ARHIVI XV 1992
Oceoc n porcčiia o p iblikacijah in razstavah
105
glea fcnaov v slovenskih arhiih. Prosvetnim us tanovam (si ,m so prišteti tudi krajevni solsk sveti) ,slede navedbe delov upravnih fondov s šolsko tematiko. V koprskem arhivu je posebno podrobno navedeno gradivo obalmh občin Arhi vu Republike Slovenije Glavni intendant Ilirski) provinc, v Slove-iSkem šolskem m:izeju pa gradivo o Jelšanah, Premu in Pnvnj i ter letoa poročila Šol. Temu slede župnijski arhiv, ter gn.jivo v arhivih Reka in Pazir K^r temelj, ta pregl (d na inventarjih pOjam*znih fondov, je kdaj bolj skromen, kdaj pa preveč obs^žeo: se?,tava na šolstvo nanašajočih se zadev se namreč iz leta v leto pooavl-a.
Prikaz gradiva (str. 208-^94) predstnvlja na šolFtvo nanašajoče se spise Gubernija za avstnj-sko Primože v Trs.u 1814-1850. Najprej nas seznanja s pisarniškim poslovanjem ustvarjalca, nato pa predstavlja gradivo, ki je v obliki fotokopij dostopno tudi v koprske m arhivu in se nannša na slovenske kraje pa tudi »na šolstvo v današnjem jugoslovanskem prostoru* (str. 309). Konkordančna lista k temu gradiva pa posreduje poