želijo. Razprostrli svojo roko in molijo: (Memento etiam .. ■) „Spomni se tudi Gospod! svojih služavnikov in služavnic, ki so šli pred nami s znam-njem vere in spijo u miru." —- Tu zdaj mašnik tiho nekoliko mer-tvili imenujejo, verni pa naj svoje u Gospodu rajne (mortve) u sv. mašo izročijo. Potem naprej molijo: ^Prosimo te, Gospod! da te in vse, ki u Kristusu počivajo, deneš u kraj hlada, luči in mira. l'o ravno tem Kristu Gospodu našem. Amen." 7. Ker so mašnik tudi mertve sada sv. maše vdeležili, se spomnijo tudi naših grehov, in se udarijo na persi rekoč: (Nobis quoque peecatoribus.) Kristus razbojniku na križu sv. raj obljubi. Mašnik molijo: „Tudi nam grešnikom, svojim služavnikom, ki u tvoje veliko usmi-lenje zaupamo, daj kaj deleža in družbo s svojimi ssv. apostoli in mu-ceniki: s Joanom, Štefanom, Matiom, Barnabom, Ignaciom, Aleksandrom, Marcelinom, Petrom, s Felicitoj, Perpetuoj, Agatoj, Lucioj, Nežoj, Ce-cilioj, Anastazioj, in s vsimi svojimi svetniki, u kterih družbo, te prosimo, nas vzemi ne zavoljo našega zasluženja, timveč zavoljo svoje pri-zaneslivosti. Po Kristusu Gospodu našem: po kterem vse te dobrote, Gospod! vselej stvariš, j- posvetiš, j- oživiš, ~f blagosloviš in nam podeliš." — Tri križi pomenijo tri nar britkeje uro, u kojih je Jezus živ na križu visel. — Kakor so mašnik pred povzdigovanjem za pri-prošnjo svetnikov prosili, tako prosijo zdaj po povzdigovanju za delež njihovega zveliČanja. Imenujejo svetnike obojega spola, vsakega stana, ker vsini skoz Jezusa pot u nebesa odperta stoji, čo lo hočemo zveličani biti. 8. Mašnik do tal pokleknejo, s presv. hostio 3 križe čez kelh, 2 pred kelhom store, in govorijo: (Per ipsum.) „Po njem (Jezusu) f, s njim -j- in u njem j- je tebi, Bogu Očetu vsegamogočnemu, u edinosti •j- sv. Duha vsa čast in slava," 9. Tu zdaj neha tiha maša. ■ — Mašnik in ljudstvo so k sv. obhajilu pripravlajo skoz naj lepšo molitvo Gospodovo XVI. Oče naš. 1. Ko mašnik kelh pokrijejo in pred naj svetojšiin zakramentom do tal pokleknejo, ter ga molijo, glasno začno: nSkozi rse veke vekov." (Per omnia scecula saiculorum!) Amen strežniki s korom u imenu ljudstva odgovorijo. 2. Vneti sv. gorečnosti niasuik roke sklenejo, ter vse k vcsolni molitvi povabijo, rekoč: „Molimo! !'<> Izveličarjevi zapovedi opominjani in s njegovim božjim naukom podučeni si upamo reči: Oče naš"..... Mašnik s po vzdignjenim glasom zacn<5: Oremus... Posledno prošnjo: „Temuč reši nas zlega!" strežniki s korom u imenu ljudstva molijo. Nekdaj je vse ljudstvo Oče naš s mašnikom vred glasno molilo; zdaj ga naj vsak saj tiho moli. 3. Tukaj mašnik ljudstvu odgovorijo: „Amen! Reši nas, prosimo, Gospod Bog ! vsih zlegov, preteklih, sedajnih in prihodnih, in na prošnjo sv. čestite vselej device in božje matere Marie, svojih ssv. apotolov Petra in Paida, Andrea in vsih svetnikov daj milostivo mir u naših dnih, da bomo s pomočjo tvoje milosti podpirani vselej brez greha, in obvarovani vse zmote." 4. Pri tej molitvi primejo mašnik pozlačeno plitvico, se s njoj pokrižajo, jo kušnejo iz nježne ljubezni do Jezusa, kojega presv. telo na njo položijo. — Po tem kelh odkrijejo, u sv. poštovanju naj svetejše molijo, deržijo sv. hostio nad kelhoin in jo na tri dele prelomijo, dva veča na zlato skledico položijo, s besedami: „Po ravno tem Gospodu našem Jezusu Kristusu Sinu tvojem, ki s teboj živi in kraljuje u edinosti sv. Duha Bog" — Potem na glas dalej molijo: „Skoz vse veke vekov." (Per ornnia . . .) Strežniki odgovorijo: Amen! 5. Mašnik storijo s tretjim naj majnšim dolom hostie 3 križe nad kelhoin, ispuste ti košček u presv. kerv, in molijo mod tim: „Mir -j-Gospodov bodi f vedno f s vami." Ljudstvo jim po strežnikih odgovori: „/« s tvojim duhom!" Po latinsko: Pax Domini. — Potem molijo maŠn'k: „ Ta zmčs in posvečba telesa in kervi Gospoda našega Jezu Krista nam bodi, ki jo prejmemo, u večno živlenje. Amen." — Lomlenje presv. hostie pomeni ločitvo duše od telesa Jezusovega na križu. Mašnik ispuste en košček presv. hostie u kelh: duša Jezusova gre u predpekel, pobožne očake tolažit, ki so odrešenja željno pričakovali. — Zdaj se začne četerti in posledni del sv. maše: XVII. Obhajilo. U sv. obhajilu Jezus našo živo včro obilno plača, in samega sebe nam u dušno hrano deli, da bi se popolnoma s nami sdružil. 1. Mašnik so globoko priklenejo, svojo oči proti Jezusu obernejo, so trikrat, na persi vdarijo (pri smerti Jezusovi jih veliko svojo grehe spozna) in molijo: (Agnus Dei.) »Jagne božje, ki odjemleš grehe sveta, usmili se nas! J ogne božje, lci odjemleš grehe sveta, usmili se nas! J ogne božje, ki odjemleš grehe sveta, daj nam mir! — Da so trikrat na persi udarimo, spoznamo trikrat svojo grehe pred Bogom, za ktere je Jezus naše klavno jagne zadostil; le po njem zaupamo odpušanje, ako s njim sklenjeni ostanemo. 2. Dosihmal so mašnik molitve le k Bogu Očetu po Jezusu Kristusu pošiljali, zdaj pa k sv. obhajilu 3 molitve k Jezusu Kristusu obernejo; pervo molijo za brambo in mir sv. cerkvi Jezusovi, ker govore: (Domine Jezu Christe.) „Gospod Jezus Kristus! ki si rekel svojim apostolom: Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne glej mojih grehov, ampak vero svoje cerkve, in daj ji po svoji volji mir in edinost: Meri živiš in kraljuješ Bog skoz vse veke vekov. Amen." — U pervih časih kristianstva so vsi nazoči eden drugega kušnili, u znamnje, da eden drugemu odpuste in se ljubijo; torej se še zdaj pri veliki peti maši duhovniki pred altarjom objamejo. Pri sv. maši za mertve so ta molitva opusti'. 3. U drugi molitvi prosijo mašuik za Čistost serca, da bi Jezusa vredno sprejeli, ter molijo: (Domine Jezu Christe, Fili. . .) „Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga! ki si po Očetovi volji s sv. Duhom vred svet s svojo smertjo u živlenje obudil, reši me s tim. svojim presv. rešnim Telesom in svojo presv. kervjo od vsili mojih grehov in od vsili zlegov; daj, da se vselej deržim tvojih zapoved, in ne dopusti, da bi se kedaj ločil od tebe. Ki s ravno tim Bogom Očetom in sv. Duhom živiš in kraljuješ Bog u veke vekov. Amen." 4. U tretji molitvi prosijo mašnik, naj jih Jezus nevrednega obhajila, naj veče nesrečo obvarje, ter molijo: (Perceptio . . .) „Gospod Jezus Kristus! užitje tvojega telesa, ktero se jaz nevreden človek pre-derznem prijeti, mi ne bodi u sodbo in pogubo, timveč naj mi bo po tvoji dobroti hramba in zdravje duše in telesa. Ki živiš in kraljuješ s Bogom Očetom u edinosti sv. Duha Bog skoz vse veke vekov. Amen." — To tri lope molitvo naj tudi nazoči u duhu s mašnikom vred molijo, ker tudi se oni po duhovsko obhajajo. 5. Zdaj mašnik s desnim kolenom pokloknojo in molijo presv Telo Jezusovo, kojo u roke prejmejo, so priklenejo u svoji novrodnosti in s vsim ljudstvom, kojo strežnik .s zvončekom opomni, trikrat, kakor stotnik u evangelj u, rečejo: (Domine, non sum dignus . . .) „Gospod! nisim vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le s hesedoj, in bo ozdravljena moja duša." itd. 6. Zdaj storijo s presv. Telesom Jezusovim križ nad seboj, rekoč: (Corpus . . .) „ Telo Gospoda našega Jezu Krista naj ohrani mojo dušo u večno živlenje. Amen." Ponižno in ljubezni vnet se mašnik pri- klonejo In použijejo presv. Telo. „Jezusa iz lcriža isntiega v grob položijo." 7. Ker so mašnik enokoliko Jezusa u svojem sercu molili in se mu zahvalili, odkrijejo kelh, se globoko priklonejo pred presv. rešno kervjo, s zlatoj skledicoj sv. drobtinčice presv. Telesa poberejo, in u goreči hvaležnosti molijo: (Quid retribuam.) „Kaj bom povernil Gospodu za vse, kar mi je dal? Kelh zveličan j a bom vzel, in klical u Gospodovo ime. Klical bom vanj, oznanovaje njegovo hvalo, in bom u zave!ju pred svojimi sovražniki." — Potem primejo mašnik kelh, storijo s njim križ čez se in molijo: „Kerv Gospoda našega, Jezu Kri-sta naj ohrani mojo dušo u večno živlenje. Amen;" in sv. kerv iz kellia spijejo. — Oh, koliko zevličanje s Jezusom popolno združenemu biti! „iS' Jezusom bili je sladek raj, brez Jezusa biti je grozoviten pekel." Toni. Kemp. Da bi mi vsi to veliko srečo občutili in hvaležno spoznali! 8. Mdšnik kelh poplaknojo in molijo: (Quod ore . . .) „Kar smo s nstmi, prijeli, Gospod! naj nam bo s čistim sercom zaužito, in ti časni dar nam bodi večno zdravilo." 0. Mašnik operejo svojo perste, izmijejo kelh in molijo: (Corpus tuum .. .) „ Tvoje telo, Gospod! lci sim ga zaužit, in kerv tvoja, kojo sim pit, naj se sklene s mojim sercom; in daj, da ne bo madeža pregrehe u meni, ki so me čiste sv. skrivnosti pokrepčale. Ki živiš in kraljuješ u veke vekov. Amen." — Potem popijejo vino in vodo, o tarejo kelh s rutico in ga pogernejo; grob Jezusov zapečatijo in s stražo obstavijo. xvrir. Duhovno obhajilo. 1. U starih časih so šli pri sv. maši vsi nazoči k obhajilu. Njih živlenje jo bilo sveto in brezmadežno, njihova ljubezen in goročost do Jezusa velika. Obhajilo kristianov jo bilo torej ročno med mašoj, kakor so še zdaj veliki čotertek godi. — Da ni ljudem predolgo čakati, se po navadi verni še le po sv. maši obhajajo. 2. Tudi sedaj šo želi, prosi in zarotuje sv. mati katoliška cerkva svoje verno otroke, da bi prav pogosto, kolikorkrat sc lo vredno zgoditi zatnore, presv. rešno Telo prejeli; in če so bistveno no zgodi, naj nazoči pri vsaki sv. maši saj sv. duhovno obhajilo prejmejo. Neki pobožni gospej jo Jezus nekdaj zlato in sreberno posodo pokazal, in ji rekel, da u zlatoj njeno zakramentalno — u srebernoj pa njeno du- hovne obhajila shranuje. Torej sv. Tridentinski sbor duhovno obhajilo visoko povzdiguje in ga včrnim serčno priporoča. 3. K duhovnemu obhajilu je pred vsim potreba 3 reči: žive s gorečo ljubeznijo sdružene vere — stana posvečujoče gnade božje — in pa goreče želje Jezusa prijeti. — Te tri čednosti k duhovnemu obhajilu se lekho u kratkej molitvi obudijo: „Ljubi Jezus! jaz verjem, da si u presv. zakramentu prijčujoč. Cez vse te ljubim. Iz ljubezni do tebe zgrevam vse svoje grehe; vekoma nočem več grešiti. Želim te u svoji duši pričujočega imeti. Ker te pa zdaj bistveno sprijeti ne morem, pridi saj s svojo gnado u moje serce. Objamem te, moj Jezus! kakor resnično pričujočega in se popolno sklenem s teboj. Ne dopusti, da bi se kedaj več tebe ločil. Amen XIX. Po obhajilu. 1. Ko so mašnik kelh pokrili, sklenejo svoje roke, se s glavoj globoko križu priklonejo u znamnje serčne zahvale in gredo na levo stran altarja. Da se masne bukve na to stran sopet prenesejo, pomeni, da bodo ob koncu vsili časov tudi Judje nauk Jezusov sprejeli, in da se bo sopet njim svet evangelj oznanoval. 2. Mašnik molijo tako imenovano obhajilno molitvo, u koji se ljubezen iu vsmilenjo božje povzdiguje; mi se po njej k hvaležnosti budimo: Kristus čestito od mertvih vstane. Vzeta je obhajilna molitva iz kakšnega psalma ali pa od drugod iz sv. pisma, in so je u starih časih med obhajilom ljudstva pela, ter je po posebnih svetkili mnogo-verstna. Na svetek sv. reš. Telesa so moli: „Kolikorkrat koli bote ti kruh jedli in pili ti kelh, bote smert Gospodovo oznanovali, dokler pride; kdor koli tedaj bo nevredno ti kruh jedel, in kelh Gospodov pil, bo kriv telesa in kervi Gospodove, alleluja 3. Mašnik se vernejo k sredi altarja, ga kušnojo in se k ljudstvu obernejo: Kristus se po vstajenju apostolom prikaže s pozdravom: „Mir vam bodi!" Tako tudi mašnik ljudstvo veselo pozdravijo, rekoč: Do-minus vobiscum! — Mašnik grejo sopet k masnim bukvam, in rečejo: Molimo: (Oremus !) Potom molijo glasno poobhajilne molitve u zahvalo za gnado sv. obhajila. To molitve so tudi mnogotere po raznih svetkili ali praznikih. Na praznik reš. Telesa: nStori, prosimo te, o Gospod! da bomo skoz večni užitek tvoje božje natore nasiteni, kojega časno sprejetje dragega telesa in kervi tvoje pemeni; ki. živiš in, kraljuješ s Ilogom Očetom u edinosti sv. Duha od vekomaj do vekomaj—■ Strežniki s korom u Imenu ljudstva Amen odgovorijo, kakor bi hotli reči: To želimo in prosimo, da se tebi, Oče! vsa Čast in zahvala daja, in nas tvoja gnada krepča po vsih naših potah, po zasluženju Jezusa, in priprošnji tvojih svetnikov, s kojimi zdaj u sv. edinosti živimo. 4. Ko so mašnik te molitve zmolili, grejo k sredi altarja, ga kušnejo iz velike ljubezni do Kristusa, ki se svojim apostolom po vstajenju večbart prikaze; se obernejo in veselo sopet ljudstvo pozdravijo, rekoč: (Dominus vobiscum.) — Gospod s vami! ter se jim odgovori: „ In s tvojim duhom!" 5. Zdaj se mašnik in verni poslovijo. Mašnik u slovo zapojejo: „Pojdite, minula je maša!" Ljudstvo po strežnikih odgovori: »Bogu (bodi) hvala." Po latinsko: Ite missa est!— Deo gratias! — U dnevih pokore in u postu se mašnik mesto tega poslovlenja k altarju obernejo in povabijo ljudstvo, naj še dalej Bogu hvalo daja, rekoč: Zahvalimo Gospoda! (Benedicamus Domino!) — U takšnih dnevih se včrni starih časov niso razišli, temuČ so še k molitvi u cerkvi shrani ostali. Ljubezen in hvaležnost pervih kri-stianov je bila tolika, da se od kraja daritve sv. mašo niso več ločiti hotli; vedno bi bili radi pred obličjem božjim u njegovem sv. prebivališču ostali. — Pri černih mašah za rajne mertvo se mašnik tudi hitro k altarju obernejo, rekoč: »Requiescant in pace; to je: Naj počivajo u pokoju!" Pri sv. mašah za pokojne se živim blagoslov ob koncu vs. maše no da. 8. Ko so so mašnik sopet k altarju obernuli, naslonejo roke nanj, in globoko nagnjen molijo: (Vlaeeat tibi.. .) »Naj ti dopade, sveta Trojica! opravilo moje službe, in daj, da bo daritva, kojo sim nevreden človek pred očmi tvojega veličastva daroval, tebi prijetna, za me pa in za vse, ki sim njo za nje opravil, po milosti tvoji spravna. Po Kristusu Gospodu našem. Amen." 9. Poln zaupanja, da jo njihova molitva pri Bogu vslišana, kušnejo mašnik altar u znamenje ljubezni Jezusovo, povzdignejo oči in roko proti nebesam, da bi čez ljudstvo blagoslov izprosili, hvaležno pred Bogom svojo glavo nagnejo, so obernejo k ljudstvu ga blagoslovit, in storijo Čez taisto sv. križ rekoč: „Blagoslovi vas vsegamogočni Bog — Oče, Sin -j- in sv. Duh. Amen." — Tukaj ne blagoslovijo mašnik, ampak vsegamogočni, trojnoedini Bog, kakor jo tudi Jezus svojo učence na oljski gori blagoslovil, preden so jo iz pred njih oči k Očetu u nebosa podili. Zdaj se obernejo mašnik na desno stran altarja, posledni evangelj brat. Je pa kak poseben posledni evangelj za brati, se masne bukve še enkrat na desno stran prenesejo. Navadno se bere zlati evangelj sv. Joana od božjega bitja Jezusa Krista. Mašnik pokrižajo bukve in potem samih sebe s besedami: (l)ominus vobiscum!) „Gospod s vami!'' —• „In s tvojim duhom!" odgovori ljudstvo. Mašnik: „Začetek sv. evange/ja po sv. Joanu." Ljudstvo po strežnikih odgovori: „Slava tebi, Gospod!" in vsi se pokrižajo. — Potem molijo evangelj s sklonjenimi rokami, ki so glasi: „U začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila u začetku pri Bogu. Vse je po njej storjeno, in brez nje ni nič storjeno, kar je storjenega. IJ njej je bilo živlenje, in živlenje je bilo luč ljudi. In. luč u temi, sveti, in tema je ni zapopadla. Bil je človek poslan od Boga, kojemu je bilo ime Joanez. Ti je prišel u pričevanje, da bi pričeval <>d luči, da bi verovali po njem. On ni bil, luč, ampak da bi pričeval od luči. Prava luč je bila, ktera razsvetli vsakega, človeka, ki pride na ti svet. Na svetu je bila, in svet je po njej storjen, in svet, nje ni spoznal. U lastino je prišla, in njeni nje niso sprejeli. Kolikor pa jih njo je sprejelo, jim je dala oblast božjim otrokom biti, jim, ki verjejo u nje ime, ki niso iz kervi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga rojeni. In Beseda je meso postala, in je med nami prebivala, (in smo v idili nje veličastno, veličastvo kakor Edinorojenega od Očeta) polna milosti in resnice." — Pri skrivnostnih besedah: vIn Beseda je meso postala itd." mašnik do tal pokleknejo u znamenje dolžno molitve. 11 sklepu odgovore strežniki u imenu ljudstva: „Bogu hvala!" l)eo gratias! — Pač, celo naše živlenje bi imelo biti vedna zahvala za neizrečeno obilne gnade ali milosti, kojo po daritvi sv. maše prejmemo! XX. Od i/.postav lenega presv. resnega Telesa. 1. Kadar so presv. rešno 'Telo izpostavi, so naj s naj večo svečanostjo moli, kajti jo tukaj Taisti skrit, pred kojim so vse kolena priklanjajo. Kdor le moro, naj poklekne ne s ednim kolenom, kakor so Judje u zasramovanjo storili, ampak s obema u dolžno molitvo. 2. Vsi, čo le znajo, naj pesem k blagoslovu skupoj pojejo. Pri posebnih svečanostih mašnik latinsko pesem začno: Tantum ergo — potom: Geuitori, Genitoque.. . . to jo: „ Večnemu Očetu hvala, — Hvala božjemu Sinu itd." *) „Solze so me polile," piše sv. Auguštin, „ker sim u Milanski cerkvi Čudovito milo petje sbraue črede vernih slišal." Slovesno cerkveno petje je nebeška podbuja pobožnosti, je naj lepša molitva. 3. Ker mašnik s svetim resnim Telesom blagoslov dele, blagoslovi Jezus sam s svojo vsegamogočno roko svoje na križu odrešene verne kristiane. 4. Zakaj gori večna luč pred sv. rešnim Telesom f Opomni nas naj, da je večni Sin božji, luč sveta, ki je iz nebes prišla, tu pričujoč, naš božji učenik, ki nas je u vsi resnici podučil. — Večna luč v svetilnici pa tudi naj našo gorečost do Jezusa u presv. zakramentu pokaže in domesti. Kaj pomenijo mnogotere podobe angelov in svetnikov na altarju ? Vidimo v tih podobah angele u sv. strahu, zarneknjene u molitvo in poštovanje vpodobljene ■—• svetnike veselo moliti božjo ljubezen in Boga hvaliti za dodeleno svetost in izveličanje. Te podobe nam kažejo, kaj tu na altarju ves nebeški dvor dela, kdor jo Jezus, Jagno božje pričujoč. One nas opominjajo in nanj kličejo: „ Kristiani! pridite! najte, na kolenih molimo Boga, Izveličarja našega/" Kako se ima včmi kristian pri sv. maši prav obnašati f 1. Dobro paziti ima na 4 dele sv. maše; pri sv. ovangelju stati — od povzdigovanju do obhajila, čo mogočo, klečati, za drugo pa sedeti ali stati, čo sv. reŠno Telo ni izpostavleno. 2. K sv. maši so naj sploh žalosten del rožcnkranca moli; pri 4 poglavitnih delih se pa naj nekoliko preneha, in dober namen stori. 3. Kdor čitati zna, naj opravi pobožno masne molitve. Naj boljšo so tiste mašno molitve, kojo mašnik molijo. Preveč s mašnimi bukvicami spremonjati ni dobro; naj boljo jo, ako tiste molitve tako dolgo moliš da jih žo iz glave znaš. 4. Kdor ima gerlo za peti, naj mašno pesmi s pevci vred poje, sosebno pa pesem k žegnu in pridgi. Lepo pelje jo dvojna pobožnost. Kaj se ima ob nedelah in. svetkili duma storiti, ako se u cerkvo ne more f Tudi doma si dolžen sv. mašo s vernimi u cerkvi obhajati, iu seor takole: 1. Ko pride čas farnega opravila, oberni se iu glej proti farni cerkvi, ter stopi u duhu u sredo mod sbrano fannano. *) lilo dnrl potont ultlinu bonoillctlo, 2. Vzemi molitvene bukve ali roženkranc (molek) u roke, in opravi maš ne molitve. Slišiš zvon poglavitne dele sv. maše naznanovati, je tolikajn bolje. 3. Pridejo ljudje od službe božje domu, poprašuj, prosi jih, naj ti kaj od pridge poved6. Tako si tudi doma drugo cerkveno zapoved dopolnil. Cel svet je Bogu posvečen tempel, vsako pobožno keršansko serce je tako njegov altar. Ravno to imajo storiti, ki morajo u takšnih dnevih na potu biti. In zdaj, ljubeznivi! ali ste dobro Nastopili, kaj velikega je dari-tva sv. maše? ali ste zapomnili, kako pri sv. maši biti morate, da vam bo u zveličanje f Terdno zaupam, zakaj drugač jedra sv. kerŠanske vifre ne poznate. Sv. Auguštin govori: „Dasiravno je Bog neskončno moder, nam ni vedel nič boljšega dati; dasiravno je vsegamogočen, nam ni imel nič večega dati, kakor to presv. daritvo, kder se Jezus, Sin božji sam za nas u dar prinese." Oj Čudež ljubezni! kdo je ljudstvo na dalni zemlji, ki bi takšno daritvo imelo, kakor jo mi katolički kristiani imamo? Ne Judje, ne pagani,tudi lutrani nimajo te daritve; studenec milosti se jim je posušil, ki za nas neprenehoma teče. — Kar gledajo izvoljeni u nebesih od obličja do obličja, — to imamo mi na zemlji u čudoviti skrivnosti presv. mašno daritve. — Gotovo bi prav pobožni, sveti in zveličani bili včrni kristiani, ako bi to presv. daritvo prav razumili in vredno obhajali! „ Torej naj bode vekoma hvalen in češčen Jezus Kristus u presv. zakramentu sv. rešnega Telesa. Amen." Opomba. Končno bi bilo prav, ko bi so vernikom kaka primerna dogodba povedala. Čudno lepa se najde u knjigah: „Razlaganje dopol-danje očitne službe božje" od Antona Pokeca, str. 72—74. Drobtinco II. str. 181. IV. str. 103. PRIDIGE OSNOVANE ZA GODOVE SVETNIKOV SPLOH. *) A. Godovno apostola. I. Apostolstvo je naša dolžnost. Jaz sira vas postavil, da grosto, in sad obrodite, In da vas sad ostane. Joan. 15, 16. 1. Dvanajst stebrov je Kristus postavil, na nje pozidal svojo sv. cerkvo — izvolil 12 apostolov, in jih po svetu poslal, rekoč: „Nist.o vi meno — timveč jaz siin vas izvolil." — Joan. 15, 16. — Med njimi stoji tudi sv. J. kojega častito godovno obhajamo. — — 2. Dvanajst ribičev je toliko dež61 prehodilo — narodov preober-nilo — razširalo božje kraljestvo! „Po vsej zemlji je šol njih glas, itd." liiin. 10, 18. — 3. Tudi nas hoče Jezus apostole imeti, rekoč: Jaz sim vas postavil — itd. —■ Tudi mi imamo sv. apostola J. posnemati. Našo djanjo mora biti apostolsko. Premislimo: *) VcSldol pride na nedelo god svetnika ali svotnico bo^o, ki prav lop cvangolj ima, kojega vfrnl malokdaj slišijo. Kakor ga sv. kat. eerkov pri sv. malt po latinsko porvega brati da, naj se Kita tndi na predilnici po domafle, in posneine I/, njega u pridigi dostojin nank, pa tudi u /Ivo pokaže ti JElvlonju svetnika ali svetnice, kterega god so ravno obhaja. Nadjam se, da lioSo to Bogu lil izvoljenim u voifo ?u»t, vBruIm pa u lzvclliSanJe biti, I.Jubl bratjo, poskniltot Slvmtek. I. Zakaj f n. Kako f Daj nam Bog to po izgledu in prošnji sv. J. prav spoznati in dopolniti! I. Ko je Kristus na gori, v molitvi prenočil, je potem 12 apostolov izvolil, in jih po svetu poslal. Tudi za nas je molil — tudi nas je poslal, naj bi širali božje kraljestvo, skerbeli za božjo čast in za izveličanje duš po svojem stanu: To apostolsko delo je naša dolžnost: 1. Ker smo kristani — otroci božji — kraljestva božjega udi. Slab deželobro drevo — dober sad; slabo drevo, — slab sad." Mat. 7, 16—18. „Kakor ljudstvo, itd.« III, Mojz. 24, 2. 2. Pomagati pridnim mladencem, da se izšolajo u svetili vednostih in čednostih. — Sveta kat. cerkev je ukazala u Trident. sboru (seja 23, poglavje 18) semenišča za odgojo mladih duhovnov u vsakej škofii vtemeliti. — Včrni so dolžni škofam pomagati mlade duhovne rediti — darc deliti, bodi si u denarji, alj u drugem blagu vbogaime. — Tako bodo dobri duhovniki prirastli, — dobrotnikom še na smertni postelji povernili, še lepše pa Jezus, ki je obljubil: „Kdor kolj da itd." Mat. 10, 42. 3. Dajati duhovnikom, kar jim gre. — U stari zavezi jo Bog svojim namestnikom u prevžitek desetino in darila ljudstva odkazal. IV. Mojz. 18, 19—21. Hebr. 7, 5. Po zvestobi desetine je obljubil Bog svojemu ljudstvu blagodar. -—- U novi zavezi je odkazal Jezus svojim učencom u prevžitek ljubezen iii radodarnost vernih, rekoč: „U ktero hišo kolj pridete — itd." Luk. 10, 7. „Ne veste, da kteri altarju služijo, so tudi s altarjem dele?" I. Kor. 9, 13. I. Tim. 5, 17. — Kako skerbni so bili nekdajni kristiani mašnike obilno oskor-boti! — To pričajo duhovski zapisani dohodki. — Kako gerdi so mnogi sedajni kristani, ki išejo mašnikom to prikratiti, kar so jim dedi sporočili. — Ne bo jim dobro žotve prineslo. „ Kar si duhovniku vzel, boš pa vojaku dal." Sv. Aug. 4. Za dobre duhovnike moliti in so postiti. — Kadar so sv. Paula in Barnaba posvetili, se jo cela kerš. srenja u Antiohii postila in jo za nju molila. Djanj. ap. 13, 2. — U sedajnih časih pa sv. cerkev vsako kvatro vžrnim naroča, naj bi si skoz molitvo in post dobrih dušnih pastirjev izprosili. Moliti za novomašniko jo sosebna dolžnost, kedar so posvečujejo, alj pa novo mašo poj6. Dobri duhovniki so naj dražji dar božji — slabi pa naj strašneja šiba. Jer. 5, 31. 30, 12—13. • Kako želijo divji zamorci duhovnikov (černosuknarjov)! — Po cele* dni pošlejo prosit jim misionarja dati. — Pri nas jih vsaka du-hovnija ima — po odnega, po dva in več; kako malo jih pa verni gostokrat obrajtajo! — Dopolnilo so bodo besedo Jezusove: „Došli bodo od sončnega izhoda do zahoda, itd." Mat. 8, 11 — 12. — „Svojim namestnikom jo Kristus izročil kluče nebeške." — Luk, 10, IG. Amen. C. Godovno mueenika škofa. III. Od hoje /,a Kristusom. Kdor ne nosi svojega križa, in ne hodi za meno, no more moj ueenec hiti. Luk. 14, 27, 1. Dve poti nam je Kristus u večnost pokazal: vozko stezo u nebesa — široko cesto u pekel. Mat. 7, 13—14. Po pervej nas Jezus vabi za seboj, rekoč: „Kdor lioče za menoj itd." Luk. 6, 23. — Po drugej nas vleče hudoben svet, rekoč: „Pridite, uživajmo itd." Modr. 2, 6 — 20. 2. Po vozkej stezi je hodil sv. J. mučcnik, in jo srečno za Jezusom u nebeško kraljestvo došol. — Po kterej poti hočemo pa mi hoditi — kamo priti — čigavi učenci biti? „Kdor no nosi itd." — 3. Postojmo danes na poti svojega živlcnja, premišlevajo I. Izgled prave hoje za Kristusom, ki nam ga sv. J. škof in mu-Čenik daje; II. Posnemo prave hoje za Jezusom, kakor nam Jezus naroča. — „ Bratje! ravnajte se po meni itd." Filip. 3, 17—19. Tako nas kliče sv. J., kojega svet god obhajamo. Poslušajto! 1. Izgled sv. J. — Kakor se mlado drevo nagne, bo rastlo staro drevo. — Kamor so dete naravni, totaj človek večidel vso svojo žive dni hodi — totaj pride. To nam pokaže sv. J. mladost. — — — Kolika dolžnost jo staršem otroke od mladih nog za Kristusom peljati! — Staro drevo vlomilo — pa poravnalo se 110 bo. „Mladoneč od pota, kterega so jo navadil, itd." Prip. 22, 6. 2. Sadunosno drevo jo potreba cediti, mu divjo vejo obrezovati, da ga ternjo 110 zaraste. — Tako jo Bog tudi sv. J. skoz torplenjo za Kristusom vodil po stezi popolnosti.--- — Kako voljno — serčno jo sv. J- preganjanje — muko in smort prebavil! — Kadar tudi nas križi in težave zadenejo, po izgledi sv. J. jih voljno prestojmo, ter 110 pozabimo, da onim, ki Boga ljubijo, vso u dobro izide. Ivini. 8, 28. 3. Drevo, ki dobrega sadu no prinese, bo posekano itd. Mat, 7, 17. Blagor pa mortvim; itd. njih dela gredo za njimi. Skriv. raz. 14, 12. Koliko dobrega je sv, J. skorben dušni pastir storil!---Koliko dobrega je v črnim prinesla njegova stanovitnost in častita smert! — Njegova prelita kerv je bila sčme kristianov. — Kolika je tudi njegova Čast u nebesih, pa tudi u sv. kat. cerkvi na zemlji! -—• Kako mogočna njegova priprošnja! — O sv. J. izprosi nam II. Pravo posnemo za Jezusom. „Nas veseli častite godove muče-nikov obhajati; naj nas ne grozi njih izglede posnemati." Sv. Aug. Kakor oni — hodimo za Jezusom tudi mi. K temu pa nam je potreba: 1. Svoje serce posvetnim stvarim odtergati in na nebesa oberniti. »Kar je zgorej, išite, itd." Kol. 3, 1—2. Kamo bi bil sv. J. prišel, ako bi bil lo po časnem blagu -— po dobrotah — po minjoči časti lirepenil? — Kaj bo s tebo lakomnik — nečistnik — požrešnik? „Svet, in vse nja poželjonje preide, itd." I. Joan. 2, 16—17. Kviško svoje serca! — „Kder je vaš zaklad, bo tudi vaše serce." Mat. 6, 20 — 21. 2. Se posvetnim stvarem odpovedati, ktere bi nam hoditi za Kristusom branilo, kakor Jezus u dan. sv. evangelju naroča. Luk. 14, 26 — 27. — Na svetu smo popotniki; posvetne stvari — pogosto clo starši in žlahta, so nam včasih na poti, da za Jezusom no moremo. „Kdor njih bolj ljubi, ko mene, ni meno vreden." Mat. 10, 37. Kristus nam ne veli roditelje alj pa žlahto sovražiti, ampak njih ne poslušati, če bi nas silili zoper sveto božjo voljo očividno ravnati; — nam no zapoveduje posvetno blago zametovati — no prepoveduje poštenega veselja, itd.; timveč vse posvetno tako uživati, da večnega ne zgubimo, iu ako posvetnega kaj zgubimo, s poterpežlivim Jobom reči: »Bog jo dal, Bog je vzel itd." Job. 1, 21. — Tako jo storil sv. J. — — — Tako jo storila sv. Felicita. Djanje Sv. I. 218. — Tako so storili vsi mučeniki; — imamo storiti tudi mi, če no poprej, posledno uro, ako hočemo za Jezusom priti. K temu nam jo potreba: 3. Da sami sebe zatajimo, in tako rekoč sami sebo zapustimo u časnem, da srečno večno dosežemo. — Ni toliko težavno zapustiti, kar jo našega, pa huda, huda jo zapustiti sami sobe," pravi sv. Gregor. To jo naj veči križ; pa tudi ti križ zapovo Kristus zadeti. Luk. 14, 27. Premagati mormo svojo meso — tudi kerv preliti za Jezusa. Terpeti še toliko krivico — bolezen, tudi grenko sinert za Jezusa in za izveličanjo svoje. To jo niučoništvo, ktoro tudi nas čaka. Bodimo pripravljeni, kakor sv. J. Le skoz časno terplenje se doide za Jezusom u večno živlenjo. „Menim, da to terplenje itd." Rim. 8. 18. Kako zvesto je hodil sv. J. za Kristusom! — Kako pohlevno je nosil svoje križe in težave! — Tako nosimo vsak po svojem tudi mi svoj križ za Jezusom. Hoja za Jezusom je kraljeva pot svetega križa. Amen. IV. Od zatajbe samega sebe. Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sobe, naj svoj križ zadene, in hodi za menoj. Mat. 16, 24. 1. Kako težavna jo bila vojska Jezusova s hudičem — grehom in peklom! Kitko veličastno je premagal Kristus vse svoje sovražnike, ter je svojim djal: „Na svetu bote britkosti imeli; pa zaupajte: jaz sim svčt promagal." Joan. IG, 33. 2. Kak hud boj so tudi vsi zvesti učenci Jezusovi imeli! Hebr. 11, 37. — Srečno so s Jezusom premagali, in zdaj s njim kraljujejo, kakor sv. J., kojega častito godovanje danes obhajamo, ter Boga hvalimo, kteri mu jo toliko čast doseči dal. 3. Ravno to vojsko za neb. kraljestvo imamo tudi mi. Ali bomo srečno zmagali toliko sovražnikov svojih? — Lehko, naj le naj hujšega nasprotnika — sami sebe — premagamo. „Ako liočo kdo itd." Učimo so danes po izgledu sv. .J. I. Kaj se. pravi samega sebe zatajiti. II. Kako potrebna je sama svoja zatajba. III. Ktero orožje moramo imeti, Se hočemo sami sebe premagati. „Vee velja, kdor sam sobo premaga, kakor on, ki mesta in kraljestva užuga," uči sv. Duh. Na noge, vojšaki Kristusovi! Poslušajte! I. Samosvoja premaga. Vsak Človek ima dušo in telo — um alj pamet, ki dobro spozna, pa tudi telesno ('meseno) poželenje, ktero na hudobno uleČe. 'G al. f>, 17. — Telesni poSutlci in nagoni po premoženju, uživanju in posvetnej Časti so dobri in tudi potrebni, dokler so po volji božji. 2. Nas slabe razvade premagajo, da uma (pameti) ne poslušamo, in naše serce pregrešne strasti tako stratijo, našo voljo popačijo, da na sveto voljo božjo no porajtamo, smo gerdi sužni svojega pregrešnega poželenja. Godi se nam po besedah sv. Jakoba 1, 14—15. — Podobni smo mornarju, ki je vsred morja veslo zgubil — vozniku, ki je divjim konjem berzde prepustil. 3. Tako se je Evi godilo. I. Mojz. 3. — Tako je Ezau za skledo leče svoje pervenstvo predal. I. Mojz. 25, 29 — 34. — Tako preda skopec za denar, ko Judaž Iškariot — pijanec za kupico vina — pre-šestnik za smradlivo veselje svojo dušo. — Taka se tudi nam godi, ako sami sebe ne premagamo, svojih počutkov u strahu nimamo — nagonov po volji božjej ne ravnamo — pregrešnih navad neopustimo, hudobnih strast ne zateramo — sami sebe ne zatajimo. — »Toliko u dobrem napreduješ, kolikor sam sebe premagaš.1,1 Tom. Kemp. II. Kako potrebna je nam samosvoja zmaga, in kako malo jo obraj-tamo! — Kar je hudič perve starše premagal, jo u človeku boj naredil. Rim. 7, 14 — 24. Kar dobro od hudega ločimo, u sebi veden boj med hudim in dobrim čutimo. Rim. 7,22-— 23. 2. Sami leliko spoznamo, da srečno živeti ne zamoremo, če svojega poželenja ne premagamo, ktero nasititi ni. — Kako boš pohleven — ponižen — čist — priden — zadovoljil, ako se premagati, zatajiti ne znaš? — Kako bi se poboljšal — spokoril, dokler nisi sam svoj gospodar? — Kako bo kdo izvcličan, ako ni navajen poterpoti, ne svojega križa voljno nositi, ki jo kluč do neb. veselja. Mat. 16, 27. 3. Hudoben Kajn ni svoje jeze premagal, in obupal. I. Mojz. 4, 6 — 13. — Sv. J. mučenik jo sam sebe zmagal, in dosegel diko nebeško. — Lo premaga samega sebe razterga peklenske verige hudobnih navad, dodeli prostost božjih otrok — prinese nezvenliv venec večnega živlenja, kakor sv. J. „Oh jaz nesrečen človek! Kdo me bo rešil telesa smerti? Gnada božja po J. Kr. G. n." Rim. 7, 24 — 25. — Iločetno pa s božjo pomočjo premagati, moramo imeti III. Duhovsko orožje, kojega sv. Paul priporoča. Ef. 6, 11 — 18. •—• Vorli toga nam jo potrebna: 1. Samosvoja spoznava. Vsak človek ednega poglavitnih grehov n svojem sorcu, naj novarnej sovražnika ima. Jak. 1, 13 — 14.— Kdor svojih razvad no spoznil, jih tudi prem >gal ne bo. — 2. Zogiba pregrešnih priložnost in pobčg iz nevarnost. — Misli kako si slab, in so u novaršino greha no poddj; u nevarnosti zaupaj u božjo pomoč, in se serčno voskuj. „Vse premorem itd." Filip. 4, 13. 3. Molitva in pa post premagata vse napade hudičeve. Mat. 17, 20. — U ti nam je priporočil Jezus molitvo. Mat. 26, 41. Kratke molitvice in izdihleji so ognjene pšice za sovražnika, ki nas zalezuje. 4. Stanovitna vaja od mladih nog. •—• Vojska se saene, kedar se otrok izčajma, in so konča, kedar človek slovo vzemo od tega sveta. Job. 7, 1. — Kdor se premagati u mladosti privadil ni, se bo u starosti težko naučil. Stara navada, železna suknja. — Kdor do konca zvest ostane, itd." Mat. 10, 22; kakor sv. J. — Preljubi! naša vojska je huda, pa no tako, kakor je bila sv. J. in drugih sv. rnučenikov. „So zmagali oni in one, zakaj pa mi ne." Sv. Aug. — Naša krona je lepa u nebesih; pa ne bo venčan, kakor on, ki premaga. II. Tini. 2,3 —-5. — Naša vojska je kratka —• naša slava bo večna. Sv. J. isprosi nam jo! Amen. I), (iod mueenika ne škofa. V. Od dveh sovražnikov domačega miru. Človekovi sovražniki bojo njegovi iloinači. Mat. 10, 3G. 1. Ko jo bil pervi greh storjen, je pravi mir človeštvo zapustil. Iz. 57, 21. — Rojenje bil Jezus, gospod miru, in angeli so pri njegovih jaslicah peli: — ■ „mir na zemlji ljudem." Luk. 2, 14. — In ko je svČt zapustil, nam jo ljub mir izročil: „Mir vam zapustim, itd." Joan. 14, 27. Kako pa Jezusu donaš. sv. evangelju govori: „Nikar no mislite, itd." 2. Jezus jo prišel preganjat sovražnike pravega mirti; — prinesil jo moč za tako, kteri prav mir more, in ljudem nepokoj delajo. — Tako sovražniko vkročati je vsakega kristiana dolžnost, — kakor je sv. J. — storil, kojega svet spomin danes obhajamo. —- 3. Kteri so oni sovražniki pravega miru V Jezus odgovori: „Človekovi sovražniki so itd.". Izmed njih veliko - dveh naj hujših sovražnic omenim, ki nam sladek mir s Bogom, s bližnim in s našoj vestjo podčrato. I. Navadna kletva. II. Ponočna voglarija alj vesovanje. Perva nam pekel odpre, druga nas u pekel zapre. Sv. J. prosi za nas, da ju srečno premagamo! I. Kletev. Greli je ločil človeka od Boga, in kletvo vČinil; — skoz odrešenje Kristusovo je došla sprava s Bogam, se je povernil na ovo zemljo blagoslov in mir božji. — Ti mir podera —■ blagoslov odganja: 1. Preklinjevanje in rotenje, gerda navada sirovih ljudi naj svetejše reči oskrunjati — božje stvari hudiču izdajati in zavezovati svojo dušo u pogublenje skoz priduševanje. — Starši kolnejo vpričo otrok — otroci se kleti od lastnih roditeljev naučd, — hlapci preklinjajo živino, če jim prav ne vleče — hrano, ako jim ni po volji. — Sosedi kolnejo, ako ptuje živinČe na njih zemljo stopi, rokodeli, kadar jim delo od rok ne gre. — Tako postanejo kerš. hiše, vesi, okoljice šole pekla; u pekli je kletev dom,4. 2. Kletva je kluc pekla, iz kojega čez preklinjavce vse hudo pride. — Mladina so polmjša in čedalje bolj srova prihaja; — napoveduje hudo jezo, tepenjo in morijo. Zato Jezus priimkovanjo tako ojstro prepoveda. Mat. 5, 22. — Pokol se odpre, in vso hudo pride prej alj Sloj nad preklinje-vavce — cele hišo in okoljce, kdor je kletva doma. (Danica 1850, stran 52.) — Naj strašnej je, ako mati alj oče svojo lastno deco zakolne, kakor nam sv. Aug. pripoveda, pa tudi sv. Duh potordi, rekoč: „Očeta blagoslov otrokom hiše podpčra, matere kletev jih pa podčra." Sir. 3, U. — Strah jc, kar sv. pismo pravi: „Kadar hudobec hudičuje, svojo dušo zakolne." Sir. 21, 30. — »Preklinjevci ne bodo neb. kraljestva dosegli." I. Kor. G, 10. 4. Kletve u hišo — u sosesko varvati jo naj veča dolžnost gospodarjev in gospodinj , da se med seboj no prepirajo — otroke za vsako kletvico ojstro postrahujejo, družino kleti odvadijo, kakor moder kmet hlapca Martina. (Pripovedi Nro. 75.) Kakor molitev nebesa — odpira kletev pekel. Za kletvoj nesreča gre, kakor sonca za človekom. 11. Ponočna voglarjia. Vsaka noč ima svojo moč človeka u nesrečo pripraviti, posebno ponočovanjo •— košata mati nesramnega znanja — teponja in korvavih bojov, „Vse to jo ura in oblast teme." Luk, 22, 53. — Kder So ponočniki doma, tam ljubi mir ne prebiva; oni se luči boje, kajti zo njih dela hudobne. 1. Ponočniki so postopavci in lenuhi; po noči vesujejo — podne pa dremlejo; po noči hudobo uganjajo — pijejo — se gerdo šalijo, podn6 pa spijo — zaniči. 2. PonoČniki so učeniki in učenci pekla. Sveta groza mladenča obide, ko pervokrat o Černi noči izpod domače strehe voglarit gre; serce mu u persih kluje, kedar med derhal sovražnikov Jezusovih pride, ki grejo kakor peklenski beriči nedolžnost lovit. — Vest ga svari, pa hudobna derhal mu jo s smehom zaduši. — U kratkem zapeljan — bo drugih zapeljivec — dereča zvčr. Lepo sv. Duh opominja: rNe hodi u take dobre volje, ne male, ne velike, u kojih se greši." Sir. 18, 30 — 32. Tudi sapa ponočnikov je nedolžnosti kužna. 3. Ponočni vlačugarji so razbojniki svete sramožlivosti, in njene sestre, svete čistosti vbijavci. Po tatinsko hodijo pod okna stat, po voglih lazijo na pojate in skedne; in dokler ljudje spijo, ponočniki nedolžnost umorijo — delajo dušne rane, koje ne pocelijo vse žive dn6. •— Torej so nevčrni Ilimci mladini ojstro prepovedali po noči brez varha izpod domače strehe hoditi, kajti je noč cvetoči mladosti nevarna, in ponoČna voglarija poštenemu vedenju smortna sovražnica. — Sveti cerkveni očaki imenujejo ponočno vesovanjo gostijo peklenske kačo, nedolžnosti past, strupno drevo greha, in smerten boj umirajočo nedolžnosti. — Ponočnikom hudič za petami hodi in njihovo stopinje šteje. 4. Ponočniki so pošteno mladine, čistih mladenČev in nedolžnih devic pogrebniki. — Kdor so po noči vriska, pa malo moli — po vesih in ptujih ljudskih strehah lazi, tam ni poštenih fantov, no devic, veliko pa fačekov, pijancov, tatov in razbojnikov; tak nesrečen kraj jo druga Sodoma. — Ponočcvanjo je ravna pot rabelnu u roko — gladka cesta u pekel. Pred enimi letmi jo mlad razbojnik na morišu sam povedal, da so je po voglarii vsega hudega naučil, in pod rabolj-ski meč prišel. a) Mladenči! vi ste otroci svetlobe, itd. I. Tcs. 5, 5 — 9. Ne izgovarjajte so: Saj ne vČinimo hudega, itd. „Kdor nevaršino ljubi, itd." Sir. 3, 27. Vaš angel vas zapuša, in skušnjava vam hudo misli in želje napravlja. „Oblecite so z božjim orožjem, itd." Ef. G, 11 — 12. b) Dekleta! ne dajte se ponoČnim prijatelom vjeti; oni so prijatelj teme, njih dela h idobne. Branite se, kličite na ves glas: tolovaji so došli; pomagajte! „Kdo ogenj u nederjih imel, itd." Prip. 6, 27 — 35, c) Očetje in matere, ki ognja varjete, in vrata skerbno zaperate — tudi ponočnikom jih zaklenite, in ne dajte tatom nedolžnosti pod streho; —• pa tudi sinom in hlapeom ponoči okolj hoditi ne dajte. d) Vi srenjski župani in prcjpostavljeni! vaša perva dolžnost je po-nočnike pokročati, ponoči pokoj ljudem ohraniti, in veče nesreče ovarvati. „Ne bodite mutastim itd." Iz. 56, 10. Prektinjavei in ponočniki so naj hujši domači sovražniki; in koliko jih je med nami! — ■— Kdo vas je kleti učil, ali sv. J. mučenik? — Malikovavski poglavar je sv. Polikarpu ukazal, naj kolne Kristusa. Serčno mu svetnik odgovori: Že 86 let itd. (Djanje Svet. I. 94.) Ti pa tako rad zakolneš! — — Kteri svetnikov vam je pokazal ponoči voglariti? Ali sv. J. V — Kcršanskega mladenČa neverniki na postelo privežejo, ga ob čistost in včro spraviti. (Srečen pot str. 82.) Tako storito vi mladenči, mladenČice, in rajše živlenje — kakor nedolžnost zgubite. Amen. VI. Od počestenja svetnikov. Kdor kolj bo meno spoznal prod ljudmi, gn boni tudi jaz spoznal pred svojim Očetom, ki je u nebesih. Mat. 10, 32. 1. Kakor za dežem sonce — pride za terplenjem veselje — za mukoj čast, kojo nam kaže sv. J. mučenik. — 2. Dopolnil je zvesto sv. J., kar Jezus svojim naroča: »Kdor kolj bo meno itd." Dopolnil mu jc tudi Jezus veličastno, kar je svojim spoznovavcom obljubil. Povzdignili ga jo — vence večne slavo mu na glavo posadil -- in hoče, da ga tudi mi včrni posebno častimo. — 3. Sv. kat. cerkev nas uči svetnike častiti — nam kaže Čast božje gnado nad njimi, našo zaupanje povzdigati — nam kaže njih svete čednosti za posnemati. — Kako lepo — potrebno jc to! — Pomislimo torej, so ogledajo na sv. J. 1. Zakaj smo dolžni— II. kako smo dolžni svetnike častiti; III. česa se v ar v al i f Sv. J. mučenik in spoznavavec Kristusov, prosi za nas! 1. Dolžni smo svetnike božje častiti. Sv. kat. cerkev ima lep rožni vert al j ograd. Nar lepše rože so kervavo rodeče svetili rnučenikov. (Djanje Svet. I. Nagovor, str. 111.) Med njimi sv. J. prelepo cveti, in vsaka verna duša ga naj časti: 1. Zadel njegovih svetih čednost in krepost na zemlji. — — — Kdo no spoštuje moža verlega — ženo pošteuo — kojik dela po širokem slov6! — Niso takim slovitim dobrotnikom že nevfirniki — židovi in malikovavci veličastno spomine delali — njim svečavnosti obhajali, — in jih še? — Kako močno je sv. Paul pravične staro zaveze častil! Ilebr. 11, 4. — Kako skerbno so pervi kristiaui hodili na po-kopališa sv. mučenike častit! — In koliko čast obljubi Jezus svojim služiteljem pri svojem Očetu! Joan. 12, 26. — Oh bodi nam po-zdravlen in češen sv. J. ti velik prijatel božji! — 2. Dolžni smo te častiti, ker tebe tudi Bog u nebesih toliko počasti. — Koliko prošenj jo po tebi vslišanih — koliko čudežev se jo zgodilo. Ps. 67, 36. Sirah. 44, 1—14. 3. Bog se u svojih svetnikih časti. Mi častimo cesarske služavnike — spoštujemo namestnike božjo — zakoljko več smo dolžni vso izvoljene častiti, ki pri liogu kakor zvezdo u kolu njegovega prestola stoj'6 in mu večno slavo poji'). — Z njimi Boga slovimo, ako svetniko prav častimo. Rim. 11, 36. II. Kako? 1. Česar je polno sereo, iz ust gre. Mat. 12, 34. No samo u sercu spoštovati —• tudi častito od njih govoriti —- p6ti — njih podobe u Časti imeti jo včrnih dolžnost. — Kako žalostno je gledati kipe svetnikov brez rok — perstov — vso polomano in zamazano! — — 2. Svotnikov svete čednosti premišlovati in po svojem stanu posnemati. — Koliko kreposti sam sv. J. pokaže! — — kako milo nas s sv. Paulom kliče: I. Tes. 3, 7—9. — Bili so slabi, ko mi — vsih stanov, ko mi, itd. Sv. Aug. (Djanje Svet. I. V.) 3. Svetniko božjo častimo, kedar so njih veličastva veselimo, Boga za-nj hvalimo in hrepenimo za njimi u nebesa priti. — O vi srečni premagavci! — Podajte nam svojo roke! — III. Cesa se imamo u počastenji svetnikov varvatif 1. Maliko-vanja. —• Boga molimo, mu skažemo naj večo hvalo in čast; svetnike lo častimo. — Tolik razloček jo med Bogom in svetnikom, kakor med stvarjo in Stvarnikom. Jezusu gro neskončna čast — svetnikom le končna. — Pil. 2, 9—10. Greh je, lo svetniko častiti in se jim priporočati — Boga, Jezu Krista pa u nemar pustiti. U nebesih je druga. Skriv. raz. 7, 8—12. — 4, 10—11. (Djanje Svetnikov H. 524, 3.) 2. Varvati se imamo krive posneme njih svetih izgledov. — Bili so svetci, ki so vse svoje predali — se u pušavo podali — u samostanih živeli, itd. —• Ivaj bomo pa mi storili? „Vsaka pobožba ni za vsakegaitd." Tom. Kemp. (Djanje Svet. I. VIII.) 3. Ne smemo godov s sejo praznovati, ne s požrešnostjo posvečevati. Tako so nevčrniki svoje malike častili; kristiani bi s takim djanjem svetnike zasramovali. —- — Kako hočemo danes tebe sv. J. prav vredno počastiti? — Tvoja svetoželja — poterpežlivost — stanovitost naj tudi nasa bo u živlenji in u smerti; — tako bo tudi u večnosti naša tvoja krona. Amen. Vil. Od časti svetinj in podob svetnikov. Ako kdo meni Bluzi, ga bo moj OiSo počastil. Joan. 12, 2G. 1. Kedar se loči oče — mati, otrokom kako čedno stvar u spominek zapusti, kako svctineo alj molek, rekoč: Kolikokrat to ugledaš, spomni so mojih naukov. — Jemlje prijatel slov6, nam kaj dragega — kako obleko, pcrstan, alj pa svojo opodobo izroči, naj bi ga — njo no pozabili. —- Kako dragi so nam oni spominki! Zvosteje jih hranimo od žlahnih kamnjev. 2. Imamo duhovske očeto — učitelje — prijatele u veseli večnosti svetnike in. svetnice, ki so vzeli od tega sveta slovo; — med njimi sv. J. mučenika. — — — 3. Kdo vernih no želi od sv. J. — od svojega patrona — kak drag spominek imeti? — Za to naša ljuba mati, sv. kat. cerkev skerbl, tor nas (Trid. sbor v 25. seji) uči: I. Svetinje alj ostanke svetnikov Spogati; II. Podobe svetnikov Častiti? — Kako? Poslušajte k časti sv. .1. mučenika. I. Svetinje so ostanki svetih trupel, sveto košico alj obleke, alj drugo stvari, kojo so izvoljeni svojo dni imeli. 1. Dolžni smo jih spoštovati, kajti so bili tempel sv. Duh — ker bodo ravno ti ostanki nekdaj častito vstali in kraljevali s Jezusom. I. Kor. 15, 42—44. •—- Sam Oče neb. jih časti, kakor je Kristus obljubil. Joan. 12, 26. Oni so žlahno sčme velikih čudežev, ki se po njih gode skoz božjo moč, kakor od sv. Paula čitamo. Dj. ap. 19, 11—12. 2. Za to je sv. kat. cerkev od nekdaj ostanke svetnikov hranila in visoko častila p. sv. Ignacia mučenika — sv. Polikarpa. (Djanje Svet. H. str. 119.) 3. Kako se svetinje prav časte? Ako čast na svetnike po njih ostankih obračamo ■— njih sveto čednosti poleg ostankov pomnemo, in se nadusamo jih posnemati; — Boga hvalimo, ki jim je toliko gnado dal, in jim še daja — tudi drugim na njih priprošnjo. 4. Hočemo svetinje prav častiti, jih ne smemo nakrivo rabiti — ampak le take svetinje častiti, za kojo cerkveni oblastniki — škofi pričajo, da so pristni svetnikov ostanki. — Le malo svetnikov imamo svetinje; veliko več pa opodob: II. Podobe svetnikov in svetnic, naj bodo izrezane alj namalane, nam kažejo izvoljenih obrdz, alj sveto čednosti, alj pa ker. djanje. Sv. Gregor jih imenuje bukvo ljudstva. — 1. Dolžni smo svete podobo častiti, kajti nam kažejo naše prija-tolo, ki so u nebesih. — Kdo bi podobo očeta, matere u časti ne imel? Več ko roditeli so nam svetniki. — Ali bi se zlobil podobo cesarja zasramovati? — — Podobo nas učijo in oživljajo sveto živeti, posebno podoba križanega Jezusa. (Djanje Svet. II. 51.) — Za to nam sv. kat. cerkev jih častiti veli u Trid. sboru, 25. soji. (Djanjo Svet. I. 462.) 2. Kako ima kat. lcristian podobe svetnikov častiti? Njih svoto podobo na čednem kraju hraniti — no raztergane alj potruplene kipe imeti. — Nove od umetnikov (no kazimostrov) storjeno so imajo od cerkvo blagosloviti. — Uastenje, luč in kadilo so naj na svetnike ravnil, ki so u nebeški (liki veselijo. — 3. Ne smemo misliti, kakor bi podobe imele kako posebno moč — no kakor bi edna podoba mogočnej bila od druge. — Lo od Boga prido vsa pomoč — po prošnjah svetnikov. Le Bogu sliši vsa hvala in čast, ktera so mu tudi skoz vredno počastenje svetnikov daja. Kakor u nebesih krog prestola božjega svetniki — stoje tudi u hiši božji njih svete podobe. Pogledajmo jih, kaj nam kažejo? — pomislimo, kaj nam velijo? —■ — — Častimo jih tako, da se bomo med njimi vekomaj veselili. Oh, kako bo to lepo! — kako veselo! Amen. E. Godovno mučenika o velikonočnem času. VIII. Od posvečujoče guade božje. Jaz sim prava vinska terta, iii moj Oče jo vinogradnik. — Brez meno kaj ne zamorete. Joan. 15, 1. 1. Na svetu lepše rožce ni, kakor je vinska terta. — Po liribcih je nasejana. —■ Naše serce razveseli itd. (Ahacel. Pcsme XXX.) — Še žlahnejo rožico poznam, ki nam veliko slajše veselje dela — veliko vekšo moč deli: Jezusa izveliČarja, kteri u današ. sv. evangelju govori: „Jaz sim vinska terta itd." 2. Kar jo vinska kaplica ljudem za telo, še več je včrnim posveč. gnada božja za dušo, ktero nam jo Kristus zaslužil, in sv. Duh deli u svetih zakramentih. — Ona je apostole razsvetlila —■ mučoniko nadušila in nepremaglive storila, kakor sv. J. mučenika, itd. 3. Tudi mi verni smo mladike Jezusove. — Gnada božja nam je k izvelioanju toliko potrebna, da brez njo ne zamoremo kaj dobrega storiti. „Bez mene itd." Joan. 15, 4—7. -- Ali pa teče po naših duhovskih žilah izveličanska moč posveč. guade božje? — Oh, malo nas prav spoznd: I. Kaj je posveč. gnada božja, in kako nam je potrebna? II. Kako njo imamo zadobiti in s njo pridni biti za svojo izveli-Čanje? kakor jo sv. J. storil. — Poglejmo danes, kako se ima to zgoditi, u čast sv. J. mueenika, nam pa u izveličanjo. 1. Čudno je, kar so apostoli storili — koliko mučoniki preterpoli! — Vso to skoz posveč. gnado božjo. I. Kor. 15, 10. 1. Naravna (natorna) gnada jo vsak božji dar — grižlej kruha — kaplica vode, vina — sapa — luč, itd. I. Kor. 4, 7. — Ceznatorna gnada je posebna božja pomoč, ki nam um razsveti resnico in pravico spoznati; Efež. 1, 17—18. — našo voljo vnema, da dobro storimo in se hudega varjemo. Fil. 2, 13. — Tako čudno je gnada božja apostole in učence Jezusove razsvetlila in vnela po prihodu sv. Duha. — ■—• Gnada božja našo dušo očisti in Bogu vso prijetno stori, in se posvečujoča imenuje. Rim. 5, 21. Kaj gnada božja posveč. stori, nam sv. Maria Magdalena pokaže. (Djanje Svet. II. 75.) 2. Kako potreba je gnade božje tudi nam, da naš um razsveti, ki tako slabo umemo, kaj je prav, se tako težko dobrega učimo, in tako lehko pozabimo! — Kakor oko brez luči —• je naša glava brez gnade temna. — II. Kor. 4, 5. — -— Potrebna je nam, da nam serce ogreje dobro storiti — hudo poterpeti, in srečno premagati, kakor sv. J. mučenik.--Človek še toliko umen, pa brez posv. gnade je podoben bledi luni, ki sveti, pa ne greje, ne oživi, in nerodovita ostane. Joan. 15, 4—5. — Kaj bi bil sv. J. brez posveč. gnade božje? — Kaj bomo mi?-- II. Kako posveč. gnado božjo zadobimo ? Le po Jezu Kristu. Joan. 15, 5—G. Kakor mladika terte — so mi Jezusa deržimo; njegov nauk je naše dušo luč; Joan. 8, 12. — njega smert jo naša sprava s Bogom; llebr. 4, 15—IG. — od njega postavleni sveti zakramenti so studenci milosti in pomoči božje. — Se deržati Jezusa — jo našo živlenjo; — krušiti so ga, jo našo duše smert. Joan. 15, G. 1. Iločeino posveč. gnado imeti, moromo za njo prositi. Luk. 11, 13. — Bog nam njo množi za vsako potrebno dobro delo. II. Ilobr. 9, 8. — Imamo svete zakramente pogosto in vredno prijemati, po kojih nam Jezus svojo gnado deli. »Pridite k meni, itd." Mat. 11, 28. —• 2. Hočemo u gnadi božjoj živeti, moramo s njo j pridni biti —-nauke Jezusovo poslušati — so groba skorbno zogibati, marlivo dopolniti vso, kar nam u izveličanjo služi. Luk. 19, 24—2G. Kako potrebna je gnada božja k spreobernenju, nam pokaže sv. Peter. Trikrat jo zatajil Jezusa, pa šo ni spoznal. Kakor hitro Jezus Petra milostlivo pogleda, so milo razjoka. Luk. 22, Gl. — Kako mogočno posvečujoča gnada božja Človeka prenovi, nam spreobornitov sv. Paula priča (Djanje Svet. I. 89.) — Kaj z gnado bo/jo premoremo, nam sv. J. mučenik pokaže. — Tudi sv. J. govori kakol' sveti Paul. I. Kor. 15, 10. — Oh, naj bi tudi mi z njimi u gnadi božji živeli, — umerli, in se vekomaj veselili! Amen. IX. Kako svetnike u pomoč klicati. Ako ostanete u meni, in moje besede u vas ostanejo, prosite, kar kolj hočete, in se vam bo zgodiio. Joan. 15, 7. 1. Veliko zaupajo posvetni ljudje na prijatele, kojili pri kralju alj cesarju imajo; — Se več včrni kristiani na svetnike, ki pred sedežem milosti božje za nas prosijo; — med njimi ssv. J. J. mučeniki, kojih godovn6 obhajamo. — 2. Svetnikom u občestvi živimo po Jezu Kristu sklenjeni kakti mladike vinske terte — veje drevesa, kojega koren in deblo je Kristus. „Jaz sim terta, itd." Joan. 15, 5. 3. Sveta mati kat. cerkva nas svetnike u pomoč klicati uči, (Trid. sbor. 25. soja) in Jezus nam veli: „Ako ostanete u meni, itd." — Priporočajmo se jim, zakaj: I. Svetnike u i^omoč klicati je dobro in nam koristno. — Priporočajmo se jim pa II. Tako, da Boga in svetnikov žalilo ne bo. — Sveti J. J. mu-Čeniki! izprosite nam ti potreben nauk prav razumiti, da bo naše ve-selje popolnoma. I. Občestvo (gmajna) svetnikov tri čete (armade) vojšakov Kristusovih ima: priprošnikov u nebesih — vojslcovavcov na zemlji — terpin-cov u vicali. — Vesel jo torej in tolažliv 9. Člen apostol, včre: „ Verjem občestvo svetnikov— Kar naša slabost doseči ne zamore, nam bo skoz njih prošnjo podeleno. (Djanje Svet. II. 523.) 1. Izvoljeno božjo svetnike častimo se jim priporočajo, naj za nas prosijo. Našo kerš. ljubezni smert no razterga, marveč njo pomladi; — in prošnjo, ki so u živej ljubezni zgodijo, Bog, večna lju-bezn rad usliša. Za to veli Jezus: „U tem jo povoličan moj Oče, itd." Joan. 15, 8. —• 2. Tako jo prosil Abraham za Sodomlane — J ob za svojo prijatele — Jeremia za svoje ljudstvo. II. Mak. 15, 14. Štefan za svoje sovražnike, sv. Paul za verne. — Kako mogočna jo bila njih prošnja 4. Drobt. ZA novo leto 1855. * že na ovem svetu -— za koliko mogočnej jo u nebesih. — Skriv. ra-zod. 8, 3—4. — —• To nas sv. Paul uči: Efež. 4, 15—IG; in sv. Ciprian pravi: „Tam u nebesih nas čaka velika truma ljubih, kojih drugo ne skerbi, ko izveličanje naše." 3. Kaj pa nam priporočba u pomoč svetnikov hasne? — Budi naše veselje, da u družbi svetnikov živimo — povzdiga naše želje, jih posnemati in med nje priti; — svetnike povišuje — nas pa ponižuje, ki lo po njih vslišani biti zaupamo; — nas uči, naj poprej za božje kraljestvo po njih izgledu skerbeti. Nam zaupanje krepča, da sami ne prosimo — kajti sdružena molitev veliko zda. Jak. 5, 16. — Oh, blagor nam, ki toliko prošnikov imamo! •— Med njimi se svetijo J. J., kojih častit spomin danes obhajamo. — Priporočajtno se njim, naj za nas Boga prosijo, alj II. Priporočajmo se njih prošnji tako, da Boga in svetnikov žalilo ne bo. — Ne pozabimo, kajti jo le Kristus naš pervi in edini srednik pri Očotu; lo po njem bodo vso naše prošnjo vslišane. I. Tim. 2, 5. — 1. Zmota bi bila velika so samo na svetnike zanašati, Boga pa zabiti in ga z grehi žaliti. Svetniki niso vsemogočni, in nam sami po sebi pomagati ne morejo; le Bog nam pomaga po njih prošnjah. Jak. 1, 17. -—- Blodi se jim, ki mislijo, da so oni svetniki te za to — drugi pa le za drugo potrebe. Bog vsakega prošnjo vsliši; to da naše zaupanje raste u priprošnjo onih izvoljenih — ki so ravno lo naše reve prestali, alj pa vSrni na njih priprošnjo očividno že pomoč dosegli; p. mornarji na prošnjo sv. Miklauža itd. — Motijo so, ki mislijo, da svetniki lo na svojem kraji pomagajo; — oni povsodi za nas prosijo, lo mi u posebnih krajih, ki so jim posvečeni, bolj serčno molimo. 2. Slabo znamnje kristianov je, ki so le svetnikom za posvetno priporočajo; p. sv. Antonu za svinje, sv. Martinu za govedino, itd. na dušne potrebo pa no pomislijo, priporočiti sv. Aloiziu nedolžnost svojo doco, sv. Neži svoje dekleta, sv. Frančišku Zal. svojo sino, itd. „Jišito pred vsiin božjega kraljestva, itd. Mat. G, 33. 3. Gerda nehvalužnost jo pozabiti domače dežele naj večo dobrot-niko, ki so seme sveto vere nasjali, in s svojoj kervjoj polili, kakor sv. Maksimiliana, sv. Viktorina, sv. Mohorja, sv. Euperta itd. pozabiti, in si lo živinsko patrouo izbirati. — Tako djanje Bogu in svetnikom ne dopado, in priča clo posvetno ljudi. »Kaj pomaga cel svet pridobiti, itd." Mat. IG, 2G. — živina šo tako lepa — družina pa bolna! — Priporocajmo se svetnikom pred vsim u dušnih potrebah, po tem bodo nam tudi telesno pomoči izprosili. Kakor na smertni posteli prijatel prijatlu obljubi, Boga za-nj prositi, ako u nebesa pride, tako so se svoje dni kristiani mučenikom priporočali. — Tudi mi imamo ssv. J. J. pri Bogu. Spodobi se, da jih danes po besedah sv. Aug. pozdravimo, in se jim u pomoč priporočimo, rekoč: „Blagor vam, božjisvetei, ki ste srečno projadrili morje umerlivosti, ter ste zaslužili počivati u srečnem kraju miru in večnega veselja. Prosim vas pri vaši ljubezni, ki se nimate bati izveličanja svojega zgubiti, ogledajte se na reve naše, in za nas prosite. Prosim vas po Jezusu, ki vas je izvolil gledati zdaj njegovo veličastvo, in so neumerlivosti veseliti, pomnite nas, in nam rčvam u pomoč pritecite, ki se po nevarnem morju tega živlenja vozimo, naj srečno u kraj večnega pokoja in veselja dojdemo. Amen. X. Kako potrebno je mučen i.stvo. Vi boto žalovali, pa vaša žalost so bo u vosoljo sprcobcmila. Joan. IG, 20. 1. Čudno je, da jo dal Bog svojim naj zvestejim služavnikom naj več terpeti. — Koliko so prestali ssv. J. J. mučeniki Kristusovi, kojih godovn<5 danes obhajamo.---- 2. Kavno tako so vsi drugi svetniki le skoz terplenje doŠli u večno živlenje, in ednega ni, ki bi svoje dni terpel no bil; — in čo ravno niso kerv prelilo — vendar so mučeniki bili. — Mučeništvo so vrata u nebeško kraljestvo. Rim. 8, 17. 3. Tudi nas čakajo muke (martre) — ako nas niso še došlc, nas še pa bodo. — Tudi nam veljajo besedo Jezusovo: sResnično vam povem, vi boto žalov. itd." -—• L Mučeniki mormo biti; nebeško kraljestvo silo terpi. IT. Bodimo mučeniki Jezusovi, ki nam mučeniški venec podeli. — Pač bi bilo žalostno tukej terpeti, in tudi tainkej večno goroti! Da se nam to no zgodi, poslušajte 1 I. Kar je Adam grešil, nebeško kraljestvo silo terpi; — le mu-čeništvo nam ga odtvori. »Blagor človeku, itd." Jak. 1, 12. — Mu-Čeništvo je priprava za nebeško kraljestvo. 1. Kristus je prišel, naš dolg poplačat — pa le večni; —■ časnega mormo sami poplačati, kakor smo vsi na svet svoj dolg prinesli. »Je moral on terpeti, in tako u svoje veličastvo iti, Luk. 24, 2G. — mormo tudi mi. »Kristus nam jo izgled zapustil, itd." I. Pctr. 2, 19—21. 2. Nebesa so lepe, pa tudi drage; Kristus nam jih je kupil s svojoj kervjo — za nje so dali mučeniki vse, tudi živlenje, kakor ssv. J. J. — Mi sicer ne bomo morebiti kervi točili, pa lehko še več terpeli skoz uboštvo — zaničevanje — dolge bolezni —■ u boju s hudobnim svetom, mesom, grehom in satanom, kakor nam Kristus napoveduje. Joan. 16, 20. ■—■ »Nebeško kraljestvo silo terpi, itd." 3. Dčto terpi na porodu —• nja perva pozdrava sveta jo jok; —-serec terpi u smerti, nja slovo od sveta jc solza in stok. »Težek jarm sloni, itd." Sirah 40, 1. — Kdo še ni terpel — kdo more reči, da še ne bo? — Žalostno je pa to, da veči del ljudi tukej in tam terpi! — II. Bodimo mučeniki Jezusovi, kakor so bili sv. J. J. 1. Sv. Katarini Sienskej je Kristus dve kroni pokazal: zlato in ternjevo, itd. (Djanje Svetnikov I. 437.) — Tako imamo tudi mi terplenjo iz božjo roko vzeti, ne drugih dolžiti, da so nam krivi. To-žave so milosti božjo, llebr. 12, 6—8. 2. Voljno terpimo, kar nam Bog pošjle, iu izdihujmo le kakor Jezus na gori Oljki, rekoč: »Očo, čo je mogoče, itd." Mat. 26, 39. — Ako nas Bog no vsliši, včmo, da jo nam terpeti potrebno in izveličavno. »Nar bolj srečni so štiinajmo itd." 1. 1'otr. 1,7. — Kdo vč, kaj bi iz nas bilo, ako bi nam Bog zdravjo — bogastvo itd. dal? — 3. Stanovitni ostanimo u terplenju, saj dolgo — vočno no terpi. — Lo kdor do konca zvost ostane, bo veselo z Jezusom lehko dušo izdihnul, rekoč: »Dokončano jo!" Za cesarja Licinia bilo je 40 mučonikov u ječi, itd. (Djanje Svet. I. 246.) — Tudi našo torplenjo jo kratko, alj našo veseljo bo večno. Amen. (Djanje Svet. I. 149.) F. Gotlovuo liiučenikov zuiiej velikonoč. časa. XI, Od poterpežlivosti. U svoji poterpežlivosti boto ohranili svoje duše. Luk. 21, 19. 1. Poznate srečno deželo brez vsega terplenja? — hišo brez solz? — Sveti mučeniki so njo najdli, kojih vesel odhod — rojstni god danes obhajamo. — — 2. Poznate pot, ki nas u to srečno deželo polji? — Steza poterpežlivosti je: „U poterpežlivosti bote rešili svoje duše." Po njej so vsi svetniki hodili za Jezusom: — hoditi mormo tudi mi, Če hočemo za njimi u nebesa priti. „U poterplenji bote itd." 3. Poterpeti pa malokdo zna. Vsaka nadloga nam zatnerzi — vsaka težava nas vnevoli — vsaka žal beseda nas zaboli in razžali. ■— Radi tožujemo, koliko terpimo — druge dolžimo; — clo na čelu se nam nevolja pozni. U svoji nevolji pa sebi in drugim ternje sadimo •— terplenje množimo, poslednič še dušo pogubimo. — I. Poterpežlivost rože sadi; učimo se, kaj so pravi po keršan-sko terpeti. II. Skoz poterplenje doidemo u večno živlenje; ne zamudimo sc poterpežlivosti vaditi. Prosim za poterplenje; ono naj danes perva vaja poterpežlivosti bo. I. Prav po keršansko terpeti nam je dal poterpežlivi Job prelep izgled, ki nam kaže, kako se naj u britkostik u sveto voljo božjo podamo. Job. 1—2. — Kako naj pohlevno težave pronašamo, nam kaže pobožni Tobia. 2, 9—18.— Naj lepše kazalo poterpežlivosti nam Kristus da na oljski gori in Golgati, ter nam veli: „ Učite se od mene, itd." 1. Kakor jagneta, ki ust no odpro, so ssv. mučeniki J. J. terpeli. — Vsi ti i/.gledi nam pravijo, da jo lcerš. poterpežlivost sveta krepost, križe in težave tega živlenja pohlevno sprejeti in voljno poterpeti, dokler in kakor je volja božja. — In ta je 2. Naša velika dolžnost; — kajti jo božja volja, da poterpimo. Uebr. 10, .'3G.---jo naša čast, kajti smo Jezusu in svetnikom h torplenju podobni; II. Kor. G, 4. — jo naš hasen časni in večni; Jak. 5, 7—10. Tudi njiva sc mora orati — vinska terta obrezovati, da obilntj sadu obrodi. — Skoz poterplenje doidemo u večno živlenje. Mat. 5, 11—12. Veče ko je poterplenje — lepša bo krona. »Hvalimo se z nadlogo, ker vemo, itd. Rim. 5, 3. 3. Izgovori: Saj nisim lcamen. — Si človek, da občutiš, bodi tudi kristian, da poterpiš, kakor te Kristus uči. — Tudi mravlja se brani. Brani se tudi ti, kar je prav; česar se ubraniti ne zamoreš, voljno nosi. — Zakaj pa ravno jaz toliko terpimf Za to, ker Bog vS, da ti jo dobro; kar on stori, vso prav naredi. — Mnogo jili še več od tebe terpi. - - Čez našo moč nam Bog ne naloži. I. Kor.'10, 15. 4. Nepoterpežlivost ternje sadi, žali Boga in nja sveto previdnost —• nam terplenje pomnoži, kakor bolniku, ki ranoeeleu umika — nam kali (moti) um, in voljo slabi, da si ne vemo alj ne moremo modro pomagati — nam jemlje večno zaslužilo; — draži druge, jim krivico čini, in stori, da se nas vsi radi zognejo. Ncpoterpežlivec jo ojster tern. »II poterpežlivosti, itd." II. Poterpežlivosti nam je potreba, ko vsakdan, kruli a; vadimo se torej poterpeti! 1. Pogosto si kaj malega pritergajmo, in vsega ne dovolimo, kar serce poželi. Luk. IG, 10. — Otroci so reveži, kojim sc preveč po volji streže; — kdo odrašenim ustregel bo? — Sokrat je žejen vodo zajemal, pa spet izlival, da so jo poterpoti naučil. — Tega nas tudi sv. Paul uči. 1. Kor. 9, 25. — 2. A*e pozabimo dobrega, kojega smo prijeli, in z Jobom govorimo: »Ako smo dobro prijeli, itd." Job. 2, 10. — Nam bi dobrote ne dišale, ako bi terplenja ne bilo. — 3. Ne zanašajmo se preveč na posvetne reči — zdravje — živlenje, itd., da jih bomo ložej zapustili. Prid. 1, 2. — Bog pošilja za to uboštvo — bolezni — sovražtvo, da ne pozabimo, da smo ptujci — popotniki, in da naj za svoj pravi dom skorbimo. 4. KliČimo u svojih težavah na pomoč, kakor Kristus na oljskoj prosi; pa so tudi z njim u sveto voljo božjo poditjmo in so učinio u vsaki reči voljo božjo spoznavati in častiti. Mat. 10, 29—30. — Za prihodno naj Bog skorbi; — naša prevelika skerb in tožba prazna. Mat. G, 34. 5. Oledajmo na Jezusa iu nja svetnike, posebno na ssv. J. J' Naše terplenje in pa sonca proti njihovem, llobr. 12, 1 —13. Saj sanii no torpimo. — Rovoža tolaži — čo mu tovaršev terplenja pokažoš. 6. Tolaži se, in gledaj na plačilo. II. Kor. 4, 17—18. -— Terplenje tvoje le kratko terpi — tudi dolgo večno ni; večno bo pa plačilo, ako poterpimo. — Tako so se ssv. mučeniki u terplenji oserčili; kakor sv. Arkadi (Djanje Svet. I. 44.) O vi izvoljeni premagavci, prosite za nas! — Terpeti mormo, najte da tudi voljno poterpimo, in doidemo skoz poterplenje u večno živlenje. Amen. XI[. Od nebeškega plačila. Veselite se in radivjte; zakaj glejte, vaše plačilo je veliko u nebesih. Luk. 6, 23. 1. Sv. Adrian, rimski vojšak, se je muoeiiikom Čudil, in jih baral, pokaj toliko stanovitno terpd? Odgovorijo mu: „Terdno upamo po smerti tako srečni biti, da vso veselje toga sveta ni kaj proti njemu; — in bi stotero živlenje imeli, bi ga radi dali za tisto, kar nam je Bog po smerti pripravil." — To čuti, se sv. Adrian pokristiani, in tudi za keršansko včro kerv prelije. (Premišl. 11. posled. reči. Baraga 172.— Djanje Svet. II. 272—275.) 2. Kavno to nam tudi ssv. J. J. mučeniki pravijo, kojih sveto godovno danes obhajamo, po besedah sv. Paula: Menim, da itd. Rim. 8, 18. 3. Poglejmo tudi mi iz to solzne doline u sveto neb<5, pomislimo kaj nas u srečni večnosti pripravljeno čaka: I. Kako neizrečeno veliko je nebeško plačilo, samo na sebi veselo; II. Neizrečeno veliko za to, ker bo vekomaj ierpelo. Oh, kako bo tamo gor lep6! — Poslušajte! I. Nebeško veselje bo veliko. — Duša se trupla ločivši prido na božjo pravico. Ilebr. 0, 27. — Blagor ji, če zasliši sodnika mili glas: „Pridi moja izvoljena — pojdi u veselje svojega Gospoda. —• Tvojo plačilo jo veliko u nebesih." Luk. G, 23. — je neizmčrno morjo veselja, kojega ni vidilo oko, itd. I. Kor. 2, 9. — Zapopasti ga ne moremo — ulj zauživali ga bomo, naj lo hočemo. Sv. Peter ga jo na Tabri lo okusil, in vos vnet je djal: „Gospod, tukej je dobro biti," — Poglejmo ga tudi mi skoz majhino Špranjo svojo omejonosti — posebno 3 lepo izkrico nezmerno luči: 1. Konec terplenja — začetek večnega veselja. —• Kakor bolniku, ki ozdravi — jetniku, ki iz ječe pride — tako lehko je izvoljenim. Skriv. narod. 14, 13. — 21, 4. Prebivajo u novem Jeruzalemu. Skriv. razod. 21, 10. — Sam Bog, sonce njih veličastva jih obsija, on je njih čez vse veliko plačilo. — »Bodemo k Očetu prišli, in pri njem prebivali. Joan. 14, 3. Oh, kdo ne želi — ne hiti z veselim sercom k dobremu očetu —iz ptujih krajev na vesel dom! — „Ako bi drugače bilo, saj bi vam povedal." Joan. 14, 2. — 2. Veličastna spoznava božja — toliko milionov svetov in božjih stvari. I. Kor. 13, 9—12. Kdo ne stopi rad na visoko goro — ogle-daje nove kraje? — Kdo pogleda u jasno nebo — premišluje brezštevilno broje zvezd, in s sv. Ignaciom ne izdihne: „Kako mi na zemljo merzi, kadar so na nebesa ogledam!" •—■ Hvalili bomo božjo mogočnost — modrost •— dobroto; naše petje bo ednoglasno — sladko. — Skriv. raz. 7, 10—12. — Boga gledati — uživati naj vekšo dobroto, kdo ne želi? — (Djanje Svet. n. 521.) 3. Vesela družba izvoljenih — naj ljubezniviših prijatelov. — Ilebr. 12, 22-—24. Pri Jezusu — z Marioj — angeli in svetniki na neb. gostii biti, kdo bi so ne veselil? Hebr. 12, 22—24. Tamo si bomo srečo dajali — kjer ločitvo ne bo. Joan. 17, 24. „0 živlenje srečno in veselo, ki smerti ne poziul, za žalost no vS, bolečino no čuti; — kder mogočni zmagavci, veličasten venec na glavi, u družbi angelskih korov Gospodu neprenehoma sionske pesme poj6. Oh naj bi skorej po zadobi odpuŠanja grehov izslekel težo telesa, srečno u tvoje veselje došel — u to preverlo mesto prišel, in iz roko Gospodovo krono živ-lonja prijel!" Sv. Aug. II. Nebeško plačilo je večno. — 1. »Vselej tukej no moro tak biti, itd." (Pesme Ahacclna, str.) dobrovoljei na tem svoti poj6; alj to pesmi u nebesih no bo. Mat. 25, 46. Naj bo veselje šo tako — nam ga misol greni, da lo kratko terpi; — u nebosih naj vekšo veselje bo to, kajti ga konec ne bo. Joan. 3 , 16. 2. Ali znaš, duša moja, kako dolga vesela večnost bo?— Preštoj mi zvedo na nebu — listje in travo na zemlji — zernjo peska — kaplico morja — in ti bom miliono vekov povedal vesolja nebeškega. — Dokler neskončen Bog — hoče vesela večnost biti. I. Potr. 5, 4. — Iu za to dolgo večnost pa tako malo skerbimo! — 3. Kaj pa nebeško veselje velja? jo barala sestra sv. Bernarda. On ji odgovori: „Samo to, da hočeš u nebesa priti." — Razbojnika na križu sama beseda: „Gospod! spomni se me!" pa mu je šla od serea. — Ssv. mučeniki J. J. so dali svojo kerv. — Kaj bo pa tebi nob. veselje veljalo? — Zvestobo u tvojem stanu; — premago samega sebe — poterplenje — stanovitost do konca. Hebr. 12, 2. In za toliko veselje pa tako malo skorbimo! — za blato in prah pa zlato damo! — večno za kratko zamenjamo. — Prav govori Tomaž Komp. Za majhno prihodke nam ni predaleč, za večno živlenje jih veliko noge ne premakne itd. III. 3, 3. Anzelm in Engelram, imenitna viteza sta so u križnih vojskah za sveto deželo bojevala, in mlad Engelram jo pred mestom Stara srnert storil. Ves žalosten Anzelm u svojem šotoru na večer sedi, in vidi rajnega prijatla prod sebo. Veselo ga prozdravi, rekoč: „Prijatel! ali si še živ? Vidil sim te pri obsedi Maro med mertvimi?" Prijazno mu Engelram reče: „Jeli ne včš, Anzelm, da oni no umerjejo, ki svojo živlenje u službi Jezusovi dajo." „Kako pa je to, da to veliko lepšega vidim, ko si svoje živo dni bil?" ga Anzelm popraša. Engelram mu odgovori: »Moja svitloba in lepota pride iz tisto hiše, u koji u nebesih prebivam. U resnici ti povem, tebe še lepši hiša na jutro pripravljena Čaka. Srečno!" To Engelram izgovori in zgine. Drugo jutro zgodej Anzelm sveto zakramente prejme, pripoveda prikazen rajnega prijatla, in terdi, da bo šo tisti dan umeri. Popoldnč sovražniki nad križarje planejo, Anzelma kamen na čelo zadene; on umerjo in vidi še tisti dan svoj nebeški dom in pa prijatla Engelrama. Ravno to nam tudi ssv. J. J. mučeniki in prijateli naši izporočijo. Tudi nas u nebesih prelepa hiša pripravljena čaka. — Leliko, še danes, tudi nas smert pobero. — Oh, naj bi srečno k vam došli! Blaženi prijatli, ssv. J. J. prosite za nas! Amen. XIII. Od svete stanovitosti. Kdor stanovlton ostauo do konca, bo lzvcllčan. Mat. 24, 13. 1. Pač jo ovi svet kraj vednega nepolcoja — neprenehlivega boja, kakor nam ga Jezus u douaš. sv. ovangelju popišo.--Konec te hude Vojsko jo smert. — 2. Pač srečni, da nas še drugo živlenje Čaka u kraju večnega pokoja, kder vsili teli posvetnih bojev ne bo. — Oh, naj bi le srečno u kraj večnega miru došli! »Kdor stanoviten ostane itd." 3. Kako se imamo serčno vojskovati — do konca stanovitni u boji ostati, nam ssv. mučeniki J. J. pokažejo.---Naj bi se od njih naj potrebnej kreposti naučili, hočem danes jim u čast govoriti od svete stanovitosti u dobrem: I. Kaj se pravi stanoviten u dobrem biti. II. Kako nam je stanovitosti potreba; III. Kako si zamoremo stanovitost osvojiti. — Le kdor bo do konca zvesto poslušal, se bo u sveti stanovitosti poskušal. I. Kaj je sveta stanovitost ? — Boži dar začeto dobro delo srečno dogotoviti —■ za gotovo plačilo prijeti, — „Dobro samo začeti, kaj ne velja, timveč zgotoviti." Sv. Aug. 1. Pri sv. kerstu se hudiču odpovemo — in presvetej Trojici služiti sc zaobljubimo. Skušnjava zalezuje mlade in stare — bogate in uboge; — vse skušnjave mesa, sveta in pekla serčno premagati — le presv. Trojici zvesto služiti do konca — se veli u dobrem stanoviten biti. »Kdor do konca stanovit itd." Tako stanovit je bil Eleacar. II. Mak. 6, 18. — sv. Polikarp. (Djanje Svet. I. 94.) 2. Pri svetej spovedi obljubiš pregrešne priložnosti opustiti —■ ptuje blago odrajtati — se s sovražnikom spraviti — raj še umreti, ko grešiti. — Kdor stanoviten ostane, dopolniti ne odlaga, in kar reče stori. Ps. 7G, 11. Tako stanovitna je ostala sv. Magdalena, — svet Peter, sv. Paul, in vsi sveti spokorniki. 3. Kaj pa stori, kdor stanoviten ni? Veliko obeta, pa malo do- . polni. — Danes hoče sveto živeti — dober gospodar — zvest delavec biti, jutro bo na vso pozabil, in jo slabej, ko poprej. — Mati danes otroke uči — oče strahuje, jutro jim pa vso svoj voljo da. — Družina odno dni alj tedne jo pridna —• pa so hitro u svojo staro navado povorne. — Na pol pota obstoji, kdor stanoviten ni; — iu taka nestanovitost jo hudobna. „Lo kdor do konca stanoviten itd." II. Stanovitosti nam je toliko potreba, da razun njo izveličanja ni. — »Kdor skleno stolp zidati, premisli potroško. — Kdor hoče vojsko začeti, pomisli, ali ima dosti moči." Luk. 14, 28—32. — Satan so bo njim smejal, ki so nestanovitni. »Kdor do konca itd." 2. Stanovitost jo tako potrebna, da bi bolje bilo, ne začeti--- Hudič pripelja sodom šo lnijili duhov, itd. Luk 11, 2G, — Tudi bolnik težej ozdravi, ki si bolezen ponovi; — in ti, ki stanoviten nisi, si Bngu nehvaležen lažnivec; — nezvest hlapec, ki bo veržon u unajno teme. »Bolje bi jim bilo pota pravice ne spoznati, itd. II. Petr. 22—23. „Kdor do konca zvest itd." (Drobtince leta 18-17, str. 75—76.) 3. Veliko jih je , ki dobro začno, pa malo jih dobro skonča. — Iškariot je dobro začel —■ pa strašno končal. — Arih, VIII. angležki kralj je dobro kraljeval več let, pa poslcdnič je hudo naredil. —■ — Kako lepo so pa svojo vojsko dokončali sveti mučeniki J. J., kojih Častito godovno danes obhajamo! —■ — Oni nas kličejo in vabijo stanovitno za njimi hoditi —• se ne premagati dati. »Kdor do konca zvest itd." Tli. Kako si hočemo stanovitost osvojiti? — Jezus je svojim dvo reči za vajo u stanovitosti na oljskej gori priporočil: Čuti in moliti. Mat. 26, 41. (Drobtince leta 1847, str. 77.) 1. Cujte; sovražnik vaš, hudič hodi okrog, itd. I. Petr. 5, 8—9. — Stare navado se rade oglasijo — le za las prosijo, in iz njega hitro verv spletejo. — Potreba je skcrbno vso kote svojo vesti preiskovati — posebno na svojo priserčno pregreho ojstro gledati —• premišlevajo svojo vest vsak dan — posebno vsako nedelo; — pogosto očistiti njo skoz pravo spoved. — Cujmo, kedar pregrešno tovarŠije —• kedar nas hudoben svčt zasramuje in Čerti. »Bodimo zvesfi; —Gospod nam hoče krono dati." Skriv. razod. 2, 10. 2. Molite! Molitva je svete stanovitosti vodila in družica. — Molite starši za otroke kakor Job. 1, 5. — matere za svoje sine in hčere, kakor sv. Monika za Auguština (Djanje Svet. I. 456.) — moži za ženo itd. Molitev pravičnih veliko premore. — Posebno u nevarnosti zdihujte: »Gospod, pomagaj! itd." Mat. 14, 31. Pristopite pa tudi pogosto in vredno k mizi božji, zauživajte kruh močnih — hrano za večno živlenje, in bote lehko djali s sv. Paulom: »Vso premorem itd." Pil. 4, 13. 3. U kerS. družbe in svete bratovšine stopite! — »Gorje samemu, itd." Prid. 4, 10—12. — Tovaršija dobra — družba poštena — bratoma sveta daja sdruženo moč, in Jezus obljubi biti u srčdi med njimi. Mat. 18, 20. -— Kakor hudobni svojo družbe imajo, pravično zmagati — jo potreba posebno u sedajnih nevarnih Časih svetih bra-tovšin, ki so sveto terdnjave stanovitvsti u dobrem. Ko jc sv. Franciško Seraf. na smertni posteli bil, je svojim bratom posleden nauk dal, rekoč: »Bodite zmiraj stanoviti u strahu božjem itd." (Djanje Svet. II. 400, 401, 2.) — O Gospod! ki si nam dal dobro začeti, daj nam tudi srečno doveršiti! Kdor do konca stanoviten ostane, bo izveličan. Amen. G. Groilovno spoznovavca škofa. XIV". Od zvestobe stanu. Prav, dobor in zvest hlapec! ker si bil u malem zvest, to bom čoz veliko postavil; pojdi u veselje svojega Gospoda. Mat. 25, 23. 1. Kakor moder gospodar vsakemu svojih ljudi pripravno delo — tako jo Bog vsakemu njegov stan in potrebno lastnosti odločil. —• To so talenti, od kojih Jezus u den. sv. evangelju govori. —■ — Bog jo dal odnemu 5, drugemu 2, tretjemu 1 talent časnega premoženja, no zapraviti — ne zakopati — marveč zvesto u dobro oberniti, kakor sta storila dva pridna hlapca. 2. Kako zvesto jo sv. J. škof svoje talente rabil! — Veliko službo nm je Bog odločil — veliko zaupal —- veliko jo pa tudi dobrega storil, in veselo ga je Gospod nebes in zemljo na plačilo poklical, rekoč: „Prav, dobor in zvest hlapec, itd." 3. Kako pa kaj mi u svojem stanu zvesto služimo? —■ Ali včmo: I. Kaj se pravi po svojem stanu zvesto služiti f— Ali pomislimo, II. Kaj zveste, in kaj zanikarne služavnike božje Čaka f — To hočemo danos spoznati po izgledu sv. J. spoznovavca in škofa. Tudi denaš. moja beseda jc drag talent; no zapravimo ga! I. U svojom stanu svesto služiti so pravi vse dolžnosti svojega stanu na tenko dopolniti Bogu k časti, sebi in drugim u izvoličanjo.—■ K temu jo potreba: 1. Svoje dela prav znati. — Rokodel (mojster skaza), družinčo (hlapec — dekla), ki svojih opravil ne razumi, zvesto delalo — svojih dolžnost dopolnilo ne bo. Starši — gospodarji, ki svojih otrok prav gojiti — družino prav vladati no zastopijo — prav gospodariti in go- spodiniti ne vedo, tudi svojih dolžnost zvesto dopolniti ne morejo. — Kolika dolžnost jo torej za mladino se pridno učiti — naukov za vsak stan pripravnih ne muditi, in dela alj stanu ne zadeti, za kojega nimaš potrebnih lastnost — ne učenosti. 2. Opravila svojega stanu u malem kakor u velikem čisto izgotovljati, ne le na videz, timveč na vest. Efež. 6, 6. — Dekla na majhino iskro ne gleda, in velik ogenj se vname; — hlapec le enbart živine prav ne oskerbi, in ves hlev u nevaršino pride. Gospodinja na kuho — gospodar na dom ne pazi, in u kratkem pride vsa hiša u nič. „Le kdor je u malem zvest, ga bo Gospod čez veliko postavil." Kdor malega ne porajta, tudi u velikem zvest ne bo. 3. Svojim stanom zadovoljen biti, kojega mu Bog odloči. — Nezadovoljnost je vodila nezvestobe. »llastejo darovi (talenti), raste tudi račun od njih." Sv. Gregor. — Stan človeka srečnega no stori, timveč zvestoba in zadovoljnost. — Vsak stan ima svoje veselje, pa tudi terplenje. — Nebes u nobenem stanu imeti no moremo — le zaslužiti si jih zamoremo skoz zvestobo. II. Nezvestoba stanu jo mati vsega hudega na sveti — ona časno in večno nesrečo u svojem krilu imd. — Svoje dni, pravijo, niso hotli udi trebuhu služiti — vso človeško telo je onemagalo (Novice X. 1843, str. 287.) Taka se hiši — soseski —• kraljestvu godi, kjer pravo zvestobo ni. 1. Nezvestoba jo mati časnih nesreč. — Zidarji -— tesarji nezvesto delajo — mosti — hišo — cerkve so poder6 in ljudi zasujejo. — Mati — oče otr6k u strahu božjem no izrodita, in derhal hudob-nežev množita. — Gospodarji in gospodinjo na svojo družino no gledajo, in število malopridnih hlapcov in dekel od leta do leta raste. — Deželska gosposka hudobnožev če prav no strahuje — hitro ječo pretesno prihajajo. — Duhovski pastirji so premohki, in preveč včrnim skoz persto gledajo; — hitro sveta vera umira, in hudobcu svet raste. Ecoh. 12, 18—23. 2. Kaj hoče /log z nezvestimi slulavniki storiti? — Kaj storiš kmetič ti z nezvestim hlapcom — de k loj V — Kaj stori vojskovodja s nezvestim bojakom, ki iz svojega mesta izbeži, alj pa k sovražnikom pobegno, izdajavec? — »Malopridnega hlapca verzito u unajne teme!" Mat. 25, 24—30. — Strah in groza je viditi toliko ljudi u nizkih in visokih službah — pa tako malo zvestih predpostavljenih kakor podložnih! — Nezvestoba jo peklenska vratarica. —• — 3. Kdo pa je med nami nezvest? — Prašaj se dekla, hlapce, oče, mati, kmet, rokodel, gospod in podložen vsak večer — vsako nedelo: ali sim jaz? — Ktere so dolžnosti mojega stanu? Kako sim jih dopolnil? — Sim kuhinska kuho — peko prav naredila? —• Sim konjar konje skerbno oskerbel? — Sim mati vsako jutro otroke k molitvi opomnila — gospodar družino k domači pobožnosti klical ? itd. — Grehi čez dolžnosti stanu so naj veči, pa jih naj manj ob-rajtamo; — so naj hujši, pa se jih malokdaj prav izpovemo. — Gorjej nam nezvestim služavnikom, posebno prejpostavljenim! Mat. 24, 48—52. Ni so čuditi, da jo sv. J. so u svojej službi toliko trudil, kajti je vedel, koliko zvestoba volji. Veselo je pa tudi skoncoma svojega živlenja zaslišal: »Prav, dober in zvest hlapec, itd." Ves svet jc poln toževanja, kako so hudobni ljudje — hudi časi; alj pomagati, ljudi in čase zboljšati roke križem dorže. — Sloviti Porzianski kralj Cir je svojo vojšake učil, kako se lehko premaga, rekoč: „ Vsak naj se tako terdno nosi, kakor bi zmaga samo na njem slonela, in gotovo premagali borno." — Ti nauk tudi nam vsim velja. Nič no pomaga toževanje; — potrebno jo djanje vsakega stanu — zvestoba vsakega dela. — Zvestoba bo dala bolje ljudi — boljše čase. Amen. XV. Od kcrsaiiskc pazlivosti. *) (Jujto, kor no višate, ktero uro bo vas Gospod prišel. Mat. 24, '12. 1. Vsak grad ima svojega čuvaja, nesrečo varvati — oznaniti srečo in veselje. Izaia. 21, 11—12. — 2. Vsaka hiša, vsaka duhovnia. — skofia mora tudi svojega skerbnega čuvaja imeti, ki pazi in čujo, da sc njegovi srenji zlo ne zgodi. Eceli. 3, 17—19. Tak zvest čuvaj čedo Kristusovo je bil svet J. Škof.-- 3. Slab čuvaj jo pa človek, ki sam nad sobo 110 čujo, sovražnika svojo dušo 110 zapazi, in so pogubi. — Večidel jo takih nesrečnih ljudi, ki *) Čujoifnost, pozornost, bnittlvort. I. Nobene pazlivosti nimajo, in II. Sami sebe prav ne pregledajo. — To dvojno je toliko potrebno, kakor oko za gledati — uho za slišati. Poslušajte! . I. Kdo pazi alj čvje nad seboj? 1. Kdor svoje znotrajne čute skerbno premišluje, pazi na misli, želje in nagone, kamo vlečejo — ojstro presodi svoje dozdelke, da ga ne vkanejo — prevdari svoje namene tudi dobrih del, jeli so cisti, Bogu .dopadlivi? Mat. 6, 1 — 6. — 15, 19. — Serce je vir vsega dobrega, pa tudi hudega. — 2. Kdor svoje zunajne počutite varuje, da mu u hudo ne zaidejo: svoje oči, kakor Job. 31, 1. — svoje ušesa, kot modri Sirah 28, 28; — svoj jezik, kakor nas sv. Jakob uči: 3, 2 —10; svoje djanje in zaderžanje, da nikogar ne pohujša. 3. Pažka nad sebo je potrebna, kajti smo vsi k hudemu nagneni in slabi, Mat. 26, 41. — Kako nadležno so skušnjave znotrajne! Koga ne nadležvajo nečiste misli? — koga ne mika u sereu napuh? — kriva sodba? itd. — Kako pogosto so unajne skušnjave, nespodobni marni, pregrešni izgledi! — — 4. Kamo je padel David — Salomon — Samson, ki ni dobro sam na sebo pazil. Kamo pademo tudi mi, nas lastna in drugih skušnja uči. — Pogosto grešimo strašno, pa še ne včmo, ker ne pazimo. — Bo, ki grehe kakti vodo pijejo, in se za pravične imajo, gluhi in slepi. — Pripov. 4, 23. 5. Paznosti je posebno potreba u obhoji z drugim spolom — med ptujimi ljudmi — na dobri volji — u hudi skušnjavi — posebno u tem, h čemur je človek naj huje nagnen. Kaj so zgodi, ako sami nad svojimi no pazimo? Mat. 13, 2">. — Kamo je zašla tvoja hiša, ti spijoč gospoditr! itd. — II. Kdor hočo dobro čuti., mora luč prižgati, in skerbno 1. Svojo vifst izpraševati, da sam sebe prav spozna, kako svojo dolžnosti dopolni, kaj ima popraviti, česar se varovati, itd. — Kdor sam sebo no spoznd, jo Človeku podoben, ki basago nosi; drugih grehe pred sebo — svojo na horbot obeša, in so goljfa. Za to veli Jezus, Mat. 7, 3—5. — 2. Kako imamo sami sebe preiskovati? Kakor prod sodnim stolom vsovedjoč. Boga — na gori pobožnosti s povzdignenim sercom, da nam megla samosvoje ljubezni vesti ne otemni. — Ne Šteti svojih dobrih lastnost — del — zasluženj; — marveč svoje slabosti in krivice. — Kdor sam sebe hvali — kaj ne velja. JI. Kor. 10, 17—18. 3. Kdaj je naj bolje se izpraševaje spoznavati? — Vsak večer — vsako nedelo in praznik, posebno po pridgi alj po kerš. nauku. Beseda božja je ogledalo spoznave samega sebe. Ps. 1, 2. »Izdrami se, ki spiš, in Kristus te bo razsvetlil!" Efež. 5, 14. — Vidil boš svoje serce — svojo liiso poravnati, — hudo odganjati, vsakemu potreben nauk dati. — Takega čuvaja hoče Gospod, kedar pride, čez vse svoje premoženje postaviti. Mat. 24, 4G—47. Amen. XVI. Od dobrih in slabih izgledov. Glej, tla luč, ktera je u tebi, ne bo toma. I-.uk. 11, 35. 1. Kako lepa, svetla luč je bil sv. škof J., kojega častit spomin danes obhajamo! — Njegovo svete čednosti so nam svetli žarki — njegove dela goreče sveče kerš. živlenja. — —■ 2. Svetega J. posnemati — svojem domačim in ljudskim ravno tako lepe izglede dajali nam Jezus u denaš. sv. evangelj u veli, rekoč: »Nihčer ne prižge luči, itd." 3. Vsak pravoveren kristian ima biti luč svoji soseski, ji dajati dobre izglede, posebno pa prejpostavljeni svojim podložnim; zakaj besede mičejo, alj I. Dobri izgledi vlečejo u dobro, II. Hudobni izgledi pa u hudo. Sv. J. izprosi nam pravo luč, to resnico prav spoznati! I. „Naj se sveti vaša luč, itd." Mat. 5, IG.: to zapovod jc Kristus vsim, posebno pa projpostavljenim dal, svojim lepo izglede dajati, zakaj moč izgledov jo velika — čudovita. 1. Sv. Joan kerst. ni čudežev delal, pa jo čudo lepo živel, in nja sv. izgled jo ljudi k pokori nagibal. Mat. 3, 5. — Kraljič je s svojim izgledom vso svojo hišo proobornil. Joan. 4, 53. — Korneli, stotnik jo pobožno živel, in vsa njegova hiša za njim. Djanjo ap. 10, 2. — Tako jo tudi ječdr vso svojo Kristusu pridobil. Djanjo op. IG, 33. 2. Ti si luč svojim otrokom oče, mati, — gospodar, gospodinja svoji družini, — gosposka deželska in duliovska svojim podložnim. — Zastonj so vaši nauki — opomini — strahovanje, če jim ne pokažete, kar učite, itd. »Naj se sveti vaša luč, itd." Pa tudi vaša luč raj se sveti, vi tovariši in tovaršice. Prip. 13, 20. Človek veliko raj stori, kar vidi, kakor kar sliši, rad posnema dobre —- še rajše pa II. Hudobne izglede. Adama je slab izgled Eve zapeljal. I. Mojz. 36. — Hudobni kralj Roboam je pravo vero zapustil, in ljudstvo za njim. II. Kron. 12, 1. — Ko so se božji otroci pervega sveta s hudobnimi popajdašili, je njih pregreha ves živ svet popačila I. Mojz. 6. — Ko so se Izraelci s pagani poprijaznili, so jih zapeljali, da so svojega Boga zapustili. — V. Mojz. 7. Poglejte, kaj hudobni izgledi premorejo! Ps. 17, 26. 2. Kako so sc otroci navadili tako nesramno nositi — posli tako brezbožno živeti? — Od staršev — gospodarjev so se naučili. — Zakaj so kmetiški ljudje tako gizdasti u svoji noši, pojedični in zapravljivi? — Gospodo radi u hudem posnemajo. — Pogosto en sam hudoben, malopriden prihajde celo hišo — sosesko poliujša; kakor černa tema je pregrešen izgled. »Gorje človeku, po kojem pohujšanje pride! itd." Mat. 1«, 7. Eloacar, pravičen, imeniten mož, jc raj naj grozovitnej smert storil, kakor bi bil svojim mlajim slab izgled dal. II. Mak. 6, 18. — — Varujmo se hudobnih izgledov tudi mi; dobri izgledi u nebesa — hudobni u pekel vlečejo. Amen. XVII. Od priprave za srečno smert. Oltjto, fujto ln molit«, ker 110 vSste, kdaj hiSnt gospodar pride. Sv. Marka 13, 33. 1. Kaj so vam zdi, česa se človek vse svoje žive dni uči, in večidel naj manj zna? — Srečno umreti.. — Dčte, ko se porodi, jamo umirati — celo živlenje, kaj je druzoga, ko umiranje. Sv. Greg. -— I11 vender na smert tako radi pozabimo! — 2. Da bomo umerli, vemo — kdaj, ktle in kako pa 110 vemo; kakšno živlenje — taka bo smert — taka tudi vččnost. r Drobt, za noro leto lHJii. '' L 3. Skerbno se je torej sv. J., kojega godovno obhajamo, na srečno smert pripravljal — je pa tudi častito umeri. — — »Draga je pred Gospodom smert njegovih svetnikov." Ps. 115, 15. Smert grešnikov je pa nar strašuej." Ps. 33, 22. Kaka bo pa naša? — Kakoršna je naša priprava: I. Vsa naše žive dni; posebno pa II. Na smertni postcli. »Glejte, čujte in molite, itd. pa tudi poslušajte, kako se imamo na srečno smert pripravljati." 1. Vse svoje žive dni se srečno umreti pripravljamo, ako se sedmero rabelnov nesrečne smerti varjemo, da nas ne ulovijo; kteri so: a) greh, ločen nesrečne smerti. Rim. G, 12—23. b) Odlog pokore na stare dni; verv nesrečne smerti. Prid. 9, 12. c) Zakop u posvetne reči, ki je jama pozablivosti na bližno smert. Luk. 12, IG—21. ti) Preveliko dobrovoljstvo, pokrivalo nesrečne sinerti, da je ne ugle-damo. Luk. 21, 34—35. e) Predevzen zaup na božjo milost. Sir. 5, 5—9. f) Zanašanje na prazne reči, brez pravega poboljšanja, p. na božjo pote, na posebne pobožbo. g) Prevelik strah pred ojstroj božjoj pravico, ki nas u obupanje spravi. — Bog nas tih sedem rabelnov varuj! — Varujmo se jih tudi mi, in 2. Skerbimo za sedem prijatlov srečne smerti, ki so: a) dobra vest, mehka vajšenca, na koji se sladko umerje. Modr. 4, 7. — b) Pogosta misel na smert, ktera nas z njoj poprijazni. Mat. 24, 42. — c) Pogledba na minjočost posvetnih — in na vrednost večnih reči. Mat. 16, 25—^27. Tako sejo sv. Ignaci, sv. Francišk Ksavcri zinodril. (Djanje Svet. II. G54.) d) Milošina, srečno smerti tovaršiea. Luk. 16, 9. — e) Vedna čuvajnost (pazlivost) nad seboj, kojo nam Kristus priporoča. Mat. 24, 42—51. Luk. 12, 3G—40. f) Pogosta obuditev poželenja, Boga skorej gledati. Ps. 41, 3. Ps. 83, 2—4. g) Vsakdanja priporočva Jezusu, Marii in sv. Jožefu za srečno zadno uro. — So, ki se postijo sv. Joanu Evang., ssv. trem kraljem, naj bi jim nekoliko dni poprej smert napovedali. Post jo dober, pa namen ni pravoveren. (Drobtince VII. str. 178.) Kristus veli: »Pripravljeni bodite, kajti no vesto uro, no dne. Mark. 13, 35—37. — Posebno imamo so pripraviti: II. Na smertni postcli. — Popotnik na morji opraša mornarja: Ktle jo vaš oče umeri? Odgovori; Na morji jo utonil. Kdc pa vaš ded? Odgovori: Tudi na morji se je potopil. Ali se pa upate vi na morje? — Na to pobara mornar popotnika: Kde je pa vaš oče — ded — preddedej umeri? Odgovori: Na posteli. — Oh prederznež! mu reče mornar, kako se upate u postelo? — To nas uči, da smo povsodej prav za prav na smertnej posteli. Pomislimo torej : 1. Vsak večer — posebno pa, kedar nas kaka bolezen položi, da bo lehku ta smert na postela, iz koje ne bomo več ustali. 2. Ne branimo se spomina smerti, timveč naroČimo svojim ljudem, naj nas nevarnosti opomnijo, da nas smert ne zaleze. Tudi Jezus se je od smerti rad pogovarjal. Joan. IG, IG. — Na smert ne misliti, je neumno — bolnikom bližno smert prikrivati, jo grozovitno. — 3. Poskerbimo svojo hišo, naredimo prej oporoko. IV. Kralj. 20, 1. Gerdo in greh je, ako se po rajnih za premoženje kavsajo — pravdajo, namesti molitve kolnejo, itd. 4. Povernimo krivico na blagu — časti, — popravimo dano pohujšanje; prosimo za zamero. Gorje u sovražtvi umretu — u večnost krivično blago nositi! 5. Podajmo se u sveto voljo božjo, naj z nami stori, kakor Bog hoče. Poterpimo težave, in umrimo radi u duhu pokore, kakor sv. Martin (Djanje Svet. II. 563.) 6. Obudimo gostoma vir o, upanje in ljubezen, ki nam u srečno večnost svetijo. Čitajmo al poslušajmo radi terplenje Kristusovo — djanje svetnikov o posledni uri. Izgledi Jezusa in svetnikov božjili so kažepoti u srečno večnost, kojih ob odhodu naj bolj potrebujemo. — 7. Podobo križanega vedno pred očmi imejmo; on je na razpelu smert premagal, tudi nam zaupanje srečne smerti dal. — Bolni gospod je svojo dni na smertni posteli omagoval. S t reže j mu napove prijatla, kteri mu sam še pomagati zamore. „Naj pride!" veli bolnik. Sluga razpelo (božjo martro) iz nedrij potegne, rekoč: „Ovi je vaš edini prijatel o smerti; njemu se zaupajte!" Bolnik sc utolaži, previditi da, in mirno uinerjo. 8. Ne odlagajmo svetih zakramentov za časom prijeti; oni so dušno zdravilo, da nam no bo zamujeno. — Tako bomo lehko s sv. Paulom rekli: „Kristus je moje živlenje, umreti moj dobiček." Pa tudi s Simeonom. Luk. 2, 29—32. Kedar so prišli sv. Jerouimu posledno uro polajšat, jih sveti serec prijazno ogovori, rekoč: »Dragi moji! ali ste mi sporočilo done sli, da pojdem? — O naj vam Bog to veselo naznanilo poplača! Udeležite se mojega veselja, bodite priča moje sreče! Glejte, to je naj dražej časek mojega živlenja. Sladko in mirno spanje pravičnih, pridi in mi oči zatisni. Smert! kako si lepa, ljuba! — Le hudobnim si gerda. — Bratje molite, čujte, 1n zvedeli bote, kako sladko je umreti, kdor se je Učil prav in sveto živeti." To je sv. Jeronim izustil, in srečno umeri. — Naj bo taka naša priprava, bo tudi naša posledna beseda: »Oče, u tvoje roke izročim svojo dušo." Luk. 23, 46. Amen. H. Godovno sv. cerkvenega ucenika. XVIII. Od prave kerš. čednosti. VI »te sol zemlje. Mut. 5 , 1.1. 1. Neslani ljudi, in pa neslana jed;—■ kdo jih obrajta?— Taki so neverniki — taki slabi, le po imenu kristiani, kteri po naukih svete včre ne žive. Za to veli Jezus; »Vi ste sol — luč, itd." 2. Po tem povelju Jezusovem jc učil in živel sv. J. slovit cerk. učenik. — Bil je sol po svojih naukih, luč po izgledih svoje kreposti, ki nam neprenehoma sveti. — — 3. Sedajne ljudi pa dvojna zmota mami, jih spravlja ob sol ali ob luč, pa tudi ob dvoje. So, ki vere ne porajtajo, in mislijo brez prave včre pravično živeti. — Drugi se lo na golo vero zanašajo, živijo pa po pagansko. Porvo je zmota — drugo goljjija; obdve u pogubo peljato. Učimo sc torej po izgledu sv. .1. cerk. učenika: I. Kamo kriva, lažniva čednost petja, kako človeka goljfa. II. Kaj prava čednost velja, in kako si jo osvojimo. Oče luči! daj tia prošnjo sv. J. to resnico prav spoznati! I. Goljuf na čednost ali krepost, dozdevna pravičnost je 1. Misliti, da prave včre potreba ni, da lehko brez vero pošteno Živi — da jo lehko po vsaki vSri zveličan. — Zmoto tega nauka nam že gola pamet pokaže — nam še očividnej Kristus pove. —■ »Kdor verje, itd," Mark. 16, 16; — nam apostoli pričajo. Hebr. 11, 6. — Vera je dno pravičnosti — korenina kerš. čednosti. Pokaj se je dal Jezus križati — mučeniki tako grozovito terpinčiti — so apostoli vse popustili — grejo misiouari med zamurce? — Za pravo vero. — Sveta prava vera nad vse velja, brez nje jo pravičnost •— čednost prazen mak. »Pravičen iz vere živi. Rim. 1, 17. »Kdor zdrave vero nima, tudi pravičen biti ne more." Sv. Aug. 2. Meniti, da je vera dovolj za izveličanje, da le ime kristiana imamo. »Ne vsak, ki meni pravi: Gospod itd." Mat. 7, 21. Kaj pomaga cvetje brez sadu? — ime kristiana brez kerš. serea in djanja? I. Kor. 13, 1—2. Kristiaui le po imenu in pa figovo drevo. Mat. 21, 19. 3. Imeti zunaj no čednost na videz za resnično krepost, kakoršno so hinavski farizeji imeli. Marsikdo se nosi svet — se hlini pravičen — govori pošteno in sladko; ali zadeva ga Jezusova beseda: Mat. 5, 20. Gola dobičkarska modrost in pravičnost, timveč goljfija — rnemo gredoča čutosl. Pobožna ginljivost brez stanovitosti je prazna pena, ne kerš. čednost. 4. Se le na neke čedne lastnosti zanašati — edne zapovedi dopol-novati — druge pa prelomlovati se ne pravi po kerš. pravično živeti. Mat. 9, 16. »Kdor se u ednej zapovedi pregreši, itd." Jak. 2, 10. »Ne pičica, itd." Mat. 5, 18. — Kako strašno se motijo in goljfajo, kteri se tako za pravične imajo! — Jim Kristus poreče: »U resnici vam povem, vas ne poznam." Mat. 5, 12. II. Prava kerš. čednost velja, ako se 1. Na tenko po nauku in izgledu Jezusovem ravnamo. Mat. 11, 29. — Vse našo misli, želje, besede in djanje imajo biti Jezusu podobne. Jak. 2, 10. — Sv. Ignaci muč. se je imenoval božji mož, (Djanje Svet. I. 117.) sv. Krištof se je zval Kristonosec (Djanje Svet. II. 84.) Hočemo pravični kristiaui biti, mormo po kerš. živeti. 2. Vse u čistem namenu, k Časti božjej in pa dušam u izveličanje storiti, no pa za posveten dobiček. Ljudje gledajo na zunajno; Bog pa u sercc. I. Kralj. 16, 7. Dober namen je našega djanja zlato; — boljši namen ko ima djanje — večo vrednost pred Bogom ima, — vekšo popolnost nam da. Tako razen je bil dar Abelna in Kajna. Hebr. II, 4. — So tako dobro delo brez prav. namena pri Bogu ne ho cene imelo. I. Kor. 13, 1—3. — Se tako maličko u dobrem namenu storjeno pri Bogu veliko velja. Mat. 10, 42. — Tako beliča vdove. Mark. 12, 41—44. Tako naša rnilošna. Mat. 6, 1—2. — Vse storimo m opustimo za to, ker je božja volja tako, 111 bomo pravični — veliki u neb. kraljestvu. Mat. 5, 19. 3. Neprenehoma u dobrem napredovati, čedalje bolj popolnoma prihajati. Ako sveta čednost ne raste, se posuši, in kristian, ki na poti kerš. popolnosti zastoji, ni višej pravičen. Kdor se ne poboljša, se polmjša. Ffl. 3, 13—4, 8. — Žalostna včst, ki veli: sim še tak, ko sim bil. 4. Se s hudobnimi nagoni brez ponehanja bojevati, in svojo voljo po volji božjej ravnati, naj si našim počutkom dopade al ne. »Toliko popolnoma napreduješ, kolikor sam sebe premaguješ." Tom. Kemp. — Cim več se hudemu poželjenju ustavljaš — težave u dobrem djanju premagaš — dobrega u svetem namenu storiš, tim veča in lepša je tvoja kerš. pravičnost — sveta čednost, ktere živa korenina je sveta misel in dobra, pravična volja po kerš. postavah vravnana. Tako čednim ljudem so angeli srečo peli. Luk. 2, 14. Tako čednost je sv. J. učil in u svojem djanju pokazal. — Ona je edno žlahno drevo, ki pa veliko verhov ima: ponižnost, čistost, pobožnost, stanovitost, itd. Verh svete kerš. Čednosti raste venec večne slave in časti. »Kdor bo tako delal, itd." Mat. 5, 19. O sveta čednost in pravičnost kerš.! — Kdo te prav spozna, kdo prav obrajta? — Ti si zaklad u njivi zakopan — ti si čez vso drag bizer. Mat. 13, 45 — 46. — Skerbimo, da si pristno čednost osvojimo; le za njo nam bodo Bog neb, kraljestvo dal. Amen. J. Godovno spoznovavca ne škofa. XIX. Od sv. poslednega olja. Vašo lci\i» naj bodo propanane, In goročo svoUla u vaših rokah. Luk. 12, 85. 1. Popotniki so so svojo dni prepasali — z oljem za mazilo udov prcvidili, pa tudi za svetilo; — čevlje na nogo in palico u roko, ter so so na pot podali, — Na ravno to nas Jezus opomni, rekoč: »Vašo ledja itd." 2. Lepo si je sv. J. spoznovavea Kristusov, kojega srečen odhod danes sv. mati kat. cerkev obhaja, prepasal ledja s svctoj ojstroboj svojega živlenja, imel je svetlo luč žive včre in terdnega upanja u svojih rokah; čakal je z gorečoj ljubeznijo na svojega Gospoda. — Gospod je prišel iz neb. gostije — ga je zaklical, in sv. J. ves pripravljen, je veselo z njim na neb. gostovanje šel. — O blagor tebi, sv. J., ki se že toliko lčt na neb. ženitnini veseliš! — 3. Tudi nam veli Jezus se pripraviti, kajti ne vemo, kdaj po nas pride. — Sv. mati kat. cerkev za nas skerbi, in nas posebno u smertni nevarnosti z vsim potrebnim previdi na nevarno pot u neznano večnost. Med potrebnimi svetstvi na smertni posteli je sv. posledno olje, naše duhov, rane zaceliti, nam dušne ude okrepiti za težavno pot skoz mračne vrata smerti. — Da ga bomo enkart vredno in veselo prijeli, hočemo danes premišljevati: I. Kaj nam zakrament sv. posled. olja da? II. Kdo ga prijeti ima? III. Kako se naj sv. posled. olje prav vredno prejme? Popotniki smo; pripravimo se, in zvesto radi poslušajmo, kako. 1. Kaj je sveto posled. olje? Jezus svoje ljubi ■— do konca. Joan. 13, 1. — Postavil jo za novorojence kopel sv. kersta — za mladino potorditi sv. birmo — za popotnico nam je dal svoje presveto Telo; — in za odhod u dolgo večnost nam je previdel sveto mazilo poslednega olja, da na smertni posteli ne onemagamo. Za to uči sv. Jakob: „Je kdo pri vas boleu, itd." 5, 14 — 15..— Zunajno znamenje tega sv. zakramenta je pomazilenje s sv. oljem, in pa mašnika vžrna molitev. — Kdo bi serčno ne želel, to presveto mazilo u smertnej nevarnosti prijeti, ako pomisli, kaj nam da! 2. Sv. posled. olje pokrepča dušo, bolesti voljno prestati. Jak. 5, 15. — d;l pa tudi bolniku grehov popolno odpušanje. Jak. 6, — povemo ljubo zdravje, ali pa srečno smert, kakor je duši u izveličanje. Jak. 5, 15. - 3. „Poštuj zdravitelja zastran potrebe, itd." Sir. 38, 1. — uči sv. Duh. Ne zamudi tudi dušnega zdravnika zaklicati. Sv. posled. mazilo jo duši in telesu zdravilo, ako ga vredno in o pravom času prejmeš. II. Kdo ima posled. olje prijeti? — Bolniki, kteri nevarno zbolijo. Jak. 5, 14. — No oni, ki sc zdravi u smertno liovaršmo podajo, p. vojšaki; — tudi nc leliko boleni, za kojih živlenje se bati ni, timveč oslabeli bctežniki; oni so posebne pomoči potrebni. 2. Kedar se bolniki po prijetem posled. olju sopet ozdravijo — ali se očividno zboljšajo, čez nekaj dobe pa spet hudo zbole, naj sveto posled. mazilo zopet dobe, kajti so ga u novič potrebni. o'. U nevarnej bolezni naj se ne odlaga predolgo prijema sv. posled. olja, marveč se naj prejme pri dobri pameti, da bi za toliko več hasnilo duši in bolnemu truplu. — /Sleparija je misliti, da sv. posledno olje gotovo smert prinese ali pohiti. — »Bog bo dal, da mu bo bolje," sv. Jakob uči. — Na posledne dihleje živlenja odložiti, se pravi inoč sv. zakramenta uničiti. Sv. posledno mazilo jc zakrament živih, ne mertvih. Ima se sv. III. Posledno olje prav vredno prijeti. — Potreba jo 1. Živo vero, upanje in ljubezen obuditi; to so tiste svetila, kojo nam Kristus priporoča. Luk. 12, 15. 2. Popolnoma [/revenga čez vse grehe, in čo mogoče čista spoved in vredno sveto obhajilo. Ti trije zakramenti so naj bolj i tovarši na poti u večnost. 3. Terdno zaupanje u božjo usmilenje in gotovo pomoč, prositev za odpušanjo grehov vsih pet poČutkov. — Po prijetem mazilu serčna zahvala in popolno podanje u sveto voljo božjo; po izgledu Jezusovem na oljski gori. Mat 26, 39. 4. Prav lepo nam vse to djanje pobožnosti sveti obredi pokažejo, po kojih se bolnik u sv. posledno olje deva. (Veriti. k. k. nauk V. 29 - 294. Bogočastje. MurŠec str. 142—144.) Usmileni Jezus, ki si okusil smertnih težav, britk6st in grenk<5st, in si nam u pomoč to sveto posledno mazilo postavil; daj nam ga vredno prijeti, zopot ozdraveti ali pa po njem srečno umroti, da, dokler živimo, tebi živimo, in kedar umerjemo, tebi umorjemo. Amen. XX. Od bratovšiii in pobožnih družb d. No boj se, malo kardelo! zaki\j dopadlo jo vašemu Očetu, dati vam kraljestvo. Luk. 12, 32. 1. Trojno obhajanje naše sv. cerkve me posebno ovesoli: godovno svetnikov — vezanje ali rešitev — in pa obletnica, ki so za rajnimi obhaja. Te tri slovesnosti (svečanosti) so tri serčne žile občestva (gmajne) svetnikov. — — 2. Tudi danes obhajamo rjocl sv. J. spoznovavea Kristusovega, Boga zahvaliti, ki mu je toliko milosti dal, počastiti nja svete čednosti, in se priporočiti nja mogočnej prošnji. — Kako sveto je sv. J. živel — umori u občestvi svetnikov! — Ni pozabil svojih pokojnih — ne živih bratov in sester; skerbel je po svojej moči, naj bi Bog od vsih spoznan iu češčen — pa tudi vsi ljudje izveličani bili. — 3. Ravna ta je tudi vsih vernih dolžnost; pa kako malo jih je, ki bi jo zvesto dopolnili! — Za to sv. mati kat. cerkev svoje zveste, žive ude u pobožne družbe (tovaršije) in svete bratovšine sbira, naj bi sobi in drugim u nebesa pomagali. — Njim veljajo besedo Jezusove: „Ne bojte se, malo kardelo! itd." Keršanskim bratovšinam naj tudi moja beseda velja, da spoznamo: I. Kako so sv. brateme dobre in potrebne za izveličanje. II. Kako se imajo obhajati, da bode Bogu u čast, vernim pa k izveličanju. Sv. J. tudi ti si naš ljubi brat in družban; izprosi nam, da bomo vredni tvoji bratje in sestre tudi mi! I. Hasen in potreba bratovšin. 1. Ko sc je pervi svčt toliko pohujšal (I. Mojz. 6. 7.), je Noe svojo družino za pravično živlenje posebno sdružil, in jo potopa otel. — Ko se je judovski in malikovavski svet tako papačil, da ga jo sklenili Bog skoz vojske pokončati in prenarediti, je Kristus utemelil braterno 12 apostolov, 72 učeneov in družbo vernih, ki so se bratje zvali. (Djanje ap. 2, 29.) Po njih je rešil verne, kedar je judovsko kraljestvo po Rimcik — in malikovavsko rimsko cesarstvo skoz čudno preseljevanje narodov pokončal. 2. Kakor svoje dni — se zdaj po svetu godi. Nad 1000 milionov ljudi po svetu živi, pa lc tretji del pravega Boga spoznd in moli. — Bog pa želi, naj bi vsi izveličani bili. I. Tim. 2,4. — Nad 200 milionov jo po zemlji katoličanov, pa kako malo med njimi prav iskrenih kristianov — pridnih sinov in hčer matere sv. kat. cerkve ■— Hudič veliko več sdruženih pomagavcov ima, ko Kristus. — Broj grešnikov — število pogubljenih raste. — Kakor hudobneži svoje poročno (skrivne) družbe imajo, božje kraljestvo na zemlji razdreti — moijo pravi kristiani tudi svoje imeti, ga razširiti, ovarvati in omladiti med seboj. Sdružena moč veliko več premore. Mat. 18, 20. 3. Kaj pa imajo družbe in braterne posebnega storiti? H čimu so V — Trojno dolžnost občestva svetnikov dopolniti: podučiti — bra-terno posvariti — u dušnih in telesnih silah svojim sosebno pomagati. — Kerš. ljubezen je svetu — kar je živa kerv truplu; — braterne in pobožne družbe so žile po hišah, duhovnijali in deželah; — po njih se kerš. živlenja moč po vsej kerš. cerkvi šira. — Brez njih vera umira — ljubezen omaguje. — Braterna, pobožna družba je kazalo kerš. živlenja. Za to Jezus veli: Ne bojte se! itd. Luk. 12, 32—34. 4. Izgovori. »Vse to smo kristiani brez braterne dolžni storiti." — Zalibog da ne storimo! Mormo se po svetih družbah obuditi in na-dušiti. — Tako so dolžni vsi deželani za blagost deržave skerbeti; — pa vender imamo potrebne kardela vojšakov — tovaršije kmetovske — družbe umetnikov, itd. Ali niso otroci tega sveta modreji? — Luk. 16, 8. Hudič je po svojih pomagačih u verstih pravih kristianov velike verzele naredil; — one se imajo zadelati, in pravoverni bližej ustopiti, skoz pobožne družbe si u roke seči.--„Smo dozdaj brez družb in bratovšin živeli, Še hočemo zanaprej." Smo, pa slabo za Boga in izveličanje svoje; kakor nas skušnja uči. -— Bile so svoje dni mnogotere bratovšine; — one so lienjale — stari hvaljeni časi minuli. — Sole nam jih 110 bodo povernile; kar se dobrega u šoli zgodi, se doma popači. — Tudi pridigo in kerš. nauki nam ne bodo ljudi dovolj popravili; — hudoben svet se jih zogiba. — Deželske postave jih same popraviti ne morejo; kjer ni pravične vesti, one ne zdajo.— Tudi posamezni 110 bomo sovražnikov včre in sveto Čednosti zmagali; potreba je sdružene moči, svet za Boga in izveličanje oživeti. Sdruženemu kar-delu je Kristus obljubo dal. Luk. 12, 32. II. Kako se imajo bratovšine obhajati? Ni zadosti le u njo stopiti, timveč z besedoj in izgledi — z molitvami in z milošnoj zmerzel svčt ogrevati in za božjo kraljestvo oživljati — za svojo in drugih iz-veličanjo skerbeti. Bratovšine skerbijo: 1. Za božje kraljestvo doma, u lastnem sorcu — u hiši — u duhov-nii družbanov. — Tako so: prcslad. serea Jezusovega, ljubezen do njega obuditi; — prečistega serea Marie, grešnike spreoberniti; — živega sv. roženkranca, božjo in Mariino čast pomnožiti; itd. — Imamo družbo kerš. devic — mladenčev, sveto Čistost med njimi ohraniti —• možev in zakon, žen, sveto zvestobo njih stanov podpirati, naj svoje težavne dolžnosti lohkeje dopolnijo, itd. Kar po samem ne zamoremo, u sv. dražbi premoremo. — Koliko se je merzlih sere za Jezusa vnelo — grešnikov čudno spokorilo! — (Beri bukve Jezusovega in Marii-nega serea.) 2. Za božje kraljestvo po unajnih, dalnih krajih razširati imamo braterno sv. Leopolda, misionom u severni Ameriki — bratovšino Mariino misionom u srednej Afriki pomagati z molitvijoj in milodari. (Beri Drobtince VI. 3 — 14.) Poediniti odkrušene staroverce ali Gerke molijo brati in sestre ssv. Cirila in Metoda. (Drobtince VIII. IX.) Oh, kako srečen bi lehko bil svet, naj bi verni družbani ovih bratovšin bili, pa tudi zvesto dopolnili 3. Dolžnosti vsake braterne. Vsaka bratovšina svoj poseben namen, pa tudi posebne opravila ima; p. presladkega serea Jez. — sv. rožen-kranca — sv. Leopolda, itd. — Vse pa tudi svoje občne (sploh) dolžnosti imajo: braterno podučenje, posvarjenje, in če to ne pomaga, naznanitev voditeljem, duhovnikom; — nepoboljšivih pa izverstenje, po velitvi Jezusovi, Mat. 18, 17. Ud se mora trupla odrezati, da celo telo ne umerje; — za poštenje družbe je vsim udom skerbeti. Posebno pa na smertni posteli se družbani ne smejo zapustiti — tudi po smerti ne pozabiti. — Tako pobožne družbe ljudi in čase boljšajo — oživljajo vero in službo božjo, budijo kerš. ljubezen, prinest bratom in sestram obilno odpustkov in zakladov u nebesih, Luk. 12, 33. 4. Izgovori. »Rad bi stopil u to ali uno bratovšino, pa so bojim zasmehovanja." Brez tega noben zvest učenec Jezusov ni. »Blagor vam, itd." Mat. 5, 11 —12. — Apostoli so se tega veselili: Djanje ap. 5, 41. Sv. Paul veli: »Kdor hoče pobožno živeti, itd." II. Tini. 3, 12. Ali se ni sv. J. in vsim svetnikom ravno taka godila? — »Ne bojte se, malo kardelo! itd." — »Se greha bojim, če ne dopolnim bratov-skih dolžndst. Dolžnosti brat. ne vežejo pod grehom; kdor jih opusti, greha no včini; to da zasluženja nima. — Bolje pa je edno prav der-Žati, kakor u desetih biti, pa nobeno dopolniti. Le po nasvetu duš. pastirjev jo dobro u to ali uno družbo stopiti. — »Zaupam tudi brez bratovšino izveličan biti." Zaupaš lehko, pa dosegel boš težko. — Popotniki smo, razbojnikov jo veliko; potreba je nam vsim, posebno pa mladini svete družbe; kar tudi sv. Duh poterdi. Prid. 4, 9—12, Priden kmet drago (vodotoke) po svojih senožetih in sadunosnikih napeljuje, da travniki in drevje bolj rode. Tako sv. kat. cerkev bratovšine po kerš. svetu utemeljuje, in vabi ljudi, hiše, duhovnije, naj se pridružijo, in veliko sadu za neb. kraljestvo prineso. — Tudi vas povabim — ki še niste pristopili — vas pozdravim, ki sto se vdeležili. Blagor vam, ako zvesto dolžnosti brat. dopolnite. Bote kakor drevje za potokom, itd. Ps. 1, 3. — „Ne bojte sc; Očetu je dopadlo vam dati nebeško kraljestvo. Amen. XXI. Od mlačnosti iu lenobe. Hudoben hlapec! pokaj nisi dal mojih denarjev na menjavsko mizo, da bi jih bil jaz z obrestjoj potegnil V Luk. 19, 23. 1. Kdo je imeniten mož, ki je svojim hlapcom premoženja razdelil, prej ko se je u ptuje podal? — Jezus, božji Sin. Libre so njegovi zveličanski nauki in zakramenti. — 2. Kdo so oni pridni hlapci? — Božji svetniki in svetnice; med njimi sv. J. spoznovavec, kojega god obhajamo. — Koliko si je sv. J. vse svoje žive dni trudil — koliko je dobrega storil! - Pač je veselo zaslišal od svojega Gospoda: „Prav, dober hlapec, itd." ;>,. Kdo pa je uni zanikam sluga, ki je svojo libro shranil, in jo brez dobička odrajtal? — Oh, naj bi nobeden nas 110 bil! — — Ali veliko kristianov je mlačnih in lenih, ki za neb. kraljestvo malo dobrega store, ali pa clo nič. — To je lenoba u dobrem, poglavitna pregreha. Hočemo torej I. MlaSnost in lenobo spoznati, da se nje bomo vedli varvati. II. Pa tudi pripomoge poiskati, kako to gerdobo vsih grehov srečno zmagati. Sv. J. ti pridni hlapec in prijatel božji! pomagaj nam, da 110 onemagamo. I. Kaj se pravi mlaSnost — kaj lenoba u dobrem? Pregrešna kesnoba in navada, potrebne opravila nevoljno, napol storiti, ali pa clo opustiti; pa tudi delati, pa tnaloprida reči. Kdor neprenehoma praznuje, ali pa prazno posluje, je lenuh, ki krado naj dražjo blago, zlat Sas Bogu, sobi in drugim. Njemu velja Luk. 19, 22-24. 1. Zakaj se imamo mlačnosti in lenobe varvatif Kajti nam čas živlenja potrati, od kterega hoče Bog ojster račun imeti. Gal. 6, 9—10. Pride noč, itd. Joan. 9, 4. — Lenoba nam sramoto in časno škodo, — Prip. 12, 11. II. Tes. 3, 10. pa tudi večno pogubo donese. Mat. 25, 24-30. 2. Kakor se stoječa voda usmradi — železo brez rabe zarje vi — polje brez dela s ternjem zaraste, taka se zanikarniku godi; — kakor Sodomlanom, Ecch. 1C, 49. — Davidu, II. Kralj. 11. Taka se tudi med nami lehko vidi. — Oh kako slabo skerbite starši, ki otrokom potepati se pustite — vi mladenči, ki brez dela postopate — dekleta, ki brez poslovanja posedate! — Lenoba jo vsake pregrehe košata mati. — II. Lenoba se nas lehko prime ali težko premaga, pa vendar premagati mora: L Iz ljubezni do Boga, ki nam toliko talentov — dušne in telesne moči, star, zlat čas za dobro da. Mat. 25, 18; — do Jezusa izveli-čarja, ki je toliko za nas storil, mi pa bi vse to zapravili? — Pridu imamo biti iz ljubezni do sami sebe, da bomo srečni časno in večno. — Zanikarnost nam prinese hudo vest in večno pogubljenje. Mat. 25, 24—30. — Delajmo pridno tudi iz ljubezni do bližnega, da ne bomo drugim u škodo — ne u pogubo. — Koliko hudega so zanikarni starši — gospodarji krivi — pa tudi posli, ki dolžnosti stanu skerbno ne dopolnijo! — 2. Za velikega plačila del, ki pridne čaka. Mat. 25, 21. Luk. 19, 16—19. Gal. 6, 9. Ako nas delo sili, ogledajmo se po plačilu! — Pomislimo, da nas Bog gleda, naš plačnik. — Ne pozabimo, kaj so svetniki storili, posebno sv. J. današ. godovnak. — Posilimo se u dobrem — hodimo tudi u malem pridni in zvesti. Luk. 16, 10. — Storimo tudi za druge kaj radi, če nam se ravno težavno in sitno zdi; tako bomo pridni in pohvaleui po zasluženju, kakor pridni hlapci dcn. sv. evangelja. Luk. 19, 17 — 19. 3. Prazni izgovori. — „Saj sim le enkrat na svetu; pokaj bi se Ugonobi j al." Ravno za to, ker si za časno živlenje srečno ali nesrečno večnost služiš. — „Saj nisim živina, timveč slab človek." — Živina se mora po gonjarjih priganjati; človek se ima sam upirati, in Bog mu l>o pomagal. I. Kor. 10, 1,1. — »Ako rad počivam, saj kaj hudega ne storim." Tako je tudi malopriden hlapec storil; kaj pa mu Gospod na to djal? Luk. 19, 20-26. Veliko je skerbnih ljudi za časno, malo za večno; pa vender Kristus veli: „Le edno je potrebno!" Luk. 10, 42. — Veliko več je za nebesa mlačnih ljudi, brez prave skerbi za božje kraljestvo. Ravno za mlačne kristiane pa je pisano: Skriv. razod. 3, 15 — 16. — Pridni bodimo, bratje in sestre moje, da bomo enkrat slaje počivali. Amen. K. Grodovno sv. apata. XXII. Od ker.šanskega zaupanja. Vsak, kdor zapusti kaj zavoljo mojega imena, bo stokrat toliko prijel, in večno živlenje dosegel. Mat. 19, 29. 1. Kako lepo je Kristus apostolom poverniti obljubil vse, kar so za njega zapustili — poterpeli! — Kako lepo jc svojo obljubo jim dopolnil! — Ubogi ribiči, so sedaj veličastni knezi — za mrežo in čoln imajo zdaj nebeški prestol. — Stokrat toliko so prijeli, itd. — 2. Ravno tako so popustili pušavniki svojo posestvo — razdelili med uboge premoženje, izvolili radovoljno ubožtvo u zaupanju na Boga, kakor nam sv. J. apat pokaže. — — — 2. Nam ni kakor apostolom vse zapustiti — ne razdeliti premoženja in u pušavo iti; — pa saj ubogaime dajati, in zaupati, da nam tudi Bog za vsak božji dar stotero povornil, in večno živlenje bo dal. — Učimo se po izgledu sv. J. apata. I. Kako dobro je u Boga prav terdno — II. Kako hudo je u Boga slabo, ali pa clo ne zaupati. To danes od vas zaupam, da me hočete zvesto poslušati. I. Dobro je zaupati u sveto previdnost božjo, po nauku sv. Petra I. 5, 7. — po izgledu sv. J. apata; zakaj: 1. Bog skerbi za naš vsakdanji kruh, kakor nam Jezus obljubi. Mat, G, 25—34.) —• kar nas lastna skušnja uči, po izgledu apostolov. Luk. 22, 35—30. 2. Bog nas varje nesreče na duši in telesu, kakor apostole na morju, Mat. 8, 23—26.; — in če nam ravno terplenje pošle, nam ga blagoslovi. I. Kor. 10, 13., in u dobro oberne. Rim. 8, 28. Kako lepo nam to kažeta potorpežljivi Job 1, 2. in pravični Tobia! 3. Kaj bi na Boga ne zaupali, ki je vsemogočen, Luk. 18, 27. — neskončno moder; Modr. 8, 1. — sama dobrota, naš preljubi Oče; Luk. 11, 9 —13. In če se ravno dalej prositi da, nas poslednič za toliko lepše usliši, kakor Jezus Kananejsko ženo. Mat. 15, 22—28. — Kdor se na Boga zanese, njemu ne spodnese, ako le 4. Prav zaupa; da svojo voljo Bogu prepusti, po izgledu Jezusa. Mat. 26, 39—44.; — da po svoji moči dela in tudi za svoje potrebe skerbi — se nesreče varje, in u svojem stanu zadovoljno živi. Hebr. 13, 5. — Kdor kakor Tobia 4, 23. svojo deco uči, lehko veselo z Davidom reče: „U tebe, o Gospod sim zaupal, in ne bom vekomaj osramoten. Ps. 70, 1. II. Dokler nam sije sonce sreče in veselja, mislimo, da je naše zaupanje terdno; — se nam zmrači in nas terplenje obiše, se naše zaupanje rado slabo pokaže, kakor na Izraelcih vidimo. II. Mojz. 16, 17. 1. Slabo u Boga zaupa, kdor u težavah maloserčen postane — o slabem vremenu upraša: kako bomo dela zgotovili? — Kedar toča pobije: česa bomo živeli? — pride vojska: kaj bomo počeli? itd. — O malodušni slaboverneži, kako gerdo je vaše mermranje — nehvaležno vašo prazno izdihvanje! — Mat. 8, 26—27. — Vse svoje skerbi verzite na Gospoda, itd. I. Petr. 5, 7. 2. Slabo zaupa, kdor se več na se in na druge ljudi zanaša, kakor na Bogil, kojega clo pozabi. — Tako se brezbožnik na svojo prebrisano glavo, na svojo moč zanaša, ko Goliat I. Kralj. 17. — Posvetnež zaupa na mogočne prijatelje — na modrost in krepost ljudi, pa se na slab terst naslanja. »Bolje zaupati na Boga, itd. Ps. 117, 8—9. „Ako Gospod hiše ne stavi, itd. Ps. 126, 1 — 3. Mnogi bolnik so na svojo mlado kerv, na zdravnike zanaša, z Bogom spraviti se pa tako dolgo odlaga, da se goljfil. — — Nismo tudi mi taki? — 3. Prederzno u Boga zaupa, kdor križem roke derži, se mlad no uči, odrašen delati noče, zaupaje da ga hoče Bog rediti; — zapravljivec, ki so na blagoslov božji zanaša — vertoglavec, ki brez potrebe u ne-varšino skoči — bolnik, ki zdravila zaničuje, rekoč: bo že Bog dal. Takemu je pisano: „Ne skušaj Gospoda itd. Mat. 4, 5—7. 4. Slabo zaupa, kdor se zanaša na prazne reči, krivo, babje vere, ki hodi zaklade kopat, čarobniko barat, na kvarto gledat in vedežvat; — Kdor clo svete reci na krivo obrača. Jez. 29, 8 — 9. — Prazna vera pravo vero duši, brani pravo pomoč, kise zamudi, in pogosto nedolžne obreče, napravi sovražtvo in tepenje, rekoč: Ti ali uni mi je naredil, itd. Kako čisto — terdno - - mogočno je bilo zaupanje svetnikov! — Kako lepo se jim jo poplačalo! — Apostoli so zapustili svoje bajtice, in veličastne cerkve po svetu imajo. — Sv. Paul puš'avnik se je u pušavo podal — in krokar mu je hleb nosil. — Sv. Peregrinu niso zdravniki pomagati mogli; — Kristus mu je noge zacelil; itd. Ob, naj bo tako in toliko tudi zaupanje naše! — liog poprej čudež stori, kakor bi svoje zapustil. Amen. L. God device imu-enice. XX!II. Od žive vere. Neboško kraljestvo je ednako 10 devicam, ki so vzele svoje svetila, ter so šlo ženinu in nevesti naproti. Mat. 25, 1. 1. Lepo sveti popotniku bleda luna po noči — še lepše zlato sonce po dnč — naj lepše sveti nam luč svete vere, ktero nam je Kristus prinesel, rekoč: Joan. 8, 12.; — nam sv. mati kat. cerkev pri sv. kerstu prižgala, rekoč: „Prejmi gorečo svečo, itd. (Mnemosinon strana 12.) 2. To svetlo luč jc prinesla modra devica sv. J. mučenica svojemu nebeš. ženinu naproti. Kako svotlo je bilo njeno sv. živlonjo — kako goreče njeno serco za svojega ženina, polno olja dobrih del in svete čednosti. -- Gospod njo je najdel pripravljeno — šla jc z njim na neb. ženitnino, na koji so že — let veseli. — 3. Tudi mi svetimo svojemu ženinu naproti; — ali kakor je razloček med lučjo sonca in luno — šo veči med pravoj, živoj — in pa med krivoj, mertvoj včroj. Mnogim pravo včro luč ugasnuje, malokomu živo sveti. Bomo hodili olje včre kupovat, kedar bo — žo prepozno? — Pomislimo danes: I. Kaj prava, Živa vera velja. II. Kako se za živo vero skerbeti ima. — Oče luči! daj nam sv. Duha, spoznati in storiti, kar je prav. I. Velika nesreča je slepota oči — še veča slepota duše: nevera, krivovera, prazna vera. Hebr. 11, G. — U to je prišel Jezus, luč sveta. —• Blagor nam, ki u pravej včri živimo, če njene postave der-žimo. „Vera je dno itd." Hebr. 11, 1. 1, Prava vera nam razodene večne skrivnosti od Boga, naše duše in prihodnega živlenja, ki so nam za vedeti potrebne. Kako nesrečni so bili nekdajni neverniki! —- Za to je sv. devica J. za pravo vero dala svojo kerv. — Se nesrečnej so sedajni neverci. »Imajo oči, pa ne vidijo, itd." Djanje ap. 28, 15—27. 2. Prava vera nam pomaga vse sovražnike serčno zmagati — vsako terplenje srečno prebaviti, kakor sv. .1. mučenica. Efež. 6, 11. .'!. Prava vera donese nebeško dilco, kakor sv. J. devici in inuče-nici, ki jo s sv. Paulom djala: Pil. 3, 7. — To je tajisto svetilo, kojega modre device u svojih rokah derže — shranilo žlahnega olja, kojega trapastim poinanka, kadar jo potreba iti raz ti svet. — Kaj pa kaj naša vera velja? — II. Neb. kraljestvo je podobno 10 devicam. Modre so si luč oskerbelc, nespametne pa spale —- pervo imele živo luč — druge le prazne lučarnice. — Tako se kristianam godi. — Naj nas sveta vera srečne stori. 1. Ima vera čerstva, terdna biti. Mat. 7, 24—25. — So po svetu krivi učeniki zapeljive knige — so slabovčrneži, kojim radi verjamejo. Ne daj Bog tega! I. Joan. 1, 1. Kaj še kerv preliti, kakor sv. včro zgubili. Tako sv. .1. — 2. Naša včra bodi živa, da se pokaže u svetih čednostih in u dobrih delih. Jak. 2, 1 1 18. Poglej, kaj jo sv. Agata djala. (Kerš. Devištvo str. 30.) — kaj je storila denaš. godovnica sv. J. — Kdor se obredov svoje svete v žre, p. se pokrižati, k obhajilu očitno pristopiti sramuje — nja vera omagujo, jo žo mertva. Jak. 2, 26. 3. Naša včra naj bo svetla luč tudi drugim! Blat. 5, 14. — Dolžni smo vero u svojem kraji ohraniti in oživljati — po dalnih krajih raširaujc svete včro podpčrati po braterni sv. Leopolda, Maric, zgodite daniee, itd. — Slaba jo tvoja včra, ako krivovčrco zagovarjaš — Drobt. za nov« leto 1805, " jim potuho dajaš — k njim zahajaš — mertvo vero imaš, ako bratovšine še ne poznaš misionam pomagati. — Kaj so pervi kristiani — mučeniki storili! — Kaj pa mi'? — — — O sveta kat. edino izveličanska vera, ti prava luč od zlbele do pokopa — skoz mračne smertne vrata u neznano večnost! — bila si pestema detetu — vodilo mladenču in možu — bodi še terdna palica tudi starčeku! — Tebe se hočem terdno deržati — tebe čisto ohraniti; — raje kerv preliti, kakor tebe zgubiti. Kdor vero zgubi, vse zgubi; luč mu ugasne u sredi terde noči. —- Pride enkrat tudi moja nevesta, smert po mene, in se mi na tem svetu stemni, oh, sveti mi večna luč ti, naj bom tam vekomaj gledal, kar sim tukaj živo ver-val! Amen. XXIV. Od pekla. Taka bo ob koncu sveta. Angeli bodo odločili hudobne, in jih hodo vergli u peč ognja; tam bo jok in škripanje z zobmi. Mat. 13, 49—50. 1. Sv. J. devica! pokaj nisi u nečisto poželenje dovolila, ter si raj kerv prelila, kakor sveto čistost zgubila?— Ker si se pekla bala, ki vse nečistuike čaka. Vso si dala za bizor devištva. — 2. Sv. J. muČenica! zakaj si rajo tolike muke prestala —- raj naj grozovitnej smert storila, kakor sveto vero zatajila? — Bilo te ji; peklenskega terplenja strah, proti kojernu jo bilo tvojo lo sonca. — 3. Ravno u dan. sv. ovangelju Jezus od strašne, peklenske ognjene peči govori, na ktero posebno mladi ljudi tako radi pozabijo, in ravno za to u njo padejo. Eni pravijo, da pekla ni; jim hočemo dokazati, da I. Pekel jc, kakor resnično jo Bog u nebesih. — Drugi so tolažijo, da pokol ni toliko strašen, no večen. Jim hočemo popisati II. Peklenskega terplenja grozovito večnost. — Bog nas vsega tega varuj! Varujmo so pa tudi mi, in to resnice s svetim strahom pre-mišlujmo. I. Da je pekel, kraj večnega terplenja, vsakemu zdrava pamet pavi, ki nas uči, da božja pravica, ki pravično večno plačuje, tudi hudobne večno kaznuje; — ako ne, ni Bog- pravičen; — ako ni pekla, ni tudi nebes. — Kar nam zdrava pamet priča, nam Jezus odkrito pove, ter govori od peči ognja. Mat. 13, 48. ■— od kraja večnega jokanja. Mat. 25, 30. — od ognja, ki ne ugasne — od červa, ki ne umerje, Mark. 9, 44.; — nas opominja se njega bati, ki ima obltist dušo in telo u pekel obsoditi, Mat. 10, 28. — Naj bi se pekla var-vali, nam živo pokaže nja grozovitost, ktero pogubljen bogatin terpi. Luk. IG, 19—28. — 2. Kar Jezus uči, apostoli poterdijo. Sv. Peter pravi, da je Bog zaveržene angele s peklen. verigami u pekel potegnil, itd. IF. Pet. 2, 4. -—■ Sv. Paul oznanuje strašno čakanje na sodbo in ognjeno maše-vanje, ki bo sovražnike Kristusa požerlo. Hebr. 10, 27- — Sv. Joan. prerokuje, da bodo prekleti svoj dol imeli u ognjenem jezeru, itd. Skriv. razod. 21, 8. 3. Ravno to so vsi cerkveni, učeniki, vselej in povsodej učili in še nče. Sv. Ivrizost. govori: Kar sv. Paul od nebes piše, tudi od pekla velja: Nobeno oko ni vidilo, itd. — „Kakor izvoljenim večna luč veselja sveti, tako pogubljenim ogenj terplenja gori." Ne u šali in pa za kratek čas so preroki oznanovali, ne nas plašiti so apostoli govorili; ni nam Kristus otroško igro naprotil; ni šala ne igra žuganje večnega terplenja. Sv. Jeron. — Tekel tajiti, so reče Jezusa dolžiti, da je goljuf — apostole, da so lažnivci; kar Bog ne daj! 4. Izgovori. »Ako je pekel toliko strašen, kdo pa je božje usmiljenje— ljubezen?" — Na križu, na altarju, u spovednici. -— »Pravica je, da, kdor na tem svetu ni hotel brez greha živeti, ima na unem svetu večno kazen terpeti." Sv. Greg. — »Ako u pekel pridemo, bo nam saj kratek čas," sc pregrešni dobrovoljci šalijo. Kaj mislite, da boto u pekli kvartali pijančevali itd.? — Oh, poglejte II. Peklenskega terplenja strašno večnost. Sv. Joan. Dam. piše od mladenča, kojemu jo Bog pekel pokazal. (Beri Baraga: Prcmišlevanjc 4 poslednih reči str. 1 1.5.) »Stopi tudi ti, o človek, u peklenski brez-den, dokler si živ, da u pekel ne prideš, kedar boš umeri." Sveti Krizostom. 1. 1'ervo in naj huje terplenje u pekli je, od Boga, svetnikov m vsih dobrih ljudi vekomaj se ločiti. Jezus je na križu milo klical: Eli, eli itd. Mat. 27, 46. — Pogubljeni bodo upili, pa nihče uslišal ne bo. Kako strašna je bila misel sv. Franc. Zalez., da ga je Bog za-vergol! (Djanje Svet. I, 107.) »Tsknli me bote, itd." Joan. 8, 21. C.* 2. Žalosten spomin zgubljenega časa, preteki, veselja, krivičnega blaga, pregreš. živlenja. »Kaj nam je pomagalo, itd." Modr. 5, 8. — To je červ, ki ne umerje — to jok in klepetanje zob, od kojega Jezus govori. — 3. Pogled nebeš. veselja in sreče izvoljenih. Tako je vidil bogatin Lacara u nebesih. Luk. IG, 23. — Tako bodo gledali pogubljeni srečne trume čistih devie, spokornikov, in rekli: »Ti so itd." Modr. 5, 3—5. 4. Grozovita tema žalosti, ki jih obdaja, nobena luč veselja jih ne oveseli. »Verzi ga u unajne teme, itd." Mat. 8, 12. — Kako strašno je oslepeti — u temni ječi sedeti! — Kako žalostno, ako bi nam sonce ugasnilo! — Torej želimo rajnim večno luč; ali pogubljenim ne sveti. 5. Hudobna tovaršija. »Poberite se u večen ogenj itd." Mat. 25, 41. — Kako strašen je nesrečen zakon! — le smerti si želita; — tam ju smert ločila ne bo. — Kako grozno jo hudobnega sovražnika imeti! — Kako strašno citati od obsedenih! — U peklu so vekomaj peklijo — dražijo in preklinjajo, zapeljani zapelivce itd. — G. Večen ogenj. »Bojte so njega, ki truplo in dušo itd." Mat. 10, 28. — Mnogoteri ogenj poznamo, navaden u peči, podzemeljski ogenj, nebeški; — huji od vsakega jc ogenj peklenski — večni, ki ne ugasne. Mark. 9, 44. — Zastonj so temu ognju hudobnež posmehuje, rekoč: Kdo bo pa kuril? — Jesa božja. Kaj bo gorelo? Hudobna vest. — Kako ? Hujšo ko ognjenca (logar) — grozovitnej od vsako bolečino, ki pečo, naj ravno ognja ne vidiš; itd. — Lehko, terdovratnež, peklenski ogenj tajiš, pa ugasniti ga no moreš. 7. Terplenja večnost, kakor je večna pogubljenih huda vest — kakor zgubljen na včke izveličanski čas — večno zaverženih terdovrat-nost. Mat. 25, 4G. —- Tukaj so saj tolažimo, da no bo dolgo — večno terpelo;—• u peklu barajo: kdaj bo konec?— Neprenehoma jim doni; nikdar! vsikdar! — Naj bi dober Bog pogubljenim obljubil konec terpljenja, kedar bo toliko milionov lot minulo, ko jo na nebi zvezd —• listja in travo na zemlji — peska ob morju in kaplic morja — zaukali bi, in pokol henjal; — ali nad 5800 let žo nesrečen Kajn iu njegovi tovarši, ubijavci — Čez 1800 let Judaž in vsi tatje, izdaj avci gore, in njih pekel so še ni pomanjšal. — O večnost grozovitna! — In ven- der je gladka pot, so široke vrata u pogublenje! — Mat. 7, 13. «= Kdo pa pride u pekel ? U Neapolu jc srečal mlačnega duhovnika človek od hudega duha obseden, in mu je djal: „ Tudi za tebe je u peklu kraj pripravljen/" -— Te besede so inerzlega toliko ogrele, da jo sveto živel in umeri. — Tudi mene — tebe čaka u pekli kraj, ako nc zapustiš to hude navado — une priložnosti — če ne hitiš k spovednici, in se prav ne spokoriš. — O sv. J. ti velika božja prijatlica! izprosi nam gnado, da u strašen pekel no pridemo. Amen. XXV. Od zakonov. Kar je Bog združil, liftj človek ne kruSl. Mat. 10, 6. 1. Kako zlo se razloči nekdajna mladina od sedajne! — Svojo dni so so device zakona branile, dan denašni ga dočakati nc morejo. — Svoje dni so raje živlenje dale, kakor svojo deviško čast — zdaj mladina svoje poštenje, devištvo, vse da za nesrečen zakon. — — 2. Kako živo nam sc. J. devica in mučenica kaže deviške čistosti vrednost! — — — Ker pa vsi ne zapopadejo tega, ampak le oni, kojim je dano, in se možiti in ženiti hočejo, naj se saj nesrečnih zakonov varjejo, kojih je toliko po svetu. 3. Kakor pri Judih — se tudi pri kristianih najde nesrečnih zakonov preveč. Za to Jezus farizeje poduči, in apostolom neločlivost sv. zakona razloži; — svojim vernim pa nauk da: I. Kako se nesrečnih zakonov vcirvati. U. Kako si u nesrečnem zakonu pomagati. — Srečen zak. stan, ako je prav deržan. Poslušajte! 1. Se nesrečnega zakona varvati, se ima mladina pošteno zaderžati: 1. Pred zakonom;— po cesti pregrehe sc srečen zakon 110 najde. »Kar človek seje, itd." Gal. fl, 8. 2. L' zarolcih se posebno nečistosti varvati, po izgledu Tobia in Zare. Tob. 6, IG. — 3. Se na prijetno sv. zakona vredno pripraviti skoz poduk, čisto spoved in. vredno sv. obhajilo; — kerš. poštene svate imeti, in svoj vesel dan brez greha obhajati. — 4. U zakonu kerš. zaderžanja — molitve, službe božje ne opušati, in u strahu božjem živeti. Efež. 5, 33. 5. Se domaČih sovražnikov varvati, ki so: robost, svojoglavnOst', kujevnost, zapravlivost, skopost, požrešnost, ljubosumnost, itd. Sirah 26, 1—4, 6. Zunajnim sovražnikom, podpihovaveom uŠosa zaperati. Sirah 28, 15—19. (Drobtince VI. 88.) II. Srečen zakon ohraniti je lehko; težko nesrečnega popraviti, toda mogoče je, 1. Ako on svojo pošteno ljubi, in kakor glava ljubeznivo vodi, Kol. 3, 19. njo varje; Efež. 5, 29. 2. Žena moža za ljubo ima in u pravičnih rečeh uboga; Efež. 5, 22; — možu prijazno streže; 1. Petr. 3, 4—5. — za dom skerbi, kakor dobro ženko sv. Duh popiše. Prip. 31, 10. — 3. Poterplenje eden z drugim morajo zakonski imeti. Gal. (5, 2. Vsak ima svojo senčno, pa tudi sončno stran; kakor imata onadva poterplenje, bode Bog z njima poterpel. 4. Se ne ločiti, mine postele, za nobeno ceno. „ Kar je Bog sklenul, naj človek ne loči.1' Mat. 19, 3. — Kdor zakon loči, njemu gorje! — 5. Ločeni zakonski imajo biti vsako dobo pripravljeni z veseljem se pozdružiti; kdor se ustavlja, sebi in svojim pekel odpera. 6. Kako lep izgled poterpežlivosti zakonskim sv. Motiika da! (Djanje Svet. I. 456.) Strašnej stanu pa na svetu ni, kakor divji zakoni; oni so gnezda brezštevilnih grehov — pohujšanja celo soseske — malopridnih otrok — hudih časov. Boljo u soseski sedem volkov -— u hiši sedem živih gadov, kakor en divji zakon. Koder nezakonski po zakonsko žive, tam je živi pekel odpert. „Prešestniki ne pojdejo u neb. kraljestvo. Efež. 5, 4 — 6. — „Zakoti ima biti pri vsih u časti, in brez madeža zak. postela. Kurbirje in prešestnike bode Bog sodil." Hebr. 13, 4. Amen. M. God vee devic, mucenic. XXVI. Od nesram. nečistosti. Xebesko kraljestvo jc podobno mreži. ktera se verze u morje, In zajme rib vsakega rodii. Dobre u posode odbero, malovredne pa odveržejo. Mat. 13, 47 — 48. 1. Kako se kupec veseli, kedar drag biser najde! — Veliko rad zanj da, ter spozna bisera visoko vrednost. — Temu kupcu enako nebeški kralj iše čistili, nedolžnih devic; ono so dragi biseri njegove krone — kinč njegovega prestola. — Taki biseri neb. kraljestva so svete J. J. čiste-devico in mučenice, ki so dvojen venec devištva iu mučeništva dosegle. 2. Scdajne čase slišati ni, da bi med nami devica prijela venca dva, kakor. ssv. J. J. - Redke so, ktere bi ednega zaslužile. Mučeništva ne poznajo, devištvo malo obrajtajo, in ga za malovredno ceno prodajo. — Za to pravi Kristus: „Nebeško kraljestvo je mreži podobno, itd." 3. Kdo so pa tiste malovredne ribe, ktero nebeški ribiči ob koncu sveta zavergli bodo? — Vsi nečistniki iu uečistnice so opozlim, gnilim ribam podobni, ki u neb. kraljestvo ne pojdejo. — Koliko je sodajno ■dni takih med nami, ker malo kdo prav pomisli: I. Mnogoverstne nečiste pregrehe, s kojimi se omadežujejo; II. Kako hudo se pregrešijo; 111. Kako lehko bi se nesramnih grehov varvali, naj bi le liotli — Pomislimo to danes saj mi! — I. Mnogoverstne nečiste pregrehe. Bog je stvaril dvojen spol, naj bi se svet ohranil in človeški rod množil za nebeško kraljestvo. I. Mojz. 2, 1H. — Nesramna pregreha nečistosti pa svet in človeški rod pokončava; prazni neb. kraljestvo in pekel polni. — 1. Prošcstovanja strupne korenine so nečiste, prostovoljne misli, ako jih iščeš, rad imaš; dopadlivo premišljuješ in poželjuješ nesramno roči. Mat. 5, 28. 15, IU—20. — Ta nečistost jo u sorcu. 2. Prešestovanja deblo je u ustih, nesramen jezik, ki klafa, nečiste kvante in šale uganja, pleperce poje. — Tudi beseda človeka ubije — nedolžne duše, ki poslušajo. Za to veli sv. Paul. Efež. o, 3—4. 3. Prešestovanja gerdi verhi so nesramne dela, nečisto djanje, kterega sedem košatih vej med nami toliko strašnega zarodi: a) Nečisti pogledi, Sirah 9, 8. Kamo so Davida zapeljale nečiste oči! II. Kralj. 11, 2. b) Nesramne roke (nespodobno ošlatovauje); Prip. 6, 29. — c) Nesramna noša ali obleka; Prip. 7, 10. — dj Kurbanje; I. Tez. 4, 3—5. e) Se strašnej je prešestovanje zakonskih: Ilebr. 13, 4. f) Še grozovitnej je prešestovanje u ž lahti; I. Kor. 5, 1—5. g) Mutasti, sodomitarski grehi po samem, ali s svojim spolom, ali clo s kakoj živino] u nebo upijejo. — Oh, bleda luna, svetle zvezde, ki vsi take in tolike grehe gledati morate! — angeli varhi, ki pred njimi žalostno svoje oči zakrivate! — povejte nam brezbrojno Število vsih tih nečistih del, ki se še imenovati bi med nami ne imeli! — Broja ne včstc; povejte nam pa II. Prešestovanja, nesramnega djanja grozovitost. 1. Zapeljiv, popačen svift se nečisti pregrehi smeji, kakor bi bila narave potrebna navada; ali kako ojstro sveto pismo prešestovanje obsodi. Jezus že pogled in poželenje za prešestovanje šteje. Mat. 5, 27. 15, 19—20. Sv. Paul uči, da neČistniki ne bodo neb. kraljestva posedli. I. Kor. 6, 9—10. I. Tes. 4, 3—7. 2. Kdor se besede božje ne boji, naj ga oplašijo strašne kazni, s kojimi Bog nečistnike tepe. — Bog je ob času Noeta ves pervi svet potopil; I. Mojz. C; — je pet mest požgal; I. Mojz. 19. — je dal eden dan 23,000 nesramnih Tzraeleov pomoriti; IV. Mojz. 25, 9. 1. Kor. 10, 8. — Pokaj je Bog nečistega Onana z nagloj smertjo udaril? I. Mojz. 38, 10. — Skoz kaj jo Samson junak zgubil moč, oči in živlenje? Sodnik. Iti. — Zakaj je grehe u stari zavezi tako ojstro kaznovati — clo kamnjevati? III. Mojz. 20, 10. — Pokaj so pervi kristiani za eden nečist greh tako ojstro, očitno pokoro po 3—15 let delali? — Kajli jo nesram. nečistost? 3. Strašno velika pregreha zoper Boga — kojomu seree vzame in grešniku — greŠnici da, da malikuje; — oskruni ude Kristusove, podobo božjo — podera tempel sv. Duha; I. Kor. C, 15—19. — zoper sebe — papači in oslabi dušne in telesno moči, ter živlonjo prikrajša; Sir. 19, 2—3. — jemlje časno premoženje. Sir. 9, 6. — vzcmo gnado božjo, mir vesti; Efež. 5, 5. —• prinese večno pogublonje. Skriv. razod. 21, 8. — zoper bližnega, kteremu nedolžno serce prehode, — cele hiše u žalost pripravi — pomnoži malopridne ljudi — razkruši zakone in jim rane vseka, ki ne zacelijo. „Oj nečistost, ti peklenski ogenj! — tvoj plamen je gizdost, iskre nesramne besede, dim nesramnost, pepel nered, konec peklenski brezden. Oj kako grenek je sad prešestovanja grenkej ko žolč, grozovitnej ko meč. Sv. Jeren. — K, 1. 1. Desetero devic jo šlo ženinu in nevesti naproti; — veliko več 3'h med nami gro — Jezusu in Marii. — Ali bomo srečno na neb. Ženitnino došli, kakor sv. J. devica in nevesta Jezusova, kojo god danes obhajamo?---- 2. Pet je bilo modrih devic, ki so vzele svetila z oljem — pet pa trapastih, ki so vzele lučarne brez olja: — svetila so jim ugasnile — vrata so jim bile zaperte, in ženin jim reče: „Jaz vas ne poznam." 3. Veliko več nespametnih mladenčev in dekličev je med nami, ki neb. ženinu brez olja deviške čistosti naproti gredo. Luč sv. čistosti jim bo ugasnila, devištvo zgubljeno se ne da kupiti, in tudi jim neb. ženin poreče: _Jaz vas ne poznam," — vaša čistost je tema. — Da se vam to ne pripeti, poslušajte danes: L Koliko devištvo velja. II. Kako skerbno se ima varvati. — Sv. J. devica! sprosi nam milost, vrednost deviške čistosti prav spoznati. I. Devištva neprecenljivo vrednost nam kažejo device mučenice. 1. Sv. Agata si je dala persi odrezati — sv. Katarina s kolom troti — sv. Neža raje glavo odsekati, kakor devištvo zgubiti. — Kako skerbno je sv. .T. svojo deviško čast varvala, ter je vedla, kaj sveti Duh pravi: „Vse, kar se visoko itd." Prid. 2ti, 20. — O mladenči zapomnite,! — 2. Bog je hotel skoz devištvo svet odrešiti. Deviški je bil Jez. napovodovavee sv. Joan Kerst.; devica je bila nja mati — deviški Jožef bil je varli — deviški .loan apostol nja ljube j; ni ga bilo med apostoli nečistnika. Jezus se Ijubej čistih duš imenuje. — Naša sveta včra deviški stan visoko nad zakonski povzdiguje, zove čiste duše cvet čede Kristusove in sv. kat. cerkva, hoče deviški stan u duhovski za posebno službo božjo imeti; zakaj: „ Devica misli, itd," I. Kor. 7, 32'—34. ,, Device in čisti mladenči so nad angele; oni še varjejo, kar že ti gotovo imajo. Sv. Kriz." — Koliko sveta čistost velja! 2. Kako lehko in hitro se pa proda, nikdar pa kupiti ne more. — Job je zgubil otroke, čede, hrame, zdravje; in je potorpežlivo djal: »Bog jo dal, Bog je vzel, itd-" Job 1, 21. Bog mu je dal vsega še sedemkrat več. — Ti lehko zgubiš živino, hišo, zdravje, tudi živlenje; vse to ti lehko Bog poverne, zgubljenega devištva pa ne. — Gore se vsako spomlad ozelene, zgubljeno se ne poverile. Rože vsako vigred zopet cveto, zgubljeno rože deviške čistosti vekomaj ne bo. — Posoda potrupljona ni več cela, drago mazilo razlito so vso nikdar ne poverne, devištvo oskrunjeno skoz nesramno poželenje, djanje, nikoli več tako lepo ne bo. — 3. Job se je tolažil: „Gospod je dal, Gospod jc vzel, itd." Ne-Ustnik, nečistnica se ne zarnore; marveč ima le zdihovati: Bog mi je dal deviško čast, angeli so mi prinesli prelepo svat. oblačilo k svetemu kerstn, so ovenčali mojo dušo nevesto Jezusovo — pa jaz nesrečnik! — zapelivec mi je vso to vzel, dati nazaj pa vekomaj nima. — »Oh kdo bo dal potoke solz mojim očem! —• Ni miru u mojih kosteh, itd." Ps. 51. — Tako duša u nečistost zapeljana zdihovati — skoz solze pokore madeže oprati zamore, pa devica na veke ne bo; oblačilo de-vištva raztergano celo ne bo. — — Oh, mladina, pomisli saj, koliko veljd, kar se poverniti ne da! — H. Skerbno ohrani svojo deviško čast, naj dražej blago, ki pa ravno za to tudi naj več sovražnikov ima, kteri so: I. Telesno poželenje. Kakor iskra se izbudi — kakor ogenj una-me u posteli, u slabi tovaršii. Ako se ne varješ, pogorel boš — na plesu — clo na božjem potu. »Cujte in molite, itd." Mat. 26, 41. — Starši! dve varuČke svojej deci oskerbite: sramožlivost u vedenju — ponižnost u noši. — 2. Sapeljiv svet. Kamo slabo znanje pripeljal (Drobtince VI. 193. VII. 176.) Obljube zakona — darila zapeljevanja so mreže pekla. Kdor ternje sadi, ne bo pšenico žel — kdor hudiču služi, mu Bog Ue bo blagoslova dal. »Kar človek seje, itd." (lah 6, S. .'!. Peklenski satan, kedar se mu sam približaš in udaš. Pri Svetem kerstu sto so odpovedali hudiču, itd. Pokaj sc vsemu temu »daste in zopet sužni hudičevi postanete? — „Hudič je kakor priklenjen pes; le njega ugrizne, ki se mu sam približa." Sv. Aug. — Pralen izgovor: hudič me je zmotil. Ti mu daš moč, ki dovoliš. 4. Treh varhov se zvesto deržite: a) Dobre vesti. Ne recite: nisim vedla, vedel, da je greh. Pokaj se, pa skrivaš? — tajiš, ako ne včš? ~~ h) Angela varha. Kako veselo je misliti u samoti, na poti, —- da "lsim sam; moj angel je pri meni. — Pa tudi u skušnjavi. — U pričo angela kaj nespodobnega no storite, on je čist duh. — c) Svojega spovednika. »Naj bolja pomoč čistost ohraniti je, berž ko mogoče, misli 'luhovniku razodeti. Pogosta spoved dušo ozdravi, očisti soree za božje teei. Ne odlagaj, kedar čas pride, k spovedi iti, naj ti ravno kaj brani, ^aj prej se izpovej; potom ti pojdo delo od rok." Sv. Fil- Neri. — tudi ne premenjujtc spovednikov brez potrebe! Preljube nedol. duše, neveste Jezusa, sini in hčere Marie, družeji in družice sv. J. device! — ne pozabite, koliko sveta čistost velja. — Pomnite, kako minljivo je vse posvetno. — Tako, podobni modrim devicam, s svojim neb. ženinom na večno ženitniuo pojdete. Amen. XXVIII. Od svete sramožlivosti. Nebeško kraljestvo jc podobno zakladu u njivi skritemu, kterega je človek skril. Mat. 13, 14. 1. Kdo ne časti sramožlive device že na o vem svetu V — Se lepše jih poveličastuje sv. mati kat. cerkva, ki so velik zaklad svojega devištva u njivo svete sramožlivosti skrile, itd. 2. Ravno obhajamo danes godovno sv. J. device, častite neveste Jezusove. — — Kako je ona tolik zaklad devištva ohranila? — Globoko u njivo sramožlivosti ga je shranila in zakrivala. — 3. Zakaj toliko mladenčev in mladenčic u sedajnih časih svojo devištvo zgubi? Ker med nami svete sramožlivosti ni. — Nesramnost je sploh kužna bolezen starih in mladih ljudi. — Kdo njo hoče ozdraviti? — Starši, uČeniki in reditelji. Hočemo pa to bolčzen srečno odpravili , imamo 1. Kesramožlivost prav spoznati: H. Korenine uesramožlivosti pokončati; III. Poiskati naj bolje zdravila za bolno sramožlivoet med nami. Daj nam Bog zdravje za telo, pa še bolj za dušo, ktera brez sramožlivosti boleha. Le poslušajte! I. Kaj je nesramožlivost? Dva naj liuja sovražnika Človek ima: greh za dušo — smert za truplo. — Bog je zoper ta dva sovražnika človeku dva Čuvaja dal, da ga ne zalezeta: zoper greh sveto sram —-zoper smert pa bolečino. Grešnik, kojega ni sram — in pa bolnik, ki bolesti višej ne občuti, sta smerti zapadla. I. Bog jo dal nedolžnosti družico: sveto sramožlivost, kakor vort-niei ternje-, da njo varje — ki občutiti da, kar ni prav in se nespo-dobi. — Lico rudečiea obleti, svet strah veli bežati, kedar je novar-šina. — Sveta sramožlivost jo mladine jaterna zarja — naj gorši kinč mladiue — priča našo visokosti pred Bogom. 2. Kako-zlo je pa ta sveta sramožlivost izmed nas pozginula! — Možkili in ženskih oseb ni višej sram se nespodobno pohajati — po klopih posedati — ponočevati; — ni sram deklet se z razujzdanimi fantomi voziti — z njimi pit hoditi — voglariti — se na metvi in po hišah z njimi pipati — delati, kar mi je ziniti sram. — (Drobtince III. 217.) 3. Poreče kdo: Kaj taeega saj ni greh! — Ako še ni konec — jo že začetek greha. Svetilo dobre vesti umira, luč nedolžnosti ugasnuje; -— angel beži — prihaja omadcžava serea — nesramnost života —■ priburi nečistost u djanju. Pridejo iz ovega djanja zapeljani —- zapeljane, zapelivci — zapelivke — trope nezakonskih otrok, domačih in občjih nadlog, kder ni sramožlivosti. — II. Zakaj med nami sramožlivosti ni? Iver je med nami za njo premalo skerbi. 1. Starši otrok sramožlivosti ne privadijo, jim dajo golim letati — se kopati —- skupej ležati; in za njimi ne pogledajo, kaj so godi, posebno na paši. — Slana cvctjc umori — nesramožlivost pa serce, ne bo prida sadu. 2. Razujzdana noša deklet, ki razgaleno hodijo — pers ne pokrivajo, ali pa z rudečimi robci u oči pikajo, kratke rokave nosijo, itd. — Ošabnost, oholost možtev, ki se prešerno vedejo, umazano govore, in sc clo pohujšanja hvalijo. — Nesramni izgledi poslov, vojakov, rokodclov, clo staršev u zakonski posteli u pričo otrok. »Gorje človeku! itd." Mat. ">, 29. 3. Razvajeno poželenje mesa predobro jesti in piti, ki razpuščeno se ne sramuje več, ampak čini kakor konj in mezeg. Ps. 31, 9. — Kako gerda jo pijanka; še svojega sramu no pokrije. Sir. 26, 11 —12. Gizdava ženska je zanka hudičeva. — Možtvo razujzdano je pekla živo požeralo. — Kder sramožlivost umira, tamo se pekel odpira. — Nesramožlivost je huja bolest pri ljudih, kakor so garje pri ovcah. — III. Kako se nesramožlivost ozdravi? — Težko in poredko, kakti gobe svoje dni; lo ovarovati je lehko. Potrebuje: 1. JJeeo privajati, da se spodobno oblačijo, so na pravem kraju očedijo. Kadar k voglu prideš, lehko spoznaš, ali so tukaj čedni ljudjti. — Otroke iz malega opominjati, vselej oblečeni da hodijo, svojega sramu no razodevajo. »Pej! to jo gerdo;" mora otroka izmodriti. Od sedmega leta nimajo otroci skupej ležati. —• Angel beži, kedar Otrok goloto pokaže, »Blagor jim, ki so čistega serea, itd." Mat, 8, 2. Skerbna mati, moder učitelj pogosto otrokom opomni, rekoč: ,, Deca ! ne počenjajte, česar bi vas bilo sram, itd." — Mati je svete sramožlivosti vodila, če ne dopusti deci preverlega oblačila; gizdost in sramožlivost ste si usmertne sovražnici. Iz židanih pantelcov bodo plenice. — Mati naj otroka navadi se drugega spola varvati — bati. 3. Skerbni starši otrokom u zapeljive družbe nc dajo — no se z drugim spolom pohajati. Ugledaš sina u nevarnem kraju — zapaziš ličero z možtvom, pokliči njo na stran, in ojstro posvari. Nesramne dekleta in pa kuhinske cape. Sir. 26, 13. — Mladenča brez svete sramožlivosti se zogibaj kakor garjevega človeka, on je kakor stekla zvčr. — Kako pa sramožlive sv. Duh hvali. Sir. 26, 19—24. — Kakor Kerubim z gorečim mečem pozemcljski raj — varje sveta sramožlivost devištvo. Ne prilizovanje — nc darovi, nobena sila mladine ob sveto čistost djala nc bo, ki svete sramožlivosti ni zgubila. (Drob-tince III. 214.) Kako lep izgled sveto sramožlivost nam da sv. devica Potamiana! (Djanje Svet. II. 592.) <)j starši! skerbite svoji deei za sveto sramožlivost.; ona mladenče, device angelom upodobi. Amen. (Drobtince VI. 90—93.) O. (*o. 1. Vso nam neusmilena smert vzame — vse razterga — samo edno nam pusti, ker S. ljid>hcn; — ona jo zlato vozilo, ki nas na pokopališče rajnih pel j d, — ona svetla luč, ki nas u žalosti tolaži. — 2. To taživno obezavko ranjenih sere sv. kat. cerkva oživlja a svojimi svetimi obredi za rajnimi. — Zvonov mili glas — žalostno potje — mertvaški pert — sprevod na mortvišče nam voli: »Usmilite so, itd." Job 19, 21. 3. Kdo še ni spremil ljubih k pogrebu? — nima svojih na unem svetu? — Poglejmo danes: I. Kako se mertvim na unem svetu godi? — In ako še česa potrebujejo, II. Kako se jim pomaga? — Sveta in dobra jo mizel na mertvc; ona žive modrosti uči. 1. Kako se mertvim godi? — Oni so na božjej pravici, u nebesih, ki so kraj večnega veselja, ali u pekli, ki je kraj večnega terplenja. — NaŠa sveta včra nas uči, da so tudi viee, tretji kraj časnih kazen za duše, ki še niso zadosti čisto za nebesa. Raz. Joan. 21, 27. — Tamo duše, ki so u gnadi božji so ločilo, pa še ne dosti spokorile, tako dolgo terpč, da sc dočistijo in zadoste. Mat. 12, 31—32. —• Nebeseani nc potrebujejo naše pomoči; njim gre naša čast; — pogubljenim pomagati ni, kjer vezi, ljubezni božje ni; lo dušam u vieah pomagati nas sveta včra uči, kar nam že zdrava pamet veli. 2. Sveta kat. cerkva je od nekdaj za mertve opravila imela. »Vsako loto opravljamo daritve za mertve.8 Tertul. — Sv. Ambr. jo prijatla Faustina tolažil pri smerti sestre rekoč: „Menim, da imamo za njo lo moliti, nc toliko jokati." Sv. Monika jo na smertnej postcli prosila, naj nje na altarji pomnijo. (Djanje Svet. 1. 458.) „Od apostolov jo ukazano pri sv. maši mertvih pomniti. Vedeli so, da sc jim s tim veliko pomaga." Sv. Krizost. •—- (Djanje Svet. II. 525.) II. Kako rajnim pomagati? — Kadar so Izraelci hudo vojsko imeli, je jih veliko smert storilo. Vojvoda Judaz Mak. reče merliČe pokopati, pa tudi za mertve brati in moliti, itd. II. Mak. 12, 38—4G. -— Tako imamo za rajnimi 1. Krivico poravnati. — Krivično blago na tenko odrajtati. Mat. 12, 31—32. 2. Za rajno mortvo moliti, ubogaime dajati, in drugo dobro dola opravljati. (Djanje Svot. 11. 527.) 3. Svete maše najemati; ako pa nimamo za čem, sveto mašo za njo slišati. — Tudi odpustke za včrno dušo oberniti nas sveta cerkva uči. 4. Treh reči so pa imamo u zadevi mertvih varovati: a) vedeževati, kdo sc dušo rajnih znajdejo in krive proroko barati, kako, s kolikimi mašami ali božj. poti bi so jim pomagalo? — Dušo rajnih so u božjih rokah. Molimo za njo! Ako jim ne pomagamo, pa sami sebi. — b) Svojih rajnih nehvaležno pozabiti. Mož! žena! otroci! prijatli! toliko so rajni za vas storili — vam zapustili; vi jih pa pozabite! — »S kakoršnoj me roj itd." Luk. 6, 38. — c) Ne zanašajmo se na svojo dediče, žlahto, prijatle, da hočejo za nami opravljati; kakor mertvaških zvonov glas — bo minul naš spomin. —• Zdaj plačujmo za vice, da nam po smerti potreba ne bo. Zdaj so dnevi milosti — tamkej bo čas ojstre pravice. »Dokler je dan, itd." Joan. 9, 4. (Djanje Svetnikov II. 530.) Vsak Človek trojne prijatle ima: posvetno blago, žlahto in čednosti, pa dobro dela. — Jo potreba u večnost, ga pervi zapuste, drugi do groba spremijo, le tretji gredo z njim. (Drobtince IV. 115.) — »Blagor mertvim, ki u Gospodu umerjo; — njih dela gredo za njimi." Skriv. razod. 14, 13. Amen. -»M1}® -- - . B, OGLEDALO blazemii moz in j.m, mm)\mhi b sp0!h1\, sedanjim u posmmo. Duše pravičnih so u božjih rokah, in smortna težava se jili ne dotakne. Očem nemodrih se dozdeva, da so zamorli, in njih odstop od tod so derži za žalost, njih poslovljenje od nas za pogin; oni pa so u miru. In ako pred ljudmi muke terp<5, jo vendar njih upanje neumerjoČnosti polno. Enmalo bodo stiskani, ali mnogo dobrega jih bo doslo; kajti Bog jih skuša, in jih najde sebo vredne. Kakor zlato u peči jih skuša (čisti) in kakor žgavon dar jih sprejme, in ob svojem času bo so gledalo na njih. Pravični se bodo svetili, iu tekali som tor tjo, kakor iskro u bičju. ljudstva bodo sodili in čez narodo gospodovali, in Gospod bo njih kralj u vekomaj. Kteri na njega zaupajo, bodo spoznali njogovo resnico, in kteri so zvesti u ljubezni, mu bodo pokorni: kajti milost in mir zadobo njegovi izvoljeni. Modr. 3, 1 — 9. I. FRANČIŠEK KSAVERI LIM, SVETLO OGLEDALO SVOJIH SLOVENSKIH ROJAKOM. „ Ij večnem spominu bode pravičen:" govori sv. Duh. Prav je torej m spodobi so slavnega moža lepo živlenje u živem spominu ohraniti in nilajim u posnemo dati, ki je bil našega rodu verli cvet, naše domovine kine, biser duhovskega stana, slava dušnih viŠipastirjev: rajni Goriški nadknezoškof Frane I/uSin, rojen za IIomom u imenituej Tinskej duhovnii (fari) na levem bregu bistre Drave, dve uri pod Celovcom, ti starem Gorotanu. Ivakoršno drevo, takšen je sad; jabelko daleč od debla no pade: Sploh pregovor pravi. Drevje se pa po svojem vertnarju pozni, ki sadunosnik obdeluje. Savno tako so duhovnija ali fara pokaže, kakšno dušne ravnitelje je imela ali jih še imd. U Tinjah so bili pobožni gospod Joanoz Punčart blizo 20 let kaplan, mož po volji božji, če ravno 110 po mislih sveta in njegovih častiteljev. Na leči (pridcžuici) so bili marljiv duhovnik svojim poslušiteljem Joanez Kcrstitel, glas upi-Jočega u pušavi: »Prinesite pokore vreden sad; sekira jo že zasajena." U spovednici so bili vernim Joanez evangelist, učenec ljubezni, ki so Ovčice k Jezusu neprenehoma vračali, ako se jo ktora na krivo stezo obernila. Duh dobrega pastirja je oživljal celo duhovnijo; vsaka poštena hiša jo bila Punčartova šola; tudi Lušinova za llotnoin edno tnalo uro hoda od Tinj. Očo Leonard in mati Barbara sta imela celo kmetijo, po štiri hlapco, ravno toliko dekol, pa tudi dva pastirja. Strah božji je bil pri Lušiuovih gospodilr, sveta pobožnost pa gospodinja. Ni bilo slišati kletve, 110 kroga, pa tudi ni bilo čuti opravljivih nesramnih marnov. Pogovori domačih so bili od posledno pridige in od kerš. nauka. Nedolžno petje po večerih jim je delalo kratek čas, žebranje bilo je vsakega dneva, vsakega omizja začetek in konce. U takem vertu lehko žlahno drevce priraste, kojega kužen veter u nežnih letih ne umori. Gospodar resen in pravičen kakti Abraham, gospodinja dobra, usmile-nega serea sta skerbela za svojo družino, kakor za svojo deco, da jo lepo Bogu služila, pa tudi pridna bila doma, da je le poštena k hiši prišla, pa tudi poštena od hiše šla. Vsako leto hlapce in dekle pre-menjati šc ni bila tisto dobo slaba navada; goste službo so redko sukno za družino, in maloprida za gospodarstvo. Pogosto preseljevanje (vandranje) poslov jo huda bolezen, ktera oznanuje družinčetu iu gospodarju poštenja smertno nevarnost. Oče Leonard in mati Barbara (Purpelnikova) sta imela dvojo otrok, hčero Barbiko, in pa Franceja sina, ki se jima je ravno na sv. Frančiška Ksaveria 1781 ulegel, in svoje kerstno ime na svet prinesel, ga pa tudi apostolski mož vredno nosil. Perva šola jo bila Lušinovemu Franceju doma. Mati jo učila sina moliti in iz vsega serea Boga ljubiti; oče je privadil mladenčka lepo ubogati in vso o pravem času storiti, kar je bila otroka dolžnost. Tako so mladenčič u očetovi hiši na pot vravnd, po koji večidel vse svojo žive dni hodi; kar pa domii pomanjkujo, ima šola doveršiti. Imeli so u Tinjah tisti čas pridnega šolskega učitelja, Jožefa Bodenika po imenu; in to je bila za LuŠino-vega Franceja velika sreča. Skerben učenik je prižgal nadepolnenui mladenču luč, ki jo vso živo dni tako lepo svetila; duhovniki so Francetovo dobro glavo in blago serco spoznali, in starše nagovorili, da so sina u Celovec u nemške in po tem tudi u latinske šolo dali, naj bi kaj več znal, kakor za oralo deržati, in če bode Bog dal, hoče tudi poštovan duhovnik biti. Tako so domači gospodje govorili, in ravno tih misel so tudi starši bili. Mašnika imeti jo bila svojo dni za bogo-ljubno starše naj vekša sreča na svetu; in blagor mu, kdor apostola spodredi! Apostelna plačilo bo tudi po obljubi Jezusovoj njegov del. Z velikim vesoljem je Lušinov Francej po šolah napredoval, bistroumen iu blag bil jo svojih učonikov veselje, iu svojim tovaršem bela luč učenosti in vsako čednosti, posebno pa ljubeznivega serea. Prija-telstvo mladih dni naj daljo terpi, in jo korenini podobno, ki svoje odraselke skoz celo živlonjo poganja. Bo na staro dni so rad človek od rajnih časov in prijatlov pogovarja, ki so mu u lepej vigrodi dragi bili. Tudi Lušin svojih sošoleov pozabili niso, marveč so jih radi \ u poprejšnih letih obiskovali, poznej pa iz ptujih krajev pogosto jim pisali. Star prijatel in pa star denar; lehko se na-nj zaneseš. Pošten mož ostane tudi zvest prijatel u vsaki prigodbi živlenja; kdor se le po soncu prijatlov ozira, na takega se slabo upira, kdor mu zaupa. Lušin šo uboge dčldo niso pozabili, ki je pri njihovih starših pošteno služila, in so se svojemu nekdajnernu solilapcu, duhovniku Jakobu Sejcu, s kterim sta u ednej posteli spala, iz Tridenta knezoškof' zahvalili, ki jim je rajne smert naznanil, da bodo po njenih željah za pokojno deklo molili. Tako blago serce zna. Ljubezen staršev, bratov in sester do svojega študenta je večidel lepa in velika. Vsak bolji grižlej kruha njemu nes6, sebi pritergajo in posledni krajcar študentu dajo, clo u dolge se zakoplejo, naj bi le študent srečno šole d6veršil. Tudi ljubezen sestre Lušinove Barbike se je čedno skazala, ko jo brat Francej u Celovcu na ognjenci (uročinski bolezni, legru) hudo zbolel. Hitela je u Celovec in bolnemu bratu toliko skerbno stregla, da je zopet srečno ozdravel; Barbika je pa od brata bolezen dobila, in je kratko po tem umorla. Mati Lušinova jo hčeri stregla in je na ravno tisti bolezni u treh tednih za hčeroj u večnost šla. Bila sta oče Leonard in pa sin Francej sama; očo doma, sin pa u šolah. Doba raznih misel je Francej a poskušati začela; lehko so se najdli, ki so mlademu, izverstno omikanemu možu preprost duhovski stan toliko ugrenili, da se jo hotel u posvetno napotiti. Staremu očetu svojo misel razodene, in moder Leonard Franceju naravnost brez vsega serda veli: »Ako nočeš duhovnik biti, bodi pa kmet doma in mi na staro dni pomagaj, kakor dober sin, ter boš za menoj Lušinovo imel." — »Oče, jo vam tako prav, bo tudi meni," mlad gospodič okoli 20 let star odgovori, in pokorno doma službo hlapca prevzame. — Blagor modrim staršem, ki otrok u nobeden stan no posilijo; lo poželeti in pa svetovati otrokom jo staršev pravica in dolžnost. Blagor in blagor pa tudi otroku, kteri na svet očeta in matere povanča; blagoslov šterto zapovedi božje bo njegov del, kakor Luši-novomu Franceju. Pravijo, da jo bil o napadu Francozov Lušinov študent iz Šolo pobegnil in so skrivaj ponoči domu primuzil, ter se brez vedenja staršev k hlapcom ulegel. Drugo jutro študenta hišna ugleda in materi pravit hiti, rekoč: »FranStj jo prišel!" Mati prestrašena u sobo k hlapcom pridirja barat, kaj je? Sin mateii odkritoserčno pove, da no bo višo šol pometal, timveč hoče ratar (kmetovavec) biti.. Ta beseda materi serce prehode, deloma ki je že svojega Franceja pred altarjem gledala, deloma pa, kajti se je ojstrega očeta bala. Strahoma očetu mati rahlo pove, kaj je Francej storil. Oče mirno odrašenega sina pred se pozove, rekoč: „Si s hlapci spal in jedel, boš pa tudi z njimi delal." Ali je temu tako, in pa kdaj se je to zgodilo, se prav ne vč; pa to je gotovo, da je Lušinov Franc po doveršeni osmi šoli pri očetu doma priden in zvest hlapec bil, in blizo dveh let po kme-tovsko služil. Dolga lodnasta suknja bila je njegova obleka; njegova noša pametna, zaderžanje modro. Prijazno se je z vsakim sosedom rad pogovarjal, ponižno zakrivaje kaj zna. Prigodilo se je , da ga že 70 let star oče u Seneško grašino pošlo dacjo plačat. Vradniki gospoda u kmetiški suknji ne spoznajo iu se po nemško čez nja pogovarjajo. Mlad Lušin jim pa u čednem jeziku tako modro pove, da gospodje osterme, in mladega kmeta poŠtujejo. — Mladenč! ne ponujaj brez potrebe drugim kar znaš; samosvoja hvala jo smrad; govori malo, pa tisto dobro ; tako bo tebi čast. Kar je oče ukazal, je mlad Lušin u gospodarstvu zgotovil; ni bilo oporoko med sinom in očetom. Za vsako delo jo prijel, in ob teržnih dnevih na rami u Celovec naprodaj nosil, bodi si maslo, jajce in kaj takega. Nakupil je za dom potrebnih stvari, in očetu na tenko vse odrajtal. Po pivnicah posedati, tobak kaditi, ali pa igrati je modremu možu merzelo, ker jo vedel, da taki kratki časi kmetu strehe prederojo , in da dobro voljo rado mošne kolje, pa tudi ljudi, ki se iz semnjev gredo pijani radi tepo in pogosto kervavo koljejo, pa tudi do smerti ranijo, po tem tožujejo in pa ječe polnijo. Kakor priden mlad kmet je bil Francej pri vsakem dolu pervi. Pozimi jo čvorsto cepi sukal, o vigredi za oralo deržal, in poletu kosil s slamnatim po-reselnom opasan, na kterem kosir visi; cokle na nogah jo jo po seno-žetu s hlapcami mahal, da jo bilo veselje. Seiiena košnja je bila, in delo težko. Senosoki so poskušajo. Mlad Lušin jo prod sohlapci režo, ali težko nastopniku peto odnaša, iu na koncu clo opeša. „Nisim za tako delo!" začno misliti; „13og mi jo dal više lastnosti in me u drug stan kliče. Sloji prijatli me vabijo, ktero sini tovaršo popustil. Hočem kmetiško suknjo isleči in obleči duhovsko." Tako si jo Francej pomislil, se z dubovskim pastirjom posvetoval, ter jo u jesen svojemu domu in kmetiškomu delu na vsolej slovo dal. — Srečen mladenč, kterega Bog u viši stan zakliče; kdor svoj poklic prav spoznil, u svo-jom stanu zadovoljno živi iu vsolej srečo ima. Z veseljem nadepolnega Lušina Kerški knezoškof u duhovšnico vzamejo, radostno tovarša gmčtni tovarši sprejmejo rekoč: »Bodi z nami Francej! bodi naš na vselej!" Ker je bil hlapec u malem zvest, ga je Gospod nad veliko postavil. L. 1804 so ga mašnika posvetili, in veselo je u Tinjah, kder je keršen bil, tudi novo mašo pel. Nova maša rojaka je poštene duhovnije naj veča čast — sina staršem in žlaliti naj slaje veselje, ako očetu in materi, bratom in sestram pre-sveti kruh angelov pervič iz posvečenih rok deli. Koga to viditi veselja solze ne polijejo? — Ali tega veselja Lušinovi niso učakali. OČe Leonard je kratko poprej 1804 umeri. Kmetijo je Franc svojemu bratanu Jožefu Lušinu prav dober kup dal, ali bratranec je za to dobroto Francu slabo hvalo vedel; po škali povegranih denarjev je Franca plačal; in tako je edini sin le malo dote po očetu prijčl. Ali krivično blago do tretjega rodu ne seže, uči sv. Duh, in to resnico nam Lušinov stan poterdi. Posleden lastnik Lušinovih je 1. 1852 na cesti iz Vclikovca žalostno smert storil, in Lušinova kmetija je u ptujih rokah. Bog je pa Francu storjeno krivico obilno povernil, ki je vse Bogu isporočil, in si u duhovskem stanu Gospoda za svoj del izbrdl. Dobra soseda, Pokajnska selakinja je gospodu Lušinu, mlademu maš-niku lepo gostijo odslužila, in jih kakor duhovna mati z vsim potrebnim po svojej strani obilno preskerbela. — Tako Bog svojih ne zapusti, ki njemu iz serea svoje pote izroee. Smo glodali pridnega šolca in zvestega hlapca, poglejmo še ver-lega pastiija dušnega, kojemu jo Bog veliko zaupal. U Celovcu pri poglavitnej cerkvi kaplan so oči, glavo in serce Lušin na obdve strani marlivega duhovnika skerbno obračali, skerbeli kakti dušni pastir za vso stanove, niso imenitnih gospodov na smertnej posteli u nemar pustili, pa tudi dekle, berača niso obiskati pozabili, tolažili žalostne, učili licvSduc, pomagali rovuim po svojej moči. Blagemu možu so se vsake vrata odperle, sledno serce jim jc odtvorjeno stalo. Posebno so jih dijaki (študenti) radi obiskavali, kojim so bili po očetovo prijatel in moder voditol. — So po cnej strani u vinogradu Gospodovem pridno delali, tudi po drugej strani učouosti, duhovskemu stanu toliko potrebne, niso zanemarili, marveč so so po noči radi učili in u bogo-znanosti neprenehoma napredovali. Bila jo njihova lepa duša modrej dovici podobna, ki je svetilu za obilno olja skerbela, s kojim bo drugim lepo svetila. U iztočnih (juternih) jezikih, ki so u razumen sv. pisma naj bolj potrebni, so se gospod Lušin tako čedno poznanili, da Diobt. t«, uovo leto 1H50, so na Dunaji 1. 1807 pervo ojstro poskušnjo doktarstva slavno obstali, in so jih prihodno leto 1808 bogoslovcom u Gradcu učenika sv. pisma postavili. Čim zvesteje so služili, tim veče službe so se jim izročile. Bili so nonam Elizbetnicam spovednik, od leta 1810 do 1814 modro-slovcom ljubljen predigar, in leta 1815 učelišča slavni vodja (rektor magnifikus). Moder učitelj mladeži, blagodušen svetovavec tovaršem so Lušin toliko vsim ustregli, da so jih leta 1818 modroslovcom učeni-škega vodja dali. Ni dobroserčnega, ponižnega moža in gospoda grozilo svoje rejenke ne lo pogosto u šoli, marveč tudi domil obiskavati, jim pomagati in jih u vse dobro podbujati. So pa šolski prazniki do-šli, so se pešec Čez hribe u ljubo domovino podali, svojih ljubih pri-jatlov, nekdajnih sošolcov obiskat, kajti niso imeli bratov nc sester več živih. Tako so živeli, delali zadovoljni in veseli do 1. 1820 tiho in ponižno, žlahnemu kamnju u zemlji podoben, ki so tudi skrivajo svetli. Rajni svitli cesar Franc I. so gospod Lušina za drag biser u svojej njivi spoznali, ter jih za svetlo luč še na višej svečnik postavili, svet-vavca deželsko vladije u mesto Insbruk na Tirolsko. Moder mož se visoke službo ne ustraši, pa jo tudi proderzno nc zadene, ampak skerbi vso svojo dolžnosti prav spoznati in opravljati. Torej tudi ponižnega Lušina ni bilo sram k tedajnemu Gradškcmu vladije svctovavcu Ignaciu Cimcrmanu, potlejnemu Lavant. knezoškofu u šolo hoditi in se učiti težavnih opravil prihodno svojo novo službo. Kako zvesto so gospod Lušin svojo važno visoko službo u Tirolah opravljali, in kako jako so svojemu svitlemu cesarju dopadli, prelepo dokaže, da so jih svitli cesar Franc 1. 1823, za knezoškofa staremu imenitnemu mestu Tridentu povzdignuli. Bistroumen in ponižen mož in gospod so te visoke časti, pa tudi teže pervokrat prestrašijo, ter svitlega cesarja prav lopo prosijo jim to nalogo preložiti rekoč: „Imela jo dosihdob Tridontinska školija sploh knozoškofb žlahnega rodu, ima Trid. cerkev korarjo žlahniko; kako bom jaz preprostega kmota sin takim vladika? ^Mcni je lehko narediti ilahnike, so svitli cesar rajni Franc djali, pa ne apostole. Naj ste Lušin ravno kmet. stanu, se vendar na vas zanesem, da hočete apost. škof biti." — Pač beseda cesarja vredna! — Bili Lušin so pervi koroških Slovencov in pa kmet. rodu u škofa povišani. To novico slišati so rajni Jakob 1'auliS, tedajni Celovški stolni prošt in general vikar djali: „Prav iz serea me veseli, da so naš gospod Lušin, Slovenoc škof postali; Slovcnco veliko obrajtam." Nekoliko ineseov pozdnej so svitli cesar visoko poštovanega PauliČa Ker- škega knezoškofa izvolili, tudi Slovenca, kojih je uboga mati Borov-ljanka na polji pod milim bogom za nekim križem povila. Bolje ko so bili povišani, bolje so se u sercu ponižali, obiskali svoje prijatle in svoje kraje, slovo jemat. L. 1824 so došli novoizvoljen Trid. knezoškof u svoj rojstni kraj , so prijazno vse svoje znance poiskali, so svojo duh. mater, ki je bila obožala, clo pod strehoj na dilah prav po siuovsko s obiskanjem oveselili, se poslovili in kakor prost duhovnik so na Tirolsko potovali. Do koroške meje se z nekim uradnikom pripeljajo, ki jih poznal ni. Ko jih na meji ces. kralj, oblastnik za popotni list potirja, in novega knezoškofa počasti, jih tovarš ponižno za zamero prosi, da jih gredoma ni prav počastil. »Prijatel! so djali gospod Lušin, najtc dobro biti; me veseli, da sva prijatola." Na prenočišču jih u ravno tistem kraji neki dekan napade, in jih brez vse potrebe in pravice napenja, kdo da so, od kodej pridejo in kamo gredo? kakor je novolačnikov slaba navada. Prijazen Lušin jo odvijajo kolikor mogoče; kedar pa nadležniku ustreči ne morejo, ga ustran po-zovejo, rekoč: »Tridentinski knezoškof vas prosi: ne bodite popotnikom brez potrebo nadležni." Lep nauk za radovedeže. U Saliburzi posvečen škof so u jesen 1. 1824 svojo škofijo nastopili. Kakor jo rada navada so Tridentinci ptujega moža, svojega novega škofa, niskorojonega izpod brega gledali, in Lahi u zasmeh za Nemca imeli; ko so pa Žlahno lastnosti višipastirja spoznali, so jih nad vse visoko poštovali in kakor očeta ljubili; pa tudi po pravici. Bili so vsim skerbon dušni pastir, ubogim pa oče, iskajo vsako priložnost svojim hasniti. Mesto Trident je bilo po vorsti poglavitnih varošev obsojeno jedilsko plačo od vsega blaga dajati, ktero skoz mestno vrata pride. Milostni knezoškof se k svitlomu cesarju podajo, dopričat, da Trid. mesto mod poglavitno varoše no gre, ter milostnega cesarja naprosijo, da mesto to dacjo oprosti. To veselo novico zvediti mcstlani svojemu knozoškofu naproti teko, pred mestom konje odprežejo, in svojega očeta samotež na dom poljajo. — Bogati prihodki škofistva so bili premožonjo ubogih; prejemali so obilno, pa delili še obilnej, si naberajo zakladov u nebesih, kojih tatje ne ukradejo, rja no sne. Plačilo so jim bilo solzo zahvalo, ktero so so za njimi po vsej škofii točilo, ko so so iz Tridenta na Laškem u Lovov na dalno Poljsko lota 1834 preselili. Duhovšina jo obžalovala zgubo očeta, verna čeda pastirja skorbnega. Mila jo bila beseda Lušiuova, kakor svojo dni sv. Paula Efežanoiu; nNo boto višej gledali mojega obličja." Pastir bo g* odšli, ali njih slavne dela so ostale, unovo uravnano seminišČe, omla-dena škofija, kojo so 10 let toliko skerbno po visokih hribih in dolinah obiskovali in po očetovo za vse skerbeli. Veliko Poljsko je trebalo tisti čas čerstvega, pa tudi modrega metropolita, kteri bi poljsko besedo razumel, pa tudi bil steber austrian-ske cesarovine. Eajni cesar Franc so izkali takšnega moža in svojega Lušina mislijo najti, ki rojen Slovenec se poljskega lehko lotili, pa tudi gola ljubezen si serea Poljcov bodo hitro osvojili. Ali človek obrača, Bog pa oberne. Moder knezoškof novo težo dobro spoznajo, ali svojemu cesaiju in naj višemu namestniku Kristusovemu na svetu, papežu iz serea pokora, se voljno podajo na dolgo pot iz Laške u dalno Galicio. Gredoč obiščejo Celovec in posledno bart svoj rojstni kraj, odarujejo svojo žlahto in vzemejo od svojih slovo kakor Abraham popotnik. Došli so srečno u poglavno mesto Levov, pa najšli merzel kraj za svoje vneto serce. Poljci jim sere niso odperli, jih ne spri-jeli, kakor so blažen mož po pravici želeli. U kratkem očividno spoznajo, da se ljubezen posiliti ne da, in da ne bodo nikoli prav na Poljskem domd. In ker prisilena reč dobro ne stori, prosijo milosti-vega cesaija, naj jih na kakorsi bodi službo prestavijo, in če jim druge ne, Lavantinško stolno proštijo dajo; kajte je bolje malo službo lehko in zvesto, kakor še toliko pa ne popolnoma opravljati. Svitli cesar poštovanega Lušina radi vslišijo, in jim Goriško stolico nadškofa in pervaka Ilirske odločijo, ktera jo ravno tisto leto po smerti nepo-zablivega Jožefa Balanta novega višipastirja željno čakala. U ednem letu so so zopet solili, grede se mudili na štajarskoj Slatni, po tem u koroškej Beli se okrevati iu na novo apostolsko delo pripraviti, llavno na malo Gospojnico 18.'J5 so jih Goričani slavno sprejeli, veseli toliko slavno znanega nadškofa dobiti, vogelni kamen, ktoroga so ljudski zidarji odvergli. Serea ovčic in višipastirja so se lehko in hitro podomaČile, kajti jo LuŠinu slovonska in talianska beseda gladko tekla. U laškej Gorici namreč so u štirih jezikih božja beseda oznanuje, po slovensko, nemško, italiansko iu furlansko, ktero jo smešanea italian-skega iu francoskega, nekak ostanek staroromanskega jezika. — "Velik, neprecenliv zakldd jo Slovencu matorn jozik, naj ga le sam ne pokoplo u zemljo pozablivosti nemarnemu hlapcu podoben. Mati Slovenka nauči svojega sinka 32 glasov jezika, in mu ravno s tim bogastvom jezika pet talentov podžl, se vsih drugih jezikov prav lehko lotiti, ki veliko manj temeljnih glasov besedo imajo. Naj si ravno slovenski jezik na veliko podnareČij razpada, in okolj 23 pravopisov u svojej rabi ima, se vender Slovenec vsakega podnareČja u kratkem privadi, in tudi sosednih jezikov tako lehko in mehko nauči, da ga boš za rojenega Taliana, Francoza, Engleza in Nemca po govoru imel. Tudi rajni Lušin so znali ne le slovensko po domače, ampak so razumeli tudi poljsko; so govorili in pisali po laško tako lepo ko nemško, so zastopili francosko, znali verli lantinskega tudi gerško, hebrejsko in so-znane jezike juterne, koje so u razumo svetega pisma učili. — Blagor mladenču, Slovencu, ki svojih pet talentov, kojih od svoje matere ima, ne zakople, timveč skoz pridno jezikoslovje še pet drugih jezikov pridobi; vse dežele našega velikoslavnega ccsarstva so mu odperte, naj si bo duhovnik, vojak ali deželski uradnik. Kdor jezik ljudi zna, tudi njih serce ima — jo pri njih kakor doma. Mladenči! jezikoslovja ne zanemarite! Na stolici sv. Mohorja, naslednik staroslavnih oglejskih očakov so LuŠiu z novo močjo pastiriti jeli, skerbeli so blago naprave svojega slavnega prednika Jožefa, posebno za občno semenišče štirih sdruženih škofij, ktere u Gorici svojo mlade duhovne odrejajo. Utemelili so po rajnem velikoserčnem kanoniku Staniču slavno šolo gluhonemov, bolnišnico za uboge ženskega spola, so preskerbeli zapuščenim sirotam sirotišnico za rejenstvo, kakti sv. Vincenc Paulan, kojega hčere, usmi-leno sestre, so u Gorico pozvali, ter so bili vsih dobrih naprav po svoji moči pervi ustanovnik, podpornik in dobrotnik. Dali so svojej duhovšini svete duhovno vaje, vernemu ljudstvu po več krajih svete misione, in so upeljali svete braterne, naj bi po njih pobožnost in sveta čednost med včrnimi rastila in veliko dobrega sadu obrodila. Poseben prijatel naših Drobtinc, so mogočno podpirali družtvo sv. Mohorja, ter ga svojim duhovnikom in včrnim priporočali, naj bi po njem dobre bukv0 nlC(j ljudstvo se razširilo, dobre glave pa za haznovito pisatolstvo u jeziku materniin obudile; kar sc jc tudi n njih dobi zgodilo. Goriška duhovšina slovenskega kolena za slovonšino, in za omiko ljudstva živi, in svojega višipastirja po svojih čednih delih hvali. Bili so rajni Lušin prijatel ljudi, moder svetovavec visokim in porednim ljudem, vsakemu vso, naj bi jih Kristusu pridobili. Kadi so pisali vsakemu, in na vsako pismo odgovor dali, bodi si imeniten gospod ali prostdk. Tudi francoskemu kralju Karolu X., ki je s svojoj kralj ovoj rodbinoj pregnan svojo posledne dni u Gorici živel, so bili nadškof Lušin mili prijatol iu tolažnik, kojega so tudi na Kostanjovici pokopali. Lepe davila, ktero jim je kraljeva družina izporočila, oči-vidno zvedočijo, kako ljub prijatel in pastir so visoko častiti Lušin pobožnim kraljevim pregnancom bili. — Med vsemi pastirskimi čednosti pa se je naj krasnej svetila Lušinova velika milodarnost, tako da se jim po vsej pravici veli: Frančišek milodarnik. Dohodki Goriške nadškofije niso preobilni, in se iz ces. kralj, dnarniee plačujejo. Dnarni uradniki, radodarnost usmilenega nadškofa dobro poznavši, so jim let-nino nalašč u drobnem dnarju šteli, naj bi Lušin ložej in dalej izhajali, ter so djali: ako jim veliko bankovce pošlemo, jim bodo prehitro med uboge pošli. Dobrota je srota na ovem svetu; torej sc jo milostiveinu Lušinu rada taka godila, da h koncu kvater ni bilo beliča u žepi, po-trebnikov in prošnikov pa čozveliko. Dalna žlahta (po navadi razter-gana plahta) jih jo rada cukala in so na njih dobroto zanašala, kteri so pomalem pomagali, ter u vsakem dopisu opomnili, da ji veliko dati ne gleštajo, ker imajo domačih potrebšin dovolj. Pripetilo so jim jo, da jih pride ubog rokodčl priserčno prosit, naj ga rešijo, da ga ne bode posodnik na boben dal, kojemu plačati nima. Usmiličon očo nimajo gotovega dnarja, in mu toliko svojih srobernih nožev dajo, naj jih zastavi iu svojemu zaupniku plača, dokler bo jiin moč zastavo rešiti. Vesel rokodel srebernino u zastavo nese, ali gosposka ga prime, sre-bernino po znaminku spozna, da jo knezoškofova, iu ga hoče kakor lata zapreti. Na njegovo prošnjo ga k dobrotniku ženo, ki ga zapora rešijo. Da so Lušinu tudi nevredni in nepotrebni berači pogostoma nadležovali, se zna; ali Bog ne gleda toliko na darovano ne na obdaro-vanega, ampak na serce darovnika; po namenu serea cena darov velja, in ložej bomo Bogu od preveliko dobrote odgovor dali, kakor od sko-posti. Kdor rad da in pa hitro pomaga, dvakrat da, njegova pomoč potrebnemu za dvojo voljil. Žalostno homatijo 1. 1818 so tudi Lušina ravno na vratih italian-ske prekucijo hudo zadevale. Koliko so dober pastir terpoli, so jim jo na životu poznalo; začeli so so starati in zlo pešati. Na Dunajskem sboru vsili austrianskih škofov (u Bet u 1. 1819) so bili moder, sveto-željni nadškof Lušin vsim svojim apostolskim sobratom dobrega sveta draga luč, visoko poŠtovan in ljubljen. Domu grede so zadnobart skoz Koroško potovajo svoj rojstni kraj Tinje od daleč vidili; svojo zibelo obiskati jim bolohnost in pa poinankanjo dnarjev ni dopustilo, kajti so njih dobro serce raj so ni prikazalo, kakor I j i prošono darovati ne bilo začom imelo. Pa svoje ljubo rojstno cerkve u Tinjah tudi na staro dni pozabili niso, ter obljubili iz marmora rezan tabernakel omisliti. In ko je 1. 1853 Tinska cerkev s farovžein pogorela, so svojemu pri-jatlu prečast. proštu doktarju Velbič Lovrencu iniloserčno pisali, rekoč: »Moja cerkev materua, u kteri sim korščen, je pogorela, lepi zvoni, s ktcrimi sim pubie tolikokrat veselo zvonil, so se raztopili! Kolika žalost tudi za me! Rad bi Vam poslal dnarjev u pomoč, pa kaj da jih nimam." — Tako dober sin no pozabi matere, ktera ga jo dojila, pa tudi ne cerkve materne, ktera ga jc u keršanstvu odgojila (izredila.) Let a 1851 so za vse skerben višiknezoškof stoletnico Goriške nad-škofije svečano obhajali, kajti je ravno pred sto lotmi bila iz starega Ogleja u laško Gorico prenesena, in ta svečanost je bila opešanemu nadškofu trudnega živlenja lepa večerna zarja. Uboštvo, po občnem gnilju grozdja, je Goriško okolico hudo treti začelo; vinska terta, zdaj sploh bolna, je Goričanom mati. — Rajnega posledni pastirski list je glas ljubezni in tolažbo očeta. Revnim obilnej jioinagati so na stare dni svoje konje prodali. Postni čas leta 1854 se jih je hud kašelj lotil in toliko oslabil, da so veliki četertek morali u sobi opravljali. Velikonočni torek so posleduokrat k sklepu postnih pridig stolno cerkev obiskali in drugi dan potem so so ulegli; žlezasta prisadna pljučnica sc jih je tako silovito lotila, da so jih u petek s sv. zakramenti provideli- Smertna bolezn sc jim je u niosuljcih po gerlu in ustali izpustila tako zlo, da niso požirati mogli in so od gladu onemogli. Lepa jo bila njih poterpežlivost; brez vso nevolje so ležali in pa u križanega gledali, razpelo u rokah deržali iu svojega Odrešenika objemali, rekoč: „0 Gospod! — dro le ti si pravi Gospod; zgodi se tvoja volja nad menoj.— U nedeljo pred smortjo so jim hotli prcstlati, alj bolnik pokažejo na križ, rekoč: „Tudi Gospod zmerej na enem in tistem lesu visi, nihče mu ga ne spremeni; je li učenec več ko njegov učenik— Strežej jim piti ponudi, vidši da imajo od žejo suho, opečene usta> oni pa izdihnejo: »Tudi Gospod je žejo terpel;u in tako voljno potorpo, ker požirati mogli niso. Pondolok zjutrej izrečejo besede: „O Gospod! o Gospod! o moj Gospod/" Te so bilo pastirju posledno besede; marn jim jo uzelo, in u torek zjutrej blizo dveh po polnoči so 2. maja 1854 u 73. lotu svojo starosti mirno in lepo u Gospodu zaspali, u kojega so vse svoje žive dni, sosebno pa na smertnej posteli terdno zaupali. Pili so 20 let, manj 'J dni nadškof u Gorici, so si veliko po svetu poskusili, pa tudi svetu pokazali, da so bili svetej kat. cerkvi pravi apostol, duržavi zvest podložnik, austrianskemu cesarju priserčno udan služevnik tolažnik žalostnim, ubogim miloČuten, skerben oče, u svoji krotkosti in ponižnosti dušnim pastirjem živa podoba sv. Frančiška Zalezia, kojega so zvesto in prelepo posnčmali. Po njihovej smerti niso toliko gotovega dnarja za njim najšli, da bi jih bili tako slovesno pokopali, kakor se po Laškem škofu spodobi; kar so gleštali so svoje žive dni po rokah ubogih u nebeško zakladnico predposlali, in prav se na njih obernejo psalma svete besede: -Delil je in ubogim dajal; njegova pravičnost ostane vekomaj." Kakor ubožen na posvetnem blagu so rajni Lušin umerli, tako bogat in slovit je bil njih pokop. Goričani so svojega viši pastirja priserčno ljubili u živlenju, jim pa tudi po smerti svojo ljubezn očitno skazali. Na svoje troške so dali pokojnega nadškofa prav po kraljevo pokopati; od sto Goričanov nista po dva domd ostala; vse kar je le moglo, je spremilo u solzah duhovskega očeta k pogrebu. *) Zunej Gorice na pokopališču poleg rajnega prednika Jožefa Balanta u raki sladko počivajo od svojega truda; nadjamo se, da tudi obilno dobrega tamo uživajo, ki so temu toliko dobrega usjali. O blaženi mož, zvesti služavnik božji in velik prijatel Človeški, ubožen in ves ponižen si živol, bogat dobrih del in svetih čednost si svoje časno živlenje sklenil in na plačilo šel. Ne zameri, dobra duša, da so zlobim hvaliti tvojo lepo lastnosti, kazati tvojim mladim rojakom tvojega slavnega djanja sled. Hvala ljudi tebi ni škodila in ti ne bo, pa tudi mene mikati 110 moro tobi so prikupiti; samo mladežu našemu u posnemo napisati verli spomin moje serce želi, ki to jo ljubilo in visoko poštovalo, kar sva se poznala. Si nam u živlenju lep izgled, hočeš nam biti po smerti pri Očetu priprošnik, naj tobo naslodovaje srečno za teboj k Očetu pridemo. Vi pa, rojaki mladi, pomnite in lopo djanjo rajnega skerbno posnemajte. Naj si ravno 110 bo vsakdo vas, kakor pokojni Lušin knezo-škof, primas Galicie, Lodomorio in Uirio, cesarski tajni svotovavec in redovni vitoz, so liočo vender vsakemu veliko zaupati, kdor bo od mladih nog u malem zvest kakor Lušinov Francej. Bog 110 plačuje po višini stanu, timveč po zvestobi. Z Bogom! StlHUfl*^ *) Danica 1854, (lat. SI JANEZ KLAJŽER, DUHOVNIK 1'0 VOLJI BOŽJI. I'o želji mnogih častiteljev nam nepozabljivega duhovnega brata in slovenskega rojaka sem so lotil za Drobtince, ktere so že več lepih spominkov zasluženim duhovnikom postavile, životopisa rajnega Janeza Nep. Klajžerja. Sicer je že eden njihovih duhovnih bratov in serčnih prijateljev u posebni knižički zvesto in resnično njih živlenje popisal, ali ta knižička je le za nemške bravce prikladna. Rajni Klajžcr pa so bili ters slovenskih goric, zatega voljo nam prijateljstvo, u kterem smo z rajnim živeli, dolžnost nalaga, tudi u slovenskem jeziku njih pobožno živlenje in prelepo delavnost u vinogradu Gospodovem popisati, da tudi narod slovenski bode poznal svojega pobožnega sina, in ga od roda do roda u blagem spominu ohranoval. Janez Nep. Klajžer so sc narodili 11. majnika 1807 u Gaberniku, vdsi faro sv. Lorenca u slovenskih goricah, dve dobri uri od starega ptujskega mesta. Bili so sin ubogih pa pridnih bogaboječih staršev. Ni so scer velike kmetijo imeli, bili so lo želar (kajžlar); in od malega mlina, kteri je kraj gaberniškoga potoka stal, ni sc dobavljal velik dobiček. Vendar so svojo otroke u bogabojoČnosti zrojevali, in lopo skor-beli, da jim, kor veliko posvetnega blaga jim 110 bodo mogli zapustiti, lepšo dušno doto pripravijo. Mali Janžek jo bil posebno veselje staršev. Scer tihi fantič, vendar bistro glavo in zmiraj poslušljiv jo bil na zapovedi svojih staršev. Ko jo tordno na nogah stati zamogel, je rad nabiral rožice po bližnom travniku, in jo kinčal ž njimi martro (raz- 122 v petje), ktera je u hiši za mizo u kotu visela. Molil je posebno rad, in nikdar ni trebalo mu moliti velevati. L. 1813 ni jesen pridejo gospod Franeišk Cvetko k sv. Lovrencu za kaplana. Ker jim je šola zlo na sercu bila, grejo sami šolarjev od vasi do vasi popisovat. Ko u Gabernik h Klajžerjevi hiši pridejo, najdejo zalega fantiča na klopi pri peči sedeti, kteri je na uprašanje: „Janžek, ali bi rad u šolo šel?" serČno odgovoril: „Da gospod, če me le hočete imeti." Ob vsih svetnikih priženejo mati malega fantiča u gabanici (čohici) in u bergušicali u šolo, kjer si je zali fantič skoro vse do-padenje učitelja in kaplana pridobil. Pohlevni in mirni fantič je že u pervem šolskem polletju pokazal, da ima dobro glavo in veselje do uka. G. kaplan so torej starše nagovarjali, naj fantiča šolati dajo, ali posebno mati niso nič hotli od šolanja voditi. „Kdo pa nam bo živino pasel? Janžek jo naj bolj skerben na paši," so vsikdar skorbna mati g. kaplanu odgovorili, ko so jih ti na šolo opomenuli. Ali božja previdnost je fantiča izbrala za dušnega pastirja. Ker so g. kaplan obljubili, iz svojega stan skoz porvo loto za pridnega šolarčeka plačati, so vendar inati privolili; in naš Janžek je prišel u Marburg u nemško šolo, iu ker je to dobro opravil, so ga dali u latinske šole. Ako premislimo, koliko slovenskemu mladiču iz pervega u latinskih šolali uk zadeva, ker Še nima potrebnih pripravnih znanost za latinske šole, se za res čudovati moramo nad marljivostjo našega fantiča, ktori je, kakor gimtiazialsko porjohe poterdujejo, že porvo leto med prednjimi šolarji bil. In tako jo šlo zmiraj naprej. Vsih šest latinskih šol so rajni Klajžor u Marburgu dobro zveršili. Njih součenci so mi pravili, da so bili rajni ljubimec 110 samo učiteljev svojih, tcmoč tudi »»šolarjev, liili so mehke, bi rekel, žensko čudi, in ta je storila, da so so vsakemu hitro prikupili. To njožnost so po-ztieje skoz vso svoje živlenje ohranili, in ta lepa lastnost jo storila, da je vsak rad u njihovi družbi bil, in si serco z ljubeznivim duhom njihovim hladil. Vsak marljiv in priden dijak si že 11 dolnjih šolah kakšen predmet izbere, 11 kterem se posebno izučiti prizadeva. Našemu Klajžorju jo jezikoslovje latinsko in gerško posebno omililo. Zato so bili tudi u tema jezikoma posebno izurjeni, in so si iz latinskih iu gorskih pisateljev lepe zaklade dušnega znanja nabrali. Ali le, kar so lepega u njih našli, so si prilastili, ničemurne modrosti niso porajtali. Shirali so le med ne pa strupa. Dragocenega časa nikdar niso potratili z lenobo. Blizo Marburga stoji na lepem griču prijetna cerkvica sv. Barbare, kteri tudi „kalvar-skau pravijo. Na severni strani je lop smerekov gaj. Na ti grič so radi hodili se sprehajat. Krepili so si serce in glavo na tem griču, serce s kratko molitvico iu um s prebiranjem kakošnc koristno knjige, brez ktere njih ni nobeden součenec po polji hoditi vidil. L. 1826 so rajni naš prijatel prišli u Gradec na vseučelišče. Tu se njim jo nov svet odperl. Iz malega tihega mesta u veliko glasno prestavljeni mladeneČ so izpervega maloserčen postali, viditi množino skušnjav, ktero se u velikem mestu mladeži grozijo. Ali s ščitom sv. vere so se čisti nedolžni mladeneč varvali vsih skušnjav. Pridno so obiskavali šole in prosti čas si kratili s sprehajanjem pod milim nebom krasne gradčke okolice; po zimskih večerih so obiskovali johanejsko knižnico, kjer so si skerbno znanosti nabčrali. Zato pa so rajni naš prijatel bili vsestransko izobraženi, kakor malokteri duhoven; in kar jo šo naj lepšo poleg vsega tega bilo, niso so rajni Klajžar nikdar zavoljo svojih znanost štimali. Posebno sc jo njim prikupila u tej dobi njih dušnega razvitja zgodovina človečaustva, kakor ga njo božja previdnost vodi skoz vso veke. Večkrat sva se spominjala u prijaznih pogovorili od tega čudnega vladanja božje previdnosti u zgodovini človečaustva. Posebno je njih zauzimalo gledati u zgodovini, kako so narodi po malem koračili do izobraženja pred Kristovhn rojstvom, in kako hitro so stopali, ko jih je bilo keršanstvo razsvetilo. Razun zgodovine so ljubili posebno slovansko jezikoslovjo. Ze kot dijaku latinskih šol so rajni prozgoda umerli slovenski pisatelj A. Krempl, kteri so za uuega časa fajmošter pri sv. Lovrencu bili, globoko ucepili ljubezen do slovenskega jezika. U Gradcu se je tisti čas zbralo druž-tvo domorodnih slovenskih dijakov, kteri so obljubo storili se pridno slovenski učiti, da bodo zamogli enkrat svojim slovenskim bratom nauke vččne resnice razumljivo razlagati. Iz tega kola slovenskih mladičev jo pozneje se rodilo več slovenskih pisateljev, kteri so pot kerčui »tajerskoslovonskeinu slovstvu. Mi imenujemo tu le gg. Dr. Murka, Miklošiča, Muršeca, rajnega Stanka Vraza, kteri kot jasne zvezde sijejo »a obnobju štajorskoslovonskega slovstva. UČili so se ti verli mladenči tudi druge slovanske narečja, in naš Klajžer so sloveli kot izversten jezikoslovec slovenski. Ne samo so poznali častivredno staroslovenščino in ilirski, češki, polski in ruski jezik po slovniškem ustroju, temoč tudi so brali vse imenitniše slovstvena dela u tih jezikih pisane. Živo še se spomnim, kako so mi 1. 1837, u kterem letu sem se z njimi spoznal s krepkim glasom deklamirali lepo pesem Mickievičevo: Bywaj mi zdrowi kraju kolianjr itd. Ce ravno niso rajni slovenskih bukev spisavali, tako vendar imamo gotovo med njihovimi rokogisi slovenske spise iskati, če že drugih ne bomo našli, tako vendar izverstne pridige. Tako nadareni z lepimi znanosti stopijo Klajžer 1. 1828 u duhovno semenišče, ker po mešnem stanu je želelo zmiraj njihovo blago serce. Tisti tečaj, u kterem so naš Klajžer bili, je štel skoraj same izverstne bogoslovce, da je težko bilo presoditi, kteri je zavoljo znanosti imenit-niši. Vendar našega Klajžerja so častili in spoštovali vsi kot izverst-nega mladega moža, kteri dosti zna in oster sod ima. Razun tega še je njihovo obnašanje tako nježno bilo, da je vsak mislil, ta človek je u grofovskem poslopji rojen, ne pa u borni bajtici. Pa naj nikdor ne misli, da je njih obnašanje bilo nenaravno ali pa afektirano; Bog no daj, vsak, kteri jih je bliže in dolže poznal, so je prepričal, da je vse bilo naravno lepo, Čedno. To priljudno obnašanje je jim pozneje, ko so dušni pastir med prostim ljudstvom in izobraženimi mestjani živeli, toliko sere prikupilo, da se ne da dopovedati. To njim jo tudi uno zavupljivost pripravilo, ktero so pozneje do njih mali in veliki imeli. Slovenska boseda čednost pomeni »čistost" pa tudi uno krepost duha, ktera iz čistega serea in duha izvira. To krepost so imeli rajni naš prijatel u polni meri. Čed ni na sercu in duhu, so tudi bili čedni na truplu in u noši, bez vsake gizdavosti. Bogoslovskih naukov so so z vsimi močmi poprijoli, in ni bilo bogoslovca, kteri bi u iztočnih jezikih bolj izurjen bil, kakor Klajžer. Hitro, ko so u bogoslovje stopili, so si naprejvzeli enkrat javen učitelj na kakem vsoučolišču postati; naj prijotnišo so jim jo zdolo učitoljstvo sv. bogoslovja. Zato so so marljivo učili bogoslovno nauke, da bi zadobili dostojanstvo doktarja sv. pisma. Ker so se pridno učili, so že bili u tretjem lotu semenišča za mošnika posvečeni, in sicer mesca julia 1. 1831 od rajnega škofa Romana Sobastjana. L. 1832 so zveršili bogoslovne šole in mesca augusta tistega leta so bili postavljeni za kaplana k sv. Jurju u slovenskih goricah. Ta kaplanija jo rajnemu Klajžerju bila zmiraj nepozabljiva. Imeli so verlega fajmoštra in ubogljive ovce, pa tudi toliko dohodkov, da so si lehko drage bukve kupovali, kterih jim je treba bilo za ostre bogo-slovske preskušnje. Že čez pol leta se oglasijo pri svitlem škofu in ravnatelju gradčkega vseučilišča za ostro preskušnjo iz iztočnih jezikov. Bilo jim je dovoljeno, ker so svitli škof cerkveno mišlenje in temeljite znanosti Klajžerjeve poznali. Ali večni Bog je drugače sklenil. Namesto da bi na učiteljski stolici učili malo število mladenčev, ktori se pripravlajo za sveto delo u vinogradu Gospodovem, jim jo višji pastir Jezus Kristus veliki broj nauka željnih ovčič odločil. Kavno to jutro, ko so g. Klajžer namenili se u Gradec peljati, jih je griža prijela, in namesto u veliko hišo med visokoučene može so morali u svojo hišico nazaj in u bolno posteljo. Naš duhovni brat so vidili u vsaki prigodbi perst božji in so veseli rekli: „Hvaljeno bodi Gospodovo ime; za me ni učiteljska stolica pripravljena; naš učitelj in mojster tudi ni na visokih šolali učil, temoč u shodiših in u jeruzalemskem tompelnu po mostih in vdseh; — njega tudi jaz hočem posnemati. Ko so ozdravili, so vse svoje moči posvetili dušnemu pastirovanju. Kakor ostroumen mož so skoro spoznali potreboče svojih ovčic, in ni bilo dneva, kjer bi nebi g. kaplan Klajžer u spovednici do poldneva sedeli in skesanih grešnikov vesoljne spovedi poslušali. Bila jo od 1. 1780 do 1. 1824 kakor skoro povsodi, tako tudi u sekovski škofii žalostna z odhranjenjem duhovnikov. Katolička znanost in katoliško živlenjo so je slabo učilo, in duh katoliško cerkve slabo poznal, zato jo tudi praktično pastirstvo bilo mehaniško in uo u duhu katoliške cerkve. Spovcdalo so jo lo ob velikonočnem času, in šo to po centih ob nedeljah, in skoz teden malokjer in malokdar. Ko so rajni nepozabljivi Škof Roman škofovski sedež sekovsko škofio nastopili, so jo začelo novo cerkveno živlenje razvijati. Duh škofov so naš Klajžer dobro razumeli, in po njihovih mislih pastirovali. Čeravno to gibanjo novega cerkvenega živlenja mnogim duhovnikom stare šole ni po volji bilo, tako vendar so tudi starejši duhovniki našega Klajžcrja spoštovali in častili, ker so bili prepričani, da oni božjo čast iščejo, no pa lastne hvale. G. Klajžer so bili razširavec prave keršanske pobožnosti, ktera se skazuje u točnem izpolnovanji keršanskih dolžnost, in ktere podlaga je keršanska ljubezen. Bili so zmiraj neprijatel vsakega neumnega pastirovanja, ktero več pokvari, kakor pa koristi. In ravno to modro ravnanje je storilo, da jih je ljubilo duhovništvo in keršansko kardelo povsod, kamor so prišli. Pa ne samo dober in skerben spovednik, temoč tudi izversten pridigar so bili rajni Klajžer. Če ravno so slabe persi imeli, tako vendar je njihova gladka beseda globoko u serea vrezala, ker je iz serea prišla. Krotko, kakor njih živlenje, je tudi bilo njih govorenje, ktero so keršanske duše rade poslušale. — Pri altarju pa so bili angelj, — na licu bolj bledem kakor rudečem se je izrazovala globoka pobožnost, in vse liturgiške opravila so opravljali s primerno dostojnostjo. — Kakor ljubitelju mladoži jim je bila šola čez vse in šentjurjevska fara ima so nekdajuemu svojemu kaplanu g. Klajžerju zahvaliti, da zdaj štejo toliko duhovnih gospodov. Po smerti g. fajmoštra Goloba so postali provizor ali namestnik tej fari, in po izvolitvi novega fajmoštra so prišli za kaplana k sv. Ugu na Goriškem. Bilo je to 1. 1839. S težkim sercom so zapustili porvo svojo kaplanijo, kjer so skoro polnih sedem let tako blagoslovilo delali. Enaka gorečnost za božjo čast, kakoršna jih jo oživljala na pervi kaplanii, jih jo spremljala tudi na drugi, ali milostivi škof poznavši lepo darovo duha in serea Klajžerjevo so jih že 1. 1840 mesca januarja u mesto Ptuj za kaplana postavili, kjer so poznojo za kurmeštra iu provizorja bili. Ko sem 1. 1848 torej 8 let pozneje za kaplana u Ptuj prišel, sem šo našel živ spomin na svojega prijatelja u scrcih mestjanov in mestjank. Vsi so mi pravili od njihovega zaderžanja, nedolžno radosti, vsakokratno pripravnosti in gorečo skerbljivosti za olepšanjo staroslavno corkvo sv. Jurja u Ptuji. Kdor po lastnih skušnjah duhovno pastirstvo po mestih pozna, tisti mora potorditi, da ni naj ložjo. Tu so primerijo vsako sorto neugodno zgodbo, kterih pastirstvo na deželi no pozna, in ako njo duhoven hoČo vso sročno razrešiti in zvest svojemu sv. poklicu ostati, mu jo troba dosti modrosti. Naš Klajžer so imeli posebno milost od Boga, da njim jo vso firočno od rok šlo. Čo so bili razdvojeni zakonski tovariši za pomirit', ali če je trebalo kjer telesne pomoči, ali kakšnega dobrega sveta, gotovo njim ni nikdar dober uspeli spodletel. „G. Klajžer so kakti posterva: je rekel neki njih prijatel; vsako serce lehko dojdejo." U Ptuji ima kurmešter dosti pisarij in dopisovanja z deželskimi in vojaškimi uredi. Tudi u teh rečeh so bili Klajžer mojster; njihov zlog je bil kratek ali jederni. Posebno so skerbeli za slovesno obhajanje očitne službe božje, ker so vidili, kakšni veliki utisk napravlja slovesna cerkvena svečanost. Skerbeli so se za poboljšanjo cerkvene muzike in so iz svojega dali za petje prikladne mladenče in dekliče pri umnih učiteljih u pevanju in godbi podučiti. Tudi niso pozabili šol — tih vertov sv. katoliške cerkve in so tudi marljivo skerbeli, da so otroci nemočnih vojakov (invalidov) boljše domače odgojenje dobili. Poleg vsega toga pa so ljubili spovednico, in zaupanje, ktero so far-mani u svojih vestnih zadevah do njih imoli, je zares bilo veliko. Sicer ni tukaj manjkalo nasprotnikov, ali ti so ponižnega moža še bolj korenjaka storili u keršanski ponižnosti in poterpežljivosti. 11. majnika 1. 1843 so zapustili Ptuj in u tem letu sc začne nova doba u njih duhovnem živlenju. Močno so si tega leta želeli faro sv. Marjete na dravskem polju dobiti, ker njim je dušno pastiro-vanje tako sila omililo, in slobodno rečemo, da bi ne bilo boljšega fajmoštra, kakor bi rajni Klajžer bili. Ali svitli škof so drugo s Klaj-žerjem sklenili. L. 1840 se je u Gradcu po apostolskem trudu rajnega škofa Romana ustanovila družba hčeri keršanske ljubezni sv. Vinccnca Paulana, ktera jo tudi strežbo bolenih u veliki občinski bolnišnici na se vzela. Tem Bogu posvečenim devicam so rajni škof iskali duhovnega očeta in izvedenega voditelja vesti, kteri bi to neveste Jezusove srečno vodil u njihovem težkem poklicu. Bistro oko rajnega u blagem spominu živečega škofa jo zapazilo hitro našega Klajžerja, kteri so imoli vso lastnosti duha in serea za ti težavni posel. Očitno spoznamo, da smo preslabi to dobo njihovega živlonja popisati. Delavnost prejšnih let jo bila očitna, pozna jo duhovnistvo in verno ljudstvo; ali zdaj so začno skrivno delanje med štirimi stenami, ktorega so lo samo usmiljene sestre priče bile. Zato nam je zlo ljubo, da je častivredna obiskovateljca družb usmiljenih sester ponižna in pobožna sestra Loopoldina iz žlahnega pokolenja grofov Brandisov pisatelju gori omenjeno ncniako knižico potrebne pomočko izročila, da jo zamogel tako lepo to tlobo Klajžerjevega živlenja popisati. Mi se torej poslužujemo te knižice in potrebne zgodbe iz nje snememo, pri-metnuvši to, kar je nam iz te dobe znano. Rajni škof Roman so za duhovno vodstvo usmiljenih sester iskali duhovnika, kteri bi razumel znanost svetnikov, in našli so u gospodu Klažerju moža, kteri ni bil samo učen bogoslovec, temoč tudi izversten asket. Ves prestrašen zavoljo tega častitljivega poklica so očitali naš Klajžer pred svetlim škofom svojo slabočo, ali, ker so se zgodej že naučili pokornosti, se njim ni bilo bati, da se bodo hitro naučili, modro zapovedavati. Svitli škof so jih sami pri usmiljenih sestrah upeljali, in skoro so se krotke ovčice naučile pod vodstvom svojega duhovnega očeta vodil sv. Vincenca. Iz pervega je zavoljo neumnosti posvetnežev ta družbica dosti prestati imela, ali duhovni oče so bili sestram zvest tolažitelj in sveto-vavec u vsih zopernostih. Ker so se službi božji iz vsega serea darovali, so se tudi na bridkosti in nadloge pripravili po izgledu tistega, kteri je rekel: »Veselite so, jaz sem svet premagal." Klečč so prepisali vodila sv. Vincenca za svoje velikodušne hčeri, kar je očitno znamenje velike pobožnosti, ktero so rajni do tega velikega svetnika božjega imeli. Da bi bili u stanu po duhu sv. Vincenca sestre keršansko ljubezni vaditi, so so morali na tenko z duhom sv. Vincenca soznaniti. U uni dobi sem jih enkrat obiskal. Ves nadušeni mi začnejo iz francozke knjige: »Duh sv. Vincenca" naprejbrati, in pri tej priložnosti so mi pervokrat svojo željo odkrili, učenoc tega svetnika postati. Jaz njim odgovorim, da šo tega reda u Austrii ni, in da bo so težko upeljal iz uzrokov, kteri so nama obema dobro znani. „Ni tako, moj ljubi bratoc!" mi odgovorijo. »Bodeto vidili, da se bo upoljal. Slišim, da se več visokih oseb za ti red zauziraa in za njegovo upeljanje u Austrii poganja." Najni govor so voržo na drugo roči, jaz som slabo vorjol, da bi so njih želja kadaj vrosničila. Med tim še jo dosti časa pretoklo. Celih osem let šo jo prej minulo. Ali naš prijatel so zmiraj globejo se zakopali u duhovno živlenje, in na svojem mestu vsestranski delovali. Ce ravno sta dva duhovna oskerbnika za bolnišnico postavljena, so vendar Klajžer radi njima pomagali in bolone spovedavali. Celo za svojo dolžnost so to pripomoč spoznali, ker kakor so rekli, jim jo Bog pet talentov, to j" milost pot slovanskih jozikov se naučiti dal. Enkrat mi u Gradcu jih obiskavšemu rečejo: „Dnes sem u petih slovanskih jezikih spovedaval. Da bi vi vidili, kako so bili bolniki veseli, ker so zamogli z menoj se pogovarjati! Jo pač le dobro, če se človek česar nauči." Tudi semeniš-čani so radi k njim k spovedi šli; njih krotka beseda je bilo ozdravivno olje za ranjene serea. Živi izgled u vsem so bili sestram keršanske ljubezni, posebno lep izgled u molitvi, tihoti, zamolčlivosti in poterpežljivosti. Med raznimi pobožnostmi so posebno imeli gorečo pobožnost do prečiste device Marie. Compungimini in cubilibus vestris! te besede sem našel enkrat nad njihovimi hišnimi vratami zapisane, in vsegavedoči Bog je priča, kolikor so si rajni odtergali pri jedi in spanji. Vsak posvetnež bo si mislil, da so ta mož poleg takšnega živlenja neprijazen in temen bili. „Bog ne daj." Obiskovali so jih radi u Gradci živeči slovenski domorodci posvetnega stana, in vsak je bil razveseljen, ko jc od njih se ločil, zavoljo umnih pogovorov o uprašanjih dnevnih in slovstvenih. Cc ravno so duhovne in asketiške bukve radi prebirali, tako vendar je prijatelj posvetno znanosti pri njih našel lopoznansko časopise iu naj novejšo bukve posvetno znanosti, posebno iz okrožja jezikoslovja in zgodovine. Bili so prijatelj ubogih in nad njihovo omaro so stale besedo sv, Frančiška Serafika: „Ubožtvo mi je mati." Sestre keršanske ljubezni znajo poterditi, kako pogosto so jim svojo plačilo izročili. Fosebno so radi pridno uboge slovenske učence podpirali. Novem, kterega letajo bilo, da so rajni Klajžer hodili z nekterimi sestrami u Pariz, da so sam zozuanijo z urodbami usmiljenih sester. Veruili so sc prav nadušeni damo. Na moje uprašanje, kako je njim Francozka dopadla mi odgovorijo; „Prav dobro; da bi ne bil Slovenec, bi rad bil Francoz. To Vam jo okretnost in živost, da jo kaj. In šo njih priljudnost, kako ta dobro dene. Želel bi, da bi mi Slovenci Francoze imoli za sosede; franeozki element je z našim slovenskim boljo soroden, kakor terdi in resni nemški." L. 1818, ko jo austrianska cesarcvina bila u velikih nevarnostih, iu jo korvavi punt na več stranih vladal, in so grozni boji se bili, so Klajžer nokoliko usmiljenih sester u Požonj sprevodih, da tam oskerb- ljavajo strežbo pri bolenih vojakih. Damo so vernivši zbolijo nevarno na uročinski bolezni (logaiji.) Vsi smo trepetali za njih drago živlenje, vendar z božjo pomočjo so srečno ozdravili, Tisti čas. so jo dosti i) Drobi. zn uovo leto 1S55, " kričalo in pisalo o ravnopravnosti narodov. Tudi u gradčkem semenišču so liteli proti Slovencom pravični biti, in so liotli Slovenca za podravnatelja postaviti. Mislili so, da so Klažjer za to mesto naj pri-kladniši. Ali, kakor so mi sami rekli, so to službo le iz pokornosti prevzeli. »Kaj si hočem tukej brez duhovnega posla?" Rajtati in pisati zamore vsak drug pisar. Tudi so mladi ljudi tako zburkani od prigodb zdajnega časa, da ni nikakoršne prave sprave med njimi. Kakor sem Vam že pred nekimi letini rekel, da hočem Lazarist postati, to željo še tudi zdaj gojim. Moj sklep je dozoril." In zares so na jesen 1. 1851 odiŠli u Pariž. Tam so našli tako veliko veselje in srečo, da so skoro ednemu svojih prijatelov pisali: »Živlenje u našem hramu je paradiž; nisim verjel, da toliko ljubezni, pobožnosti in sladkega mira zamorem u kakšnem družtvu najti, kakor tukej." Kratki čas, kar so u Novieiatu živeli, so se z vsemi močmi trudili duh sv. Vincenca spoznati, in so so neprejenljivo vadili u čednostih velikega svetnika božjega. In zares so si skoro nabrali lep venec keršanskih čednost, med kterimi jo ponižnost najlepše cvetela. Duhovni njihovi bratje u Pariži so si dobro zapomnili lepo molitvico, s katero so rajni Lazarist Klajžer enkrat svoj ogovor sklenuli: „0 Jezus izvelicar moj, dodeli mi ponižnost duha, da svojo slabost iu niSemurnost spoznam, ponižnost serea, da ponižanje ljubim, in ponižnost djanja, da nikdar skoz svoje djanje ponižnosti ne oskrunim." Mod toni sc jo združenje gradČkih usmiljenih sester s parižkimi zgodilo, in štajerski Lazaristi so dobili nalogo za nje u Celi pri sv. Jožefu novo ustanovljeni samostan posesti. Klajžerja so tudi za ravnatelja štajerskih usmiljenih soster izvolili. Kar so rajni Klajžer kot višji eolskih Lazaristov storili, šo je vsim u živem spominu. Povsod so svojim bratom bili naj lepši izgled, in so so zvesto dorža]i svetih postav sv. početnika Lazaristov. Pili so skerbon očo domačim, pa tud unajnim u spovednici usmiljen samaritan. Ni bilo dneva, da bi ne bilo od daljnih krajev k sv. Jožefu ljudi število došlo, so izpovedat iu s Bogom spravit. Njih djanje bilo jo svet mision, djanje tiho sicer prod svetom, pa za toliko več vredno prod Bogom. — Oni so pervi Lavantinskega škofa nagovorili, da se jo bratovŠina sv. Cirila in sv. Metoda utemelila, sdružiti odločeno starovčrco s svetoj materjo kat. cerkvijo. Mesca fobruara 1. 1853 bo nas u Marburgu obiskali. Uno dušno radosti, ktero sino navajeni bili na njih viditi, tudi zdaj nismo pogrešali. Pot jih je peljal u Gradec, kjer so nsmileiiim sestram duhovne vaje deržali. Preveliko napenjanje telesnih in dušnih moči jih je zlo oslabelo. Lepih svt naukov, ktere so duhovni vodja nevestam Jezusovim za slovo dali, svoje žive dni ne bodo pozabile. Ko so iz Gradca se spet u svoj samostan povernili, so so opet pri nas u Marburgu zglasili. Našli smo jih zlo oslabljenih, vendar nismo mislili, da bomo tako skoro glas njih smerti slišali. 14. marca so prijeli sv. zakrament pokore in so še cel din delali, celo do devetih večer u spovednici sedeli. U jutro 15. marca so jih našli mertvih. Mertvoud jih je udaril, kakti bi jih bil k večnemu pokoju zazibal. Njih lep, prijazen obr H P3 l-H Beseda z velikimi pismenkami pomeni menda, da ,veri8 u spomin jo to znamnje; druge tri besedo pa z manjšimi pismenkami zaderže u sebi naj berž oprašbo vojvodo-kmeta: (I)ma sveti veri? — Nekteri sicer menijo, da vojvodski stol sc je naredil pod vojvodom Ingo-m, ki je kakih osemnajst let pozneje vladarstvo Gorotana prevzel'; ali kakor jo Eichhorn dokazal in mu do zdaj nobeden še ni overgel, jc gotovo, da pod Valhunom so jo napravil. Na naslonilu vojvodskega stola jo šo drugi napis, ki so pa clo težko žo bero. Pismonke imajo sledečo obliko: M A S V D OI a IY V B: D V:: Da jo tudi toti napis slovonski, ni dvomiti, dasiravno jo njegova pomcinba težko za razjasniti. Kako jo pri ustanovljanju gorotanskih vojvodov so godilo, nam popiše Janez, apat u Vitrinjah, naj stariši gorotanski letopisec, ki jo živel okoli I. 1280. On piše takole: „Pervi dan septembra 1280 bil je Majnard Tirolski po stari navadi slovesno na vojvodski sedež po-vzdignjen. Pod koraskim gradom blizo cerkvo sv. Petra jo nek kamen; *) na toti kamen se usodo prostorojon kmet, ki ima to pravico po rodu — z ono roko dorži blekastega bika, z drugo pa blo-kasto kobilo. Ne daloč od njega stoji vojvoda u sivi borni suknji in kmečkih Črovljah z deželnim batidorom, obdan od svojih velikašev iu vitezov. *) Toti kfuntin dnu lUnažnl nI voS 11« ivojora itnrom moatu. Troti knklinl ioitiloiotlml loti Jo bil « »rotil njivo, ki loži spoti cerkvo proti Otlnl, Tli, Med njimi je tudi goriški grof z dvanajstimi banderi; zraven njega stoji grof Tirolski, kakor deželni grof, in drugi grofi, vsi bogato in lepo oblečeni. Ko se vojvoda na palico naslonjen kmetu na kamnu sedečemu približa, praša kmet u slovenskem jeziku: „Kdo je ti, ki proti meni stopa?" Na to odgovore vsi krogstoječi: „Deželni knez." Kmet dalej praša: „Al je pravičen sodnik in prijatelj sreče naše domovine? Al je prostorojeil? Al je prijatelj in varh prave vere? (ma sveti veri?)" Na to vsi odgovore: „Da! je in vselej bo." Kmet pa sopet opraša: kako pravico me zamore pregnati od mojega sedeža?" In sopet vsi odgovore: „Dobiš šestdeset beliČev, blekastega bika, blekasto kobilo, in obleko, ktero knez zdaj na sebi ima; tudi bo tvojo hišo oprostil vsega davka." Kmet zdaj kneza lahko na lice udari, in opomnivši ga, da naj bode pravičen sodnik, odstopi in pelje živinčeti seboj. 1'otem stopi knez na borni, neokinčani kamen, potegne meč in mahne z njim na vso štiri krajo sveta, in glasno priseže, da hoče biti vsim sodnik po dolžnosti in pravici. Kakor pravijo, jo pri tem ustanovljanju vojvoda tudi ta navada, da knez pije iz kmetiškoga klobuka, da bi ljudstvo iz tega so učilo, ne preveč za vinom hrepeneti, timveč zadovoljno s tim so živiti, kar domača dežela rodi. — Tudi jo knez vsakqmu, ki jo pred cesarja ga terjal, le u slovenskem jeziku odgovor dajati dolžen. Z kernskega grada vojvoda gro u gospo-svotsko cerkvo, kjer sv. maša so opravlja." Mogočo jo, da omenjono oprašbo vojvodo-kmeta so bilo prej Žo u navadi, ko so Slovenci šo malikovavci bili; naj važniša vendar: Ma sveti verii ktera jo vsekana bila u vojvodski stol, jo bila gotovo pozni je dostavljena. — Prisega vojvodov, kedar so ustanovljali se, in ktera jo bila šo 1. 1637, 1667 in 1711 u navadi, so takole glasi: Kako meno ie isadai naprei brano y sapouedano, (ako lio/Jiiu n tu riti y vuso dopernesti, tako meni Bog po-ino.si sneta diua Maria Mate bosja y viuse Suet/.i. ali kakor bi zdaj rekli: Kakor mi je zdaj naprej brano in zapovedano, tako hočem storiti in vse dopernesti: tako mi pomozi Bog, sveta devica Maria in vsi svetniki. Kdaj ravno jo ta prisega bila zložena, se nič prav no ve; samo toliko sc smo reči, da med dvanajstim in petnajstim stoletjem, Zdaj pa so vernimo sopet k Valhunu, kterega smo na vojvodskem stolu zapustili. Vojvoda postanši jo sveto deržal, kar je prisegel, in natanko dopolnil, kar je obljubil. Bil je pravičen sodnik, ki ni gledal na nobenega stan ali veljavnost, timveč ojstro kaznoval vsako krivico. Bil jo dober oče svojih podložnih, jo pomagal ubogim, podpiral betežno in tažil po svoji moči vsako nesrečo. Naj večo skerb pa jo imel za čast božjo in za povikšanje svete Jezusove cerkve. Brez ponuide jo poslal prošnjo do solnigraškega škofa Virgili-a, da bi mašnikov mu poslali, kar so sveti škof tudi radi dovolili. Poslali so mu mašnika Hujmon-a in Reginbald-a, diakona Maj oran-a in šo nekoliko drugih, ki so k du-hovskemu stanu so pripravljali. Kdaj so ti ravno imenovani apostolski možje na Gorotansko prišli, natanko sicor nikoder ni zapisano: vendar ako primerimo vzajemno vse, kar nam jo znanega o tej reči, jo dozdevno, da poloti 772 so došli, in so ostali do binkošt ali do jeseni leta 773. O postu 1. 771 jo bil toti zgorej omonjoni Ilajmon sopot na Gorotansko poslan, in ž njim mašnika Dupliter in Majoran, ki jo bil med tim u mašnika posvečen, in šo nekoliko drugih pričako-vavcov duhovskega stana. Na Gorotanskem ostali so prej ko no do binkošt 1. 775. — Za postni in velikonočni čas I. 770 do binkošt 1. 777 so bili iz Solnigrada poslani mašniki Kočar, Majoran in Erhan-bert. — Za ravno tiSto dobo od 1. 778 do 1. 779 sta bila poslana mašnika Reginbald in Reginhar; za leti 780 in 781 Majoran in Auguštin; in naposled za 1. 782 in 783 Reginbald in Gundhar. Ta dva sta poslednja, kterih škof Virgili so poslali; kajti 1. 784 so umerli in šli u boljšo deželo. Bili so 39 let škof, bili so velik dobrotnik Slovencov — naj jim Bog u nebesih povemo! Iz tega se vidi, da za spreobernenjo Slovoncov naj voo zaslug zvun svetega Modesta so pridobili si mašniki Ilajmon, Majoran iu Reginbald; njih imena so zapisano u bukvah živlonja. Tudi jo treba opomnuti, da vsi ti imenovani mašniki so imeli vilo oblast od drugih — bili so namestniki solnigraškega škofa na Oorotanskem. No dolgo potem so na Gorotanskem sopot veliko homatijo vstalo. Bavarski vojvoda Taailo H., kteremu so bili gorotanski Slovenci podložni, jo bil sam pod vorh-oblastjo Karola Velikega, frankovskega kralja. Ali Tonilo bil jo visok in ošaben; rajše umreti, jo rekel, raj še desetero sinov zgubiti, kakor pokoren biti kakemu kralju. Zategadel jo dvakrat so »puntal zoper Karola, in Karol mu je dvakrat od- pustil: ko je pa tretjibart se spuntal, mu je Karol sicer sopet odpustil; vendar je poslal ga sinom Teodo-m vred, ki je bil u gorotan-skega vojvoda odločen, u samostan, in je Bavarsko svojemu kraljestvu pridružil. Iz tega, da Teodo jo bil za gorotanskega vojvoda namenjen, nekteri sklenejo, da Valhun o tem času (1. 788) ni bil več pri živlenju; nekteri pa menijo, da se je tudi on od Ta.sila pretantati dal, in tudi njega je enaka osoda zadela. Z Bavarskim je torej tudi Gorotansko prišlo Frankom u pesti vendar mira in pokoja še dolgo ni bilo. S Tantiem namreč u zavezi šo bili tudi Obri, divji in roparsk narod, ki so bili šiba za vse sosedne deželo, in Karol jo sklenul, nad njo so zagnati, in jih popolno uničiti in potrebiti iz zemlje; zategavoljo je udaril nad njo z veliko vojsko, in od 1. 790 do 799 bil je strašen boj, dokler je njih kraljestvo razrušil in pomandral na tla. — Dasiravno pa so bili vojskini časi , Sol-nigradčani vendar Gorotancov niso pozabili. Arno, nastopnik svetega Virgili-a, so bili enako vneti za božjo čast in izveličanje bližnega, so poslali mnogo duhovnikov na Gorotansko, in se trudili in prizadevali na vso moč, da bi sproobernenjo ondi prebivajočih Slovencov so do verha dognalo. Tako pobožni, marljivi in goreči za vse dobro so bili, da glas njih apostolskih del jo clo u Rimu zadonel, in papež Leon so jih vvorstili mod nadškofe, in jih zaklicali k sebi u Rim, ondi jih počastiti in jim pallium podeliti. U Rimu so dobili od papeža noko naročila na kralja Karola Velikega, in potovaje (I. 798) do njega so ravno do reko Poda prišli, ko jih sroča kraljev poslanec, in jim poda kraljovo pisino, u kterem je bilo jim naročeno: 1.) da se imajo na ravnost in brez opotiko na Slovonsko podati, 2.) pozvoditi želje ljudstva, kje namreč bi bilo treba, kako faro postaviti in 3.) oznanovati ljudem božjo besedo. — Arno vendar se na svojem potu no dajo ustaviti, timveč neutogoma gredo do kralja, mu povedo, kar jim papež Leon so naročili, in kralj jim ustno ukaže, da imajo 1.) na Slovensko iti, 2.) za untodno vernike skerbeti kakor škof, in 3.) pridgovati ljudem sv. evangelj in jih u veri poterjati. Usled tega povelja so Arno 1. 798 prišli na Gorotansko, so ljudi učili, cerkvu stavili in mašniko posveČavali, in sami se prepričali, kako dobrih sere so Slovenci, in kako voljni, pravo vero sprijeti. Zategavoljo so damo pridši kralju sporočili, koliko dobrega bi so lahko na Slovenskem Htorilo, da bi le kdo bil, kteri bi se njih dušno zadevo prav k Borcu vzel. Kralj to slišati jo bil močno voboI, iu jo prašal nadškofa, ali imajo med svojimi duhovniki kterega, kteri hi bil zmožen in pripraven za to delo; in ko so nadškof odgovorili, da ga imajo, je kralj hitro ukazal, da imajo tistega mašnika (Teodorik so mu je reklo) posvetiti za goro tansko-slo venskega škofa. Tega novoposveeenega škofa Teodorika so nadškof Ar no sami na Gorotansko spremili, in jih slovesno izročili untodnim velikašem in knezom; izročili jim pa tudi oblast, kakor jo škofi imajo, samo da niso bili sam svoj, timveč le namestnik solnigraških nadškofov. Škof Teo-dorik so svoj sedež u Oospej-sveti si izvolili, in od tod so učili Slovence po Gorotanskem in po nekdanjem Panonskem, noter dol do iztoka Drave u Donavo. Da jih jo čakalo mnogo dela in truda, so V lehko samo od sebe razumi. — Za gotovo so ve, da cerkvo sv. Štefana mučenika u zilski dolini, kako tri uro od Se nt-Mohor a so oni posvetili. O teh časih je stari Oglej sopet iz razvalin se uzdignul, in ker so njegovi škofi od južne strani mašniko pošiljali na Slovensko, solni-graški pa od severne, jo prepir vstal med njimi zavolj mej, dokler jo cesar Karol Veliki 1. 811 razsodil, da Drava naj bo moja — kar jo na desnem bregu, naj sliši oglejskim patriarhom, kar pa jo na levem bregu, pade solnigraškim nadškofom u oblast. Po smerti škofa Teodorika so solnigraški nadškof Luipram poslali Slovencom škofa Otona, s kteritn sta prišla dva sosebno goreča mašnika, Suarmagal in Altfrid. Za Otonom pa so prišli škof OZbatd, ki so bili posledni škof u Oospej-sveti. Sploh so rajta, da do 1. 800 jo večina Slovencov se pokristianila. Kar je bilo kmetov in prostega ljudstva, so z veseljem oprijeli sveti evangelj, kar pa je bilo velikašev in plemenitnikov, so dolgo časa so ustavljali in tordovratno svojo serea zapirali, dokler jih sledeča dogodim je zdramila. — Ingn, ki je bil za Valhunom gorotanski vojvoda in poglavar, jo napravil zalo gostijo, in povabil kmete in velikašo na njo. Kmete, ki so kristiaui žo bili, jo k svoji mizi posadil, in jih gostil u zlatih in srebornih posodah z naj boljšimi jedrni iu pijačami; velikaši pa, ki so bili šo neverniki, so morali u lopi, na samih tleh sedeti, in so dobili mesa, kruha in vina u slabili, perstenih posodah. Velikaši to viditi, so hudo razsordijo, in vsi nejevoljni prašajo vojvoda, zakaj da jim upričo kmetov toliko sramoto liarejaV In vojvoda, ki jo njih Švaranja čakal, jim odgovori: „ Vi niste kerSČeni, ste umazani in nečedni, torej tudi ne vredni, s kerSčenimi, ki so vsi lepi in čisti na duši, pri eni mizi sedetiTa modra in resna beseda jim jo globoko segla — nemudoma so jeli svete Jezusove vere se učiti, in zaporedoma se dali kerstiti. Dan današni, hvala Bogu! so Slovenci, kolikor jih je na Goriškem, Istrianskem, Koroškem, Krajnskem in Stajarskem, vsi kristiani, vsi u edinosti svete katoličke cerkve, kolika sreča je to! ,in koliko zahvale smo dolžni Bogu! Le zvesti in terdni ostanimo u sveti veri, in ne dajmo se zmotiti od krivih in lažnjivih prerokov, kterih število na svetu se od dne do dne viša in množi. Ali ker je vera brez dobrih del mertva, moramo tudi živeti, kakor nas sveta vera uči, delati dobro in hudega so varovati, potem bomo učakali dobrih dni, in ušečni Bogu in vsim poštenim ljudem. čRoauail/. II. GERDO ZNANJE GOTOVA NESREČA. Da grešna, mesena ljubezen no princso sreče, in od dveh, ki sta u gerdem znanju med seboj, bo večdel eden pogubljen učasili pa obe-dva, jc stara resnica, ktero potcrduje pismo sledeče, kterega so gosp. Golinar, kaplan na ptjuslri gori Drobtincam poslali. Ko sem svoje dni na Nemškem za duhovnega pomočnika služil, prihrupi nek večer do meno ves zasopljen starček stokajoč: „Častivredni hitro hitro na spoved/" — Bil je ravno soboten večer, ljubo sonco so jo žo za visoko goro bilo skrilo, in mraČiti so jc začelo. Brez pomudo so opravim, sv. rcŠno telo vzamem in sc na pot spustim. U revnega bolnika vos zamišljen grom za sivim starČekom, in kedar u bližno hosto pridem, jo vso drevjo namesti u želenem u temnem oblačilu okoli meno stalo. Vso bilo jo tiho in mirno, lo nektero ptico, ktero je posvet iz počivanja izdramil, so so glasilo in daljo odmika-valo: na enkrat pa u mojo ušesa pribuni žalostni glas: „Illapec je že niertev." „Bog daj duši dobro," zdihnem, in starčoku, ki jo pred menoj ves tord postal, velim: „Pojdiva u božjem imenu nazaj, — najno pomoči mu več ni treba." — Sv. rešno telo u svoje mesto položim, in se žalosten u svojo sobico podam. Kedar drugo jutro po dokončani božji službi sopet 11 svojo sobico pridem, nekdo na moje vrata ostro pokluka. Na mojo navadno besedo: „Ave" se vrata odpro, in pred me stopi ena drugaČ zala, ali vsa za-jokana ženska podoba, ter reče: vEno mešo bom za enega plačala, kteri je včeraj brez spovedi umeri. Mešo zapišem, — in urno poprašam: „Si ti njegova sestra?" — „Nisem," mi odgovori, „temuč tako sva si dobra bila." — Kako pa sta si dobra bila, sem lcmalo zatem za-zvedil. Zazvedil som, da revež, ki jo brez vso cerkveno tolažbe u večnost preseliti se moral, je bil nedoslužen vojak; sin malopridnega očeta, sam tudi malopridnež, ki je pri malopridnih ljudeh zavolj malopridnega živlenja za začasnega hlapca služil. U službi jo zbolel, in gospodar ga urno u drugo hišo spravi, in ga iz misli pusti. Nesramna deklina, s kteroj je u grošni zavezi bil, se mu pridruži in mu streže. — Enega dne mu sila hudo pride, in vos pobit reče: „Slišiš T.. ! jaz bi se rad spo-vedel, pošli mi po gosp. kaplana." Zapeljivka sc nad tim zavzame, in reče: „Nič, nič! zdravitelj so rekli, da boš skorej popolno ozdravil." Drugo jutro so ubogi bolnik sopet na spoved zmisli in roČo: „Za ljubo te prosim! pošli mi po gosp. kaplana, jaz se moram spovedati." Ali tudi takrat ga zavita kača zavorne rekoč: »Ne, ne , spovedi ne! gosp. kaplan so sila hudi, in ako jim svoje grehe poveš, bodo mene od tebe spodili, in kdo ti bo kaj postregel?" — Na to ubožoc obmolči. Tisti dan proti večeru ga tretjokrat nemirna vest spovedi opomni in na ves glas zaupije: „Za božjo voljo! pošli mi po gosp. kaplana, jaz vidim, da umreti moram; njih ravno, njih si želim, oni bodo mi pomagali, in me z Bogom pomirili." Na to so neČistnica prestraši, in onega starČeka po spovod pošlje. — Ali žo bilo jo prepozno: ko jo ljubo sonco za visoke goro odšlo, jo tudi njegova duša u dolgo vočnost na ostro sodbo božjo so podala. Komoj smo truplo totega človeka u hladno zemljo spravili, so od nemirno vesti gnana zapeljivka sopet k meni privleče, in mi neko iz papirja zašito knjižico u roko poda rekoč: „Častivredni! to preglejte in mu pomagajte." U roko vzamem, in pregledujem; ali d alej ko pregledujem, bolj uročo mi postaja. — Oj strahovita roč! oj pravično sodbo božjo! zdihnom. Bog nikomur dolžen no ostane. — Kaj pa je bilo u tisti knjižici zapisano f Oj groza! Prevzetni grešnik jo u njo zapisal vso svojo nesramno grobo in hudobijo; bilo jih jo, kakor listja iu trave, in take gerdobe, da lasi so mi po koncu stopili, in dobro, da se na tla zgrudil nisem. Ves pobit in žalosten budobno deklino poprašam: Kako je ti nesrečen človek u svoji smertni uri se bil zaderžal? In ona mi jo tako odgovorila: »Jaz sem mu grevingo in nektere druge molitve molila,"— milo je zdihoval; ali na enkrat jo iz vsega gerla zavrišal: „Jaz sem preklet; pa tudi ti si prekleta, ker si kriva, da brez spovedi umiram." — » Kaj pa zatem?" ves osupnjen prašam: Nič več, pretegnul se je, postelja je zaškripala, in 011 je dušo izpustil. — Kedar je nesrečna deklina moj strah iu terpet zagledala, me skerbno popraša: »Gospod! ali bo to res, da bom prekleta, kakor mi je on, ko je umiral, povedal?" Jaz ne vem, Bog ve, sem ji odgovoril; ali toliko vem, da bo vsak smertni grešnik preklet, ki se spokoriti noče. — Tote kratke besedo so jo nekoliko predramile, in enkrat se popraša: »Častivredni! kaj naj storim, da ne bom prekleta?" Pojdi, poiši si spovednika, dobro se svojih grehov spovej, in tako stori, kakor bodo ti naročili; za tem ti dobro stojim, da ne boš prekleta. Storila je, kakor sem ji svetoval; cel četert leta se je tako obnašala, da so mnogi se čudovali; ali kor spovednika vendar popolnom ubogati ni hotla, so njo poslednje reči slabše postale, kot so perve bile; nečisti duh so jo u svojo hišo sopet povcrnul. — Kmalo je slabimi tovarši nove grešno zaveze storila, noseča postala, iu reklo se je, da jo dote zapravila. Vorh tega jo Šo drugo dekleta na različne hude dela napeljevala; za tem pa nekam zginila, da še dan denašni ni duha ne sluha od nje. Mladenči in dekliči! ako vam lo ena iskra sramožljivosti še u persih tli, prosim vas za božjo voljo, usmilite so svoje duše, in čujte in molito, da vas gorda nečista ljubezen u svojo peklensko kremplje 110 dobi. Kakor strašna kuga davi brez razločka staro in mlade, tako tudi gerdo nesramno znanje naj lepšo cvcteče fante in dekleta na mertvaški vodor položi — truplo u hladno zemljo zvorne, dušo pa u peklonski brozden pahne. Ako bote po mesn živeli, pravi sv. pismo, bote umerli — nesrečno, žalostno smert storili, iu za kratko meseno sladnost vekomaj so solzili in zobmi škripali. $omi«uv. Drobi. «» novo loto 1865. IU. BOLEZEN MALOKOGA POBOLJŠA. Kake svete in lepe obljube bolniki večkrat delajo, sosebno mladi bolniki, laliko slišimo zdaj tu zdaj tam; ali žalibog! vse take bolnikove obljubo večdel niso druzega, kakor prazna pena, ki po vodi splava — bolezen odide, in človek je sopet stari grešnik, kakor jo pred boleznijo bil, stari nečistnik, stari pijance in razujzdanec. Cujtc! zmed mnogo žalostnih izgledov, ktere sem skusil že u svojem živlenju, vam tu enega samega povedati hočem. Poznal sem mlado žensko, ki jo bila silno razujzdana, in so vlačila in potepala, d4 bila jo celi fari u spodtiklej. Imela jo sestro , ki jo bila vsa pobožna m prosila me, da bi njo nesrečno sestro na pravi pot pripravil; ali kaj! ko ni hotla blizo priti, in kakor mi jo sestra rekla, že pet let ni pri spovedi bila. Med tim vendar, ko sem premišljeval, kaj bi bilo naj boljo storiti, jo Bog sam u roko jo mi spravil. — Bilo jo zmladleta, toplo vreme iu sneg jo ravno skopnel, ko neko noč cerkovnik poterka na mojo sobno vrata, in ko so mu oglasim, mi reče: »Gospod! na spoved bo treba iti." Vstanši sc opravim, in u žagrad pridši oprašam: „ Kdo pa je bolet i?* — „K,U cerkovnik odgovori, „ tista. . . viačicja, saj jo poznate." Enajst ravno jo kladvo na zvonu odbilo, ko iz cerkve stopim, na persih deržajo usmiljenega Jezusa, dobrega pastirja, ki jo šol zgubljono ovčico iskat, in Čudno ginjen in ves zamišljen grem za kmetom, ki jo po mo prišel in me do bolnico peljal. Luna jo prijazno sijala, zvonček milo se glasil po tihi noči, in čez kako pol ure stopiva u revno bajtico, u kteri je mlada grcšnica hudo bolaua stokala, in težko težko duhovne pomoči čakala. Strah pred smertjo jo je vso prevzel, in tako jo jokala, tako tarnovala, da skorej vsa soseska so je sosla, in znotraj in zvunaj bajto je bilo polno ljudstva. Po navadnih molitvah odstopijo, in ko sem jo spovedal, sopet n hiso prtvro; bolnica pa se uzdigne u svoji postelji, in proti ljudem obernjena jame govoriti z milim glasom: „ljubi sosedje/" je začela, glejte, kako se naposled grešnici godi. Slabo sem živela, porajtala nisem nobenega nauka, in vsim vam in še mnogim drugim sem pohujšanje dajala. Za petero Jcervavih ran Jezusovih vas prosim, odpustite mi veliko pohujšanje, kterega sem dala vam svojim gerdim živlenjem; ako mi ljubi Bog še zdravje in živlenje da, bote vidili, da bom vsa drugačna, in nihče ne bo slišal slabega več od mene." Na to sem jo obhajal s telesom Gospodovim, ki ni prišel svet pogubit marveč zveličat, in jo dal u sv. olje, kakor u sv. katolički cerkvi jo navada in sveta šega. In dokončavši svojo sv. delo stopim k njeni postelji, in ji dam nekoliko naukov, od kterih so mi je zdelo, da bi utegnuli biti nji naj primerniŠi, ter sklonom in rečem: „Bog te obvari! Hvalen bodi Jezus Kristus /" Pri teh besedah pa me za roko prime, in žalostno zakričajo rečo : vNak gospod! nieoj ne smete od mene; za božjo voljo vas 'prosim , ostanite pri meni in molite zame; ako ne, vem da bo hudič mojo dušo iz trupla mi iztergal."—Na to sem jel jo tolažiti, rekoč, da ako ima pravo grovongo nad svojimi grehi in resnično voljo poboljšati sc, in drugačno živeti kakor do zdaj, naj terdno zaupa na Boga, kterega milost nima moje 110 konca. Pa tudi pristavil sem in rekel: „Ako ti Bog še ljubo zdravje da, ne pozabi dobrote, ktero ti je skazal, in pridi u cerkvo, da se mu ondi zahvalila boš, pridi pa tudi k spovedi, da boš zdrava popravila, kar si bolana z.iabiti spregledala— „(?o-spod!* mi jo na to odgovorila, „tulcaj upričo vsih ljudi vam obljubim, da, ko bi res ljubi Bog še živlenje mi dal, kakor hitro bom mogla, bom prišla u cerkvo, in tudi k spovedi in ravno k vam bom prišla, ko bi imela prav po golili kolenih se plaziti." Dasiravno sem bil navajen že takih obljub na smertni postelji in prepričan, kako prazno so večdol, sem tlnmo gredč vendar lo mislil: Znabiti jo pa Bog u svoji veliki milosti njo serce u resnici presunil, znabiti so poboljša in drugačna postane. — Kes jo čudno hitro ozdra- 12 * vila, dva dni potem je že na nogah bila. Ali je u Cerkvo Sla Bogu se zahvalit, ne vem, to pa dobro vem, da k spovedi ni prišla ne k meni ne h kakemu drugemu gospodu, in da štirnajst dni potem je hodila že sopet po starih grešnih potih. In pozneje, ko že nisem bil več na tisti fari, sem prašal enkrat untodne duhovne gospode, kako se kaj obnaša? in so mi odgovorili, da ven in ven slabo. — Bolezen malokoga poboljša; tudi nje ni. Grešnik! grešnica! izmodri se— . inomtcul'. IV. presveto ime (Turki pred Dunajem.) Kristianom naj slajši imena sta Jezus iu Maria, ki sta začetek našega veselja, edini in posleden pomenik našega zaupanja. Jezusa presladko imo drugo nedelo po novem letu obhajamo, Marijno sveto ime u nedelo po njenem rojstvu spominjamo. Svota mati kat. cerkev vredni obbaji popolnoma odpustke deli, pa malo kristianov vč, kdaj in kako so jo svet spomin Marijncga imena obhajati začel. Spodobi se to sveto reč ponoviti. Od nekdaj so kristiaui u tiskali in tožavah Mario u pomoč klicali, vseloj so moč njeno mogočno priprošnjo čutili in njo vedno imenovali pomočnico kristianov. Mario jo sv. Stepan, vogorski kralj zavotuico (pa-trono) svojega kraljestva izvoljil, Marii jo svitli cesar Ferdinand III. celo austriansko cesarstvo u mogočno varstvo izročil, kakor so bero na kamnitem, veličastnem stebru Mario prečisto devico na dvoru u po-glavitem cesarskem mestu BeČu (na Dunaji.) Bili so svoji dni hudi, žalostni Časi; trideset let se je po Nem-škej za včro del kerv prelivala, prava in kriva včra ste korvav boj imele. Pobožen cesar dobro spozni, da le Bog mir in edinost daje, in na prošnjo Marie se krivovere vse premagajo. Sklene Marii veličasten spominek postaviti, in ga leta 1647 zgotovi. Na rezanem stebru Marie prečiste device podoba visoka stoj/, na znožju se bere napis, ki po slovensko veli: „Bogu najvišemu Gospodu, poveljniku nebčs in zemlje, po kojem kralji vladajo (kraljujejo) brezmadeža spočeti devici in liožjej porodnici, kraljici in austrianskej zavetnici (pomočnici) izroči, daruje in posveti sobe, svoje otroke, rodove, vojske in vse svoje dežele ter postavi in svojo obljubo dopolni u vekovečen spomin te steber cesar Ferdinand III. Posvečena je bila ta Marijna podoba 18. maja 1647. Ves Dunaj jc bil na nogah, ko so lepo procesio u veliko cerkev sv. Štefana peljali. Pri veliki peti maši odpaše cesar svoj meč, poklekne pred altar položi svojo desnico 'na cvangelske bukve in moli na glas, rekoč: »Vsemogočni, večni Bog, skoz kojega kralji vladajo, kterega roka vso moč in oblast čez kraljestva derži, pred tvoje božje veličastvo so ver-ženi u prah, in izvolim, jaz Ferdinand, u svojem in u imenu svojih naslednikov, u imenu celo austrianske nadhiše, preČisto, vselej deviško Mater tvojega Sina za gospo in varhinjo te nadhiše; sosebno so zaobljubim svočavno obhajati praznik čistega spočetja, ter se poprej te dan postiti. II tebi kličem, Gospod nebes in zemljo, ki to, kar se tvoji Materi stori, tako sprejmeš, kakor bi so bilo tebi zgodilo, vzemi to mojo zaobljubo milostljivo, in stegni roko svojega veličastva, mene, mojo hišo in mojo ljudstva ohraniti." --- To molitvo odmolil, popisano na altar ccsar položil, in je iz škofovih rok presveto obhajilo pre-jdl. Vso pričujočo ljudstvo so solzo polile, viditi pobožnost svojega cesarja. Po opravilu so u lepi procesii Šli k stebru Marie prečiste device, kdor so litanie Matere božje zapeli. Na večer jo tisuč in jezer lučic gorelo, in Marijna podoba jo u veličastnoj luči plavala. Se zdaj so vsako saboto večer pred altarjem Matere božjo Laurotanske litanio molijo. Tolika Mariina čast pa tudi ni bila zastonj; očitno njeno pomoč jo austriansko cesarstvo pogosto občutilo, oČividno pa leta 1083, ko so divji Turki zadnokrat Beč (Dunaj) oblegali. Kakor velika povodnja so sovražni mahomedanci nad austriansko pokrajno segli, in kodar so vlekli, je bila pušaVa za njimi. Tisučo kristianov jo korvavi meč poklal, jezera inladenčov in doklic so polo-vili in u hudo sužnost odpeljali; pogorišča so kazale pot, po koji so divji Turki derli. Ravno na sv. Antona Paduana so turške čete pred Dunajsko mesto pri val o; 175,000 bojakov so jo u podobi serpa krog mosta vleglo; kar oko donese, šotor pri šotoru stoji. Noe in dan Turki u mesto strelajo, pa nad dva mesenca dni Dunajčani mesto branijo, ter vso naskoke Turkov sorčno odbijejo; pa vsa serčnost Dunajeanom ne bo zadosti, ako skoraj zunajne pomoči ne bo, ki bi serdite Turke odgnala in Bcč oprostila. Milo so Dunajeani molili, in Mario u pomoč klicali, da ne bi Turki križev iz turnov pometali, in svoj turški serp na verh postavili. Ravno so malo gospojnico, Marijno rajstvo obhajali, Mario pomočnico u pomoč klicali, pa tudi ravno na male mašo dan so zvedeli, da jim Poljski kralj Joan Sobieski u pomoč hiti, ki so je s Nemci sdružil, ktero jo Karol Lotrinski pripeljal, Dunajsko mesto oprostit. Pa tudi sovražni Turki so zvedli, da se keršanske vojsko nad nje bližajo, in vso svojo moč napenjajo Dunajčane posiliti, in si mesto u skokih osvojiti. Pil jo grozoviton boj za živlenje alj smert; milo iz velikega zvonika u plat zvona kole in kristiano na pomoč kliče, dokler se 11. septembra mrak naredi, in strašno vojsko černa noč pokrije. Kara Mustafa, turški vojvoda u svojem šotoru sedt, in serdito gleda, kako bi Dunaj pohitel, kterega zidovjo so njegovo krogle razrušilo, pa šo no premagale. Zarot.il so je Dunajsko mesto razdjati, austriansko cesarstvo si osvojiti, iu iti na ravnost skoz Nemčijo nad Rim, ter pokončati keršanstvo na zemlji. Pa stale so šo vse kristianske cerkve po BeČi, in zdaj ko misli ravno zmagati, gro keršanska vojska nad njega. „I)unaja ne pustim!" si misli, in ojstro povelje da o pervom svitu s vsoj močjoj mesto napasti. Al j glej! verh visokega zvonika svetega Štefana rudeč ogenj vstaja, in pomočnikom daljnim veliko silo oznanuje, u koji so obloženi Dunajčani znajdejo. Ta sila Dunajčanov Kara Mustafu serce dela — pa iz bližnih hribov se veseli ognji vzdigajo in Dunajčanom kažejo, da jo že blizo njih pomoč. Trikrat iz topa Bočanom zagromi, in strel oznani, naj so branijo; vojska prijatlov jo blizo. Vso na stolpe in streho hiti, videt vesele ognje; sovražniki se objamojo, bolniki pozabijo svojih bolečin, in vse odrešenja težko čaka. Dan 12. septembra napoči, in žo turški topovi gro-mijo; Kara Mustafa je zapovodal vpričo keršanske pomoči Boč premagati. Pa tudi koršansko vojsko so pred svitom na nogah. Bilo jo ravno jutro sveto nedele; pobožen kapucinar Marka Aviano sveto mašo služi, in Poljski kralj Joan mu streže, ter sveto obhajilo s drugimi vojšaki prejme. Tako pripravljeni po orožju sežejo. Kralj Joanez svoje vojšake priserčno pozdravi in ogovori: naj se vitežko nosijo in bojujejo, ne za kralja, ne za svojo slavo, timveč za Boga in za celo lceršanstvo te dan njih boj veljii. U imenu Marie božje matere se na boj vzdignejo, ter vidijo pod seboj na levi Dunajsko, stiskano mesto, na desnej grozovito šotorišče sovražnih Turkov. Strah in groza majhino vojsko kri-stianov opado, vgledati tolike četo mogočnih sovražnikov alj kralj So-bieski povzdigne kristiansko bandero, in skoči u imenu Jezusa in Marie nad divje čete Mahomedancov. Kara Mustafa vidčti gorečost kristianov so mu zdi, kakor bi celo keršahstvo nad njega vstalo. Od same jeze jame divjati, so po zemlji metati, si lase iz brado in glavo puliti; zdaj zgrabi tudi on bandero svojega preroka Maliomeda naj se pokaže, jeli bo križ premagal, ali turški serp. Kervavo so so bili, grozovitno topovi gromeli, strašen krič se po Širokem Čujo, vso jo u dimu in prahu. Zdaj kristiani turške zakopo posilijo, in Turki se u bego spušajo. Premaganih 20.000 na bojišču obleži, ostanki na vse kraje pred kristiani bežijo. Vso turško bogato šotoriščo, nad 15.000 Šotorov s blagom in živežem, s orožjem, s konji in velbljudami kristianom ostane. Med velikim plenom jo bilo več sodov kavo polnih, kojo so Dunajčani se le o tej priliki piti začeli; liorvat Holčički je pervo kavano u BeČu napravil. Drugi dan po tej veličastnej premagi so imele vojsko u mesto svečavon sprevod. Od vsih krajev je veselo ljudstvo u mesto vrelo, in matere so svojo deco na rokah visoko povzdigalo, naj bi nekdaj svojim vnukom praviti vedeli, da so rešitelje kristianov viilili u lepem sprevodu. II cerkvi sv. Auguština jo Poljski kralj Joan Sobieski svoj vojni moč odpasal in ga na Marij ni altar položil, ter na ves glas hvalno pčscm zapčl. Vsi zvonovi po mestu in topovi po ozidjn so ozna-novali kristianov veliko veselje. Premagani Turki so so u svojo krajo zavlekli, in ni jih bilo več u naše krajo palit in kervovit, pa jih tudi no bo, čo Bog da. Komu so pa hvalo vedeli za toliko slavno premago rajni prema-gavci? Za Bogom Marii premagavki, ktera jo kristianov vselej mogočna pomočnica. Sveti oče papež Iuocenci XI. so so za to premago Marii zahvalili, in naročili vsako leto u nedelo po malej gospojniei, alj po rojstvu Mario svečanost Marijuega imena obhajati, u vedni livalni spomin, da so ravno to nedelo po prošnji Marie, nebeške kralice, kri-stiani pred Dunajem sovražne Turke premagali. SKhm V. SREČEN NI, KDOR MARIE NE ČASTI. Povzdigniti slavo Marie so sveti oče Pij IX. pobožno mnenje, da jo Maria preČista devica bila brez vsega madeža, brez izvirnega greha spočeta, slovesno 8. grudna 1854 u Rimu vsemu včrnemu svetu okli-cali za pravo včre nauk. O tem času je u imenitem mestu S . . . mlad in bogat sin premožnega kupčovavca u kerčmi sedel, in jo zoper čast Marie prečiste devico toliko gerdo in brezbožno govoril, da ga ni lo gostarica kregala, marveč sta ga clo dva lutrana svarila, da nikar tako! Mladi dobrovolec pa kaj no porajta, in kvasd, da je vsih groza. Drugi dan jaha to postopač za kratek Čas okolj mesta, prijezdi naravno razpotjo memo Marijuega stebra; kar so konj vstraši in jezdica na kamnit steber Mario žalostno matere tako nevsmijeno treši, da si jo bučo do možgan razbil, persi potcrl in desnico na tri koso zlomil. Vzdignejo ga in u bližno gostivnico na pol mortvega zaneso. Celo osmino jo brez vsega zaveda ležal, in ob koncu Marjino svečanosti jo žalostno nmerl. Nevčrniki pravijo: Ta nosreča sojo sromaku primerila; pravčrni pa velijo: Bog jo ljudstvu s tim očitno pokazal, da, kdor Mario ne časti, srečen ni. btmufltPi'. VI. NEDELO POSVEČUJ! Po zimi grudna 1854 jo bila sveta nedela, in vfirni hitijo k sv. Jurju k božjej službi, kajti je bila zima dobra in prav prijazno vreme. Srenjski župan tistega kraja pravi, da mu ni dobro; in torej u Cerkvo ne gre. O tem času pride iz bližnega mesta gospoda na lov (strel) in tudi tega župana (za drugo poštenega moža) povabi, naj ž njimi u bližen hrib strelat gre. Strelcu ni bilo dobro u cerkvo iti, na lov pa hitro puško zadene in u brege gre. Nastopi svoj stan in zajca čaka, naj bi um smert dal; namesti zverine pa strelca smert zadene, naglo in neprevidno u sveto nedelo na lovu. Najdejo ga zgrudeuega na tleh ležati. Posvetneži govorijo: Mu je pač ura dotekla; smert bi ga bila tudi doma vlovila. Jaz pa mislim, da bi za rajnega župana bilo lepše in bolje, naj bi bil sveto nedelo u cerkvi pri božjej službi, kakor pa u hosti na lovu umeri. Kdor hoče svoto nedele in svetke posvečevati, ne sme na lov alj strel po gajih in šumah hoditi. SPoiuitll, VII. NEKAJ ZA MOŽE. Gojzduarjev Peter je u Šolo hodil, se naučil brati, pisati, rajtati in So marsikaj druzega koristnega; in ko jo doma ostal in očetovo kmetijo prevzel, je bil dober gospodar, umen iu znajden u vsili rečeb, je župan postal in bil spoštovan od gosposke in ljudi. Le u samega sobe in u svoje vednosti je bil nekoliko preveč zaljubljen; kajti je hotel u vsi resnobi, da brez njega ali brez njegovega vedenja so no smo ničesar pri hiši zgoditi. — Prav jo sicer in hvalo vredno, ako gospodar je skerben in na vso pridno gleda; ali da bi so brez njega nobena stopinjica pri hiši ne smela storiti, nobena roka stegniti, nobena treska u kuhinjo zanesti, nobeno poleno na ogenj zagnati, itd. jo vendar le preveč, in tudi naj boljša reč ima svoje meje, kterih prestopiti ali preskočiti ne sme. Peter jo imel ženo, kteri bilo jo Urša ime. liila jo brilitne glave, modra in skerbna gospodinja, in kar zadeva ženske dela in opravke, si upatn roči, da bila jo bolj prebrisana, kot njo mož ; vendar tudi ona ni smela brez njegovega vedenja nobeno botvico pri hiši storiti, nobeno stvarico preložiti, ničesar ukazati, ničosar govoriti. Postavim: je hotla kako pest moko ali pšena, ali kak košček kruha revežu ali beraču podati, je hotla kako jajce, kakom loko ali sadje prodati, za otroke kako igračo ali za kuhinjo kako kozo ali skledo kupiti, itd. vselej jo morala prej moža oprašati ali prositi. l)a! sčasoma je tako daleč prišlo, da spisal je knižico, ktoro napis jo bil: „ Urša ali kaka mora ima biti, in kako obnašati se u raznih svojih opravilih f U tej knjižici jo bilo popisano in razloženo vso natanko in nadrobno, kako in s čim žena mora soliti, zabeljati, kuriti, žohtati, kravo moliti, kaj in koliko mora za kosilo, za južiuo in večerjo pristavljati, kaj in koliko uho- gaime dajati itd. Zapisano clo je bilo u tej knjižici — verjemite ali ne verjemite — kako dolgo se mora soČivje kuhati, kako dolgo mlečna kaša ureti, sirovo maslo mesti in druzega enakega več. Ženi, kakor se samo od sebe razumi, so muhe in terme nje moža težko djale: vendar za ljubega mira voljo je svoj hud jarm tiho nosila, poterpela z njegovo batico, kolikor je bilo največ mogoče, in da bi mu ložeje ustregla, je pridno brala u imenovani knjižici, in u vsih svojih poslih po nji se ravnala.— Ali neumnost je včasih sicer silno uporna, včasih pa tudi jo kakor sneg; kadar toplo sonce posije, se pa raztaja in zgine. Neko nedeljo sta šla obedva skupej svojo bližno žlahto obiskat. Ondi sta so najedla dobrega govejega mesa, naserkala dobrega vinca in postala clo židane volje; sosebno pa mož ga jo en maselček, znabiti tudi en poliček preveč dobil in kebrast postal. Zategadel jo damo grede se opotekal, in zdaj na levo zdaj na desno zavozil, dokler so pridši na neko borv provaga in u vodo prekucne. Voda sicer ni bila globoka in smertne nevarnosti za njega nobene; vendar nekoliko prestrašen, nekoliko vinjen strašno kriči in upije: „ Urša! Urša! za božjo voljo pomagaj!* — Urša pa, ki je bila trezna in modra, in je hitro vidila, da za moža nevarnosti ni nobeno, si misli: zdaj imaš ti-Seka u pesti, zdaj mu moraš perje polomiti; zategadel mu odgovori in reče: „Moram prej damo iti u kjižico pogledat, kaj mi je storiti u takem primerleju." — Mož jo med tim so nekoliko že vode napil in na pol trezen postal; zatorej ko vidi, da mu žena pomagat ne pride, so sam iz vodo izvali in prikobaca na suho. Ta kopel vendar ga jc vsoga prerodila, mu njegovo termo iz glave izlekla in njegovo vrelo kri ohladila. Damo pridši uzame knjižico , jo na ogenj zažene in rečo svoji ženi: „ Vnaprej pa le sama delaj in ravnaj, kakor previdiš po svoji pameti, da je prav— In posihmal sta živela brez knjižico, in gospodarstvo jo Šlo boljše od rok, kakor poprej. Žena bila jo zadovoljniša, in prijela iskreno za vsako delo: mož pa imel jo na pol manj skerbi, in užil na pol manj jezo in novoljo. Možje! kakor Gojzdnarjev Petor ravnate dostikrat tudi vi svojimi ženami. Vso jim zaprete, vso imate pod ključem, tako da uboga žo-na vočkrat sama no vo, kamo bi so djala, kje ulovila kak krajcar. Ali so je čuditi po tem, da so nezadovoljno svojim stanom, da nimajo nobeno resnično ljubezni do vas V — Kolikokrat so pri hiši potrebuje to ali uno, in žena vendar no more, kakor majhno doto, za vsako malo stvarico vas prosit iti! kolikokrat si mora sama sebi kaj kupiti, kolikokrat otrokom ali družini, in kaj ji potom druzega ostane, kakor da vam mora skrivej uzeti, ali dnarja ali žita ali prediva ali druzega kaj takega! in kdo je kriv tega, kakor vaša skopost ali vaša ne, umna in prevzetna batica, ktera misli, da nobeden drug nima možgan kakor vi? Ne pozabite, da žene niso vaše sužnje ali dekle, timveč vašo tovaršice in prijatljice, in kar sliši vam, sliši tudi njim. Vi ste gospodarji, one pa so gospodinjo, iu dobra gospodinja podpira tri vog-Ije hiše, gospodar pa le enega — zapomnite si to, in ravnajte tudi po tem. čRoiiuaii. VIII. NEKAJ ZA ŽENE. „Nikar mi tako ne praši," Tramšekov Tomaž veli svoji ženi, »poškropi prej, napreden pometaš." Ali dolgi lasi, kratka pamet — no dolgo potem žena že sopet hišo pometa, brez da bi bila prej kaj poškropila. Tomaž, njo mož jo pokrega zato in reče: »Zakaj vendur ni tako terde buče, da si ne daš ničesar dopovedati; ti mar nisem £e rekel, da prej poškropi, napreden pometaš, ker veš, da prah mi hudo dene?" — »E /" žena zagromi, »če ni zate, pa sam pometaj, alipaiz hiše pojdi, dokler lirah se uleže.u Tomaža pri teh besedah rudočica oblijo, jeza zgrabi in kakor dva bliska so njegove oči zasvetijo — hlapec, ki jo tudi u hiši bil, je mislil: zdaj bo za ženo huda, mož jo bo razmel, kakor kamen žito. Tomaž vendar se premaga, in kakor hitro jo prej njegova jeza so uncla, ravno tako hitro jo spet so ulegla. Vos miren gre u liram, uzarae iz skrinjo svojo mošnjico, dene svojo kosmato kapo na glavo, in gro na ravnost — u pivnico. Ondi najde svojega soseda, kteri mu je rekel, da zavoljo prevelikega dima mu ni bilo mogoče ostati doma; in sta ga jela srebati, žajfati in piti, sta postala židane volje, sta pela in norce brila, in kolikorkrat sta poliček izpraznila, (kar se ni malokrat zgodilo) sta rekla h kerčmarju: „Boter! še en poliček ga bova, potem. pa — tudi ne bova še šla." In boter kerčmar, prijazen in vesel, ga jima nosi na mizo polič za poličem, in da jima ložeje postreže, se k njima usede; in ga serkajo in žehtajo vsi trije celi dan in večji del noči, dokler so trudni, nekaj od vina nekaj od spanja, na klopčh za mizo počepali. Drugo jutro Tomaž predramši se sopet zmisli na prah, kterega bi doma njegova žena hišo pometajo utegnila delati, in njegov sosed zmisli na dim, ki bi utegnul doma po hiši spet stati; zategadel skleneta, tudi toti dan raje pri botru kerčmarju ostati, kakor požirati doma prah ali dim. Ljubi poliček jc moral toroj sopet na mizi se sukati, kmalo ga eden objame kmalo drugi; in sopet sta bila vesela, sopet sta pela si in kratek čas delala, dokler je petelen glasiti se jel in jima bližno jutro naznanil. In ker vsih dobrih reči morajo biti tri, sta tudi tretji dan šo pridjala, in vincu rumenemu zvesta ostala. Med tim pa je Tomaževa žena doma časa zadosti imela, premišljevati to in uno; in jo tudi res premišljevala globoko in skerbno, kakor menda prej šo nikoli u svojem živlenju. Zc drugo jutro namreč jo dobro poškropila, napreden jc pometati jela; tretji dan pa, kar so gotovo žo dolgo ni zgodilo, je tla clo poribala, in vse klopi in okna Čodno oprala. Tudi u hramu jo vso lopo počedila, u postijo nove slame in nove rezance nanosila, in vse od kraja skerbno obrisala, vsako roč na svojo mesto djala — zraven pa šla nckokrat na vežno vrata gledat, ali mož žo pride ali no. Naposled na večer tretjega dne se mož za mizo u korčmi zmczi, vstane in so zavorno proti domu. Vendar do hišo pridši 110 gro na ravnost noter — češ! si misli, zdaj sem znotraj moker, lahko bi bil šo odzunaj — zategadel nekoliko na okno pokluka, in ker mu žena odpre, jo opraša: „Žena! je prah po hiši se le ulegel t* — Ulegel se je," mu žona odgovori rahlo in smojajo so: „ali metla jc še zmirom za durmi." S tim jo mož so zadovolil; žena pa tudi si je zapomnila, kar jo treba bila — od tistega dno ni več pometala, da bi prej poškropila ne bila. Ženo! zapomnite si. No klepetajto ven in ven, kakor klepotec na vetru, 110 delajte praha in dima, in no podite svojih možev iz hiše; saj šo tako preradl gredo. Le verjemite mi, da večidel same sto krive, ako vaš mož preveč po kerčmali poseda, in ne najde nobenega veselja doma. Čedite hiše, čedite sebe in otroke, da bo lepo snažno vse, kamor koli oko se ozre. Snažnost vsakemu dopade: nesnažnost se vsakemu gabi. ČRoiiuaii/. ix. TEČNO ZDRAVILO ZOPER OBREKOVANJE IN OPRAVLJANJE. Nek rokodelec, ki je štel okoli tri in dvajset let, in jo bil sicor bogoslužeh in skerben za svojo dušo, je imel slabo navado žo od svojo pcrvo mladosti, da jo rad govoril Čez svojega bližnega, in skorej čez vsakega kaj slabega povedati vedel. Je šel kamo u vas ali jo prišel u kako drušnjo, ni poznal večjega veselja, kakor da so jc pomenkoval od slabost in pregreškov svojih sosodov, tovaršev in znaneov, ali da je černil njih dobro dela in njih ceno zmanjševal. — Jc bila beseda iz ust, mu jo bilo uekokrat žal in rad bi jo bil nazaj zaklical; sosebno pa mu jo težko djalo, da jo to grošno razvado žo tolikokrat na spovedi sc obtožil, in naj terdniše si naprej vzel, poboljšati so in no več raznaŠati poštenja in dobrega imena svojega bližnega, in vendar jo po vsaki spovedi sopet pozabil vso svojo sklepe in u staro mlako zagazil. Enkrat, bil jo ravno velik četertek, kleči u cerkvi prod sv. rešnim telesom, vos otožen in skesan; in premišljcvajo svoje dosihmalne slabe naprejvzetja jamo zdihovati, iu reče: »Oh ljubi moj Jezus, ozdravi me vendar enkrat mojo pregrešno navade, ktoro si mi že tolikokrat po svojem namestniku odpustil, pa jo dosihmal šo lo nisem opustil! Oh, prosim to, prosim, naznani mi kako zdravilo, da nikdar več u svojem živlcnju ne bom slabo govoril čoz svojega bližnega." Ko jo tako in enako zdihoval, premišljeval in molil, mu prido misel u glavo, mu Sine u soree, in prirasto iz nje terdni in resnični sklep, da vselej, kolilcorkrat bo le zinil kaj slabega zoper svojega bliž-nega poštenje in dobro ime, bode še tisti dan dva goldinarja u cerkveno skrinjico vergel. In dalej ko moli, dalej ko premišljeva, bolj se mu dozdeva, da ta misel je dobra, je sveta in Gospod Jezus sam mu je vtisnul jo u dušo; zategavoljo se še enkrat prav zaupno izroči u Jezusove svete rane, sc priporoči tudi Marii, prečisti devici, in ves miren in vesel ustano, gre damo in tisti dan ne terpi nobene skušnjave; pa tudi sledeča dva dni je tako srečen, da se premaga in ostane zvest svojemu sklepu. Med tim nastopi velikonočna nedelja, in bilo je blizo poldneva že, ko stoji z nekimi svojih tovaršev pred vežnimi vratmi. Kar pride eden njegovih nekdanjih sošolcov, s kterim sta bila svoje dni dobra prijatla; zdaj pa gre memo, napihnjen in našopirjen kakor purman, očali nad nosom, dolgo lulo u zobeh in s kosmato brado kakor kozel, in ne pogleda našega mladega rokodelca, in ga ne pozdravi ne z očmi ne z besedo. Tolika košatija tega hudo speče in zbode n globočino duše; kakor vino iz soda, ko so čep odbije, mu puhne jeza iz serea, in po-zabši vso, kar si je tako sveto naprejvzel, začne obrekovati po svoji stari navadi, in govori čez njega to in uno. Vendar ni še popolno iz-brusil svojega opravljivega jezika, ko požvenklja za njim, in obornivši so zagleda mašnika, ki so šli z Bogom bolnika providit. Ti pogled ga popolno izdrami, in kakor blisk iz jasnega mu pade u misel, kar jo obljubil velik četortek, ko jo klečal u cerkvi pred sv. resnim telesom, in močno ginjen in nevoljeu izdihne sam pri sebi: »Moj Bog! kaj pa sem spet storil? Take svete sklope sem delal, in vso sem prelomil; tako terdno obljubil, in tako hitro pozabil — ali kar som zaslužil za to, hočoin in moram prestati." Zapustivši svojo tovarše vzame u roko svojo mošnjico, preštejo duar, kterega ima, in vidi, da vsa njegova gotovina 110 znese več, kakor dva goldinarja in nekaj groŠev. Milo so mu stori, ko premišljuje, kako bo stradal prihodni teden, ker s tremi ali štirmi grošini bo moral so živiti: vendar so zmaga, gro popoldne u cerkvo in voržo dva gol-dinaija u cerkveno skrinjico. — Zdravilo, res jo, jo bilo grenko in zoperno; ali ravno u grenkobi loži zdravilna moč. Kolikorkrat ga jo prihodno tedno skušnjava napadla, mu stopi pred oči šest srobernih dvajsctic, kterih bi plačati moral, in — premagal so je. Dvakrat sicer so je o porvih šestih tednih šo zmiraj spozabil, in jo svoj jezik u hudo obračal; ali plačal jo kazen tudi obakrat zvesto, in dnar u cerkvcno skrinjico vergel — potem pa je bil popolno ozdravljen svoje slabe navade, in nikdar več ni stegal svojega jezika u svojega bližnega škodo. O srečen, trikrat srečen rokodelec! s šestimi goldinarji, ktere si u cerkveno skrinjico plačal, si kupil si dobro vest, prijaznost božjo in znabiti tudi večno živlenje. Bratje in sestre! posncmajmo ga. — Dan današni, strašno je, koliko greha se z jezikom stori. Učasih ko slišim, kako ljudje govorž, ko berem, kako Časniki lažojo, opravljajo in ob-rekujejo, se u sercu užalim in mislim: Bog je naj svetejši in sovraži naj manjšo laž, on je pa tudi naj pravičniši in kazuujo vsako neresnico; kaj bo vendar, za božjo voljo! s tolikimi hudobnimi, lažnjivi-mi in opravljivimi jeziki? — Sv. pismo (Sir. 28, 22.) pravi: „Mnogo bilo jih je z mečem pomorjenih; vendar ne toliko, kolikor jih jezik je ]>ogubil;u zatorej kdor ima šo kaj prave in žive vere, iu želi po smerti prebivati u svetih nebesih, naj oborzda svoj jezik, in naj so varuje kletve, laži, opravljanja, obrekovanja, natoleovanja iu kar jo drugega takega. Ako pa jc kdo že navadil so takih pregreh, in so drugač odvaditi no more, naj stori kakor ti mladi rokodelec; kajti boljšo jc, jezar goldinarjev u cerkveno skrinjico vreči ali ubogaiine dati, boljšo do zadnega vinarja izprazniti svojo mošnjico, kakor zavolj jezika vekomaj u peklu goreti. cRo riuau. X. TEČNO ZDRAVILO ZA PIJANE SVATE. Bado so zgodi sosebno dobro leta, da so ljudje na dan poroko clo slabo vedejo iu prav po divjo obnašajo. Na vso jutro že trnšati začno in rogoviliti, jedo nezmerno in pijejo, streljajo, likajo in nemalokrat reči počenjajo, ki so gorde, da bojim so poliujšati sramožljivo ušesa, ko bi govoril tu od njih — pač slaba priprava k poroki in k svetemu zakonu. Da se po takem potu prava sroča no najde in so božjega blagoslova ne doseže, vsakdo lahko vidi, ako ima le nekoliko zdrav um in pogled. Bilo je enega leta tudi na Štajarskem pri neki fari, da so svatje skorej vsi od kraja močno vinjeni k poroki prišli — zun neveste in kakih petih ali šestih žen, je bilo vse pijano, vse nasekano, tako da so komej noge jih nosile. Gospod fajmošter so jih Čakali sveto ma-šoj do enajstih, kakor bili so jim obljubili: ali ko jih vidijo, kako so nadelani, se unevolijo, so unamejo od pravične jeze, in jim naravnost vele, da u svinjak naj gredo ne pa u cerkvo, in ako hočejo biti poročeni, naj pridejo trezni, kakor se kristianom spodobi, ne pa taki, kakoršni so bolj živini kakor človeku podobni. In res! šli so, so sv. mašo brali; ali poročiti jih niso hotli. Vendar ker jim niso dali mira, in so jih le prosili in prosili, in se izgovarjali in obetali vso dobro, si gospod fajmošter drugo omislijo. Cerkovnika zakličejo in mu rečejo: Uzemi tolo vedrico, napolni jo do verha z merzlo vodo, in postavi jo doli na dvoru na tla. Daj jim dva korca, naj jo pijejo: ti pa zraven stoj, da jc razlivali ne bodo, in kedar bo zadna kapljica po gerlu jim iztekla, me pridi poklicat, da bom vidil, kakošni da so. Slišati to razsodbo so svatjo sicer užalijo, in so grenko in kislo deržo; ali vidši da ni drugač, sc vendarle lotijo svojo naloge. Varno, kakor bi imeli vrelo maslo pred seboj, in počasi kakor bi požirali smolnjak, srebajo merzlo vodo; sc ponujajo, silijo in davijo kakih pet ur, dokler so jim zadna kapljica vodo po gerlu zgubi. Med tim pa jo vinski duh popolno so izkadil iz njih, in ko pri-dojo gospod fajmošter in jih najdejo vse trezne, jim poveio šo nekoliko resnih besed; potem pa jih poročijo u božjem imenu. Prav so imeli. — Duhovniki so učasih lo premehki proti svojim farmanom, in jim preveč skoz persto gledajo. Poštenega veselja o že-nitnini nihče ne bo prepovedoval; vesolja pa in norčevanja, kakoršno bilo je u navadi lo pri malikovavcih, in so z duhom kristianskim no strinja, tudi nihčo dovoliti no smo. Jo ženin pijan ali novesta , so nimata poročati; so pričo pijano, naj se odstranijo iu z drugimi nadomestno; pijani svati pa naj doma ostanejo — cerkva jo svet kraj, torej ni za nje. Žalibog! da vidimo med nami toliko nesrečnih zakonov: ali kdor vidi, kako slabo jo pripravljanje, so gotovo Čudil no bo. Ko jo mladi Tobia so ženil, jo rokol k svoji nevesti: „Zara! vntaniva in moliva Drobt, m noro loto 1856. 13 k Bogu danes, jutre in pojidrejšnjem; kajti te tri noči sc zaveživa z Bogom: ko bo pa tretja noč pretekla, bova svoj zakon nastopila. Otroka svetih sva, zatorej ne smeva skupej priti, kakor malikovavci, ki Boga ne poznajo. In sta vstala oba skupej, in sta oba skupej molila, da bi jima Bog blagostanje dodelil. Bratje moji in sestre! storite tudi vi tako, le lepše se pripravljajte k zakramentu svetega zakona, in Oče nebeški vam bo tudi več sreče dal in bo obilniše vas blagoslovil. cRiKIlUUt. XI. • , STEHTA OS. Zmladleta 1854 nek kmet iz graško okolice polje voz sena u mesto na prodaj. Hlapec vozi, kmet gro kraj voza. Prišla u predmestje zaslišita spovedni zvonec. Hlapec berž ustavi, iu oba poklekneta in več ljudi okoli nju prod hišami. Ker pa je navada, da sveti blagoslov dajajo lo na razpotju ulic, bo kmetu to vnoža ali so 110 zdi vredno, z drugimi vred nektero trenutke poterpeti: „ Vozi," prešerno in na ves glas zakriči nad hlapcom, »saj vidiš, da ne dajo blagoslova?u — Stormo pogledajo kleČavci na provzotnoža: ali komoj so kolo enekrat zasučo, so žo zverti iz osi, voz so zverne, os spraši, kmet obledi, zvonček pa cengeče k blagoslovu. Prosunjeni božjega straha torkajo verni kleČavci skrušono na persi, ker so gledali očitno sodbo božjo nad grešno predorznostjo. — Kes da ljudje stoje na torgu vso dopoldne in dostikrat u naj htiji zimi, da bi skupili kak krajcar: da bi pa za dušo ali za nebesa si kaj pridobili, 110 storč nobeno stopinjico in trenutek no poterp6. MlTtuilO. XII. HVALEN KODI JEZES KRISTUS! Neka clo pobožna ženka je na smertno posteljo se ulegla, in prihajala je čedalje hujša nje sapa. Zraven nje so stali njo spovednik, ki so pravili ji, kako vesolje in kaka častjo u nebesih, in kako srečna bo tudi ona, ako pride znabiti ob kratkem že prod božje obličje. Zenka vsa srečna nc presliši nobene besedo, in serco se ji taja od ljubezni do usmiljenega Boga, ki človeku pripravil jo toliko veselja. Vsa mirna so uda u božjo roke, in jo pripravljena živeti ali umreti, kakor jc Oče nebeški u svoji milosti sklonu!. Samo nekaj še ji na sorcu leži, in kaj menite, kaj?.— „Gospod oče/" ogovori svojega spovednika u priprostosti svojo dušo, „nekaj še mi je na sercu. Ne bojim se umreti in rada grem iz tega sveta: ali ko sem jaz tako borna, kralj nebeški pa tako veličasten, me vendar le skerbi, in sama ne vem, kaj bi rekla, ko pridem u hišo nebeško." „.Zategadel vam ni treba imeti nobene skerbi," odgovore spovednik, ki bili so ravno tako umen kakor pobožen, „ ako pridete u nebesa pred božji sedež, le recite, kakor navajeni ste: vriJIvalen bodi Jezus Kristus !" " in gotovo vam bo odgovorila vsa nebeška hiša: v„Amen na večne Čase!" " U resnici I toti pozdrav razumevajo tudi duhovi nebeški. Starši, kalekoti in učitelji! privajajte fanteko in dekličo zmladega žo, da so tako pozdravljali bodo. ijl.-iluau. - . D. PRILIKE IN BASNI ? ALI ZLATE JAGODE li SREBEItMII POSODAH. Poslušajte vsi narodi, na usosa uleČito vsi, ki sto na zemlji, Vsi vi zemeljski in človeški otroci, vsi skupej bogati in revni! Moje usta bodo govorilo modrost, in mojega serea premišljevanj o naj povo kako umno bosodo. K priliki bom nagnul svojo uho: na psalterju bom naznanjal svojo misel. Zuk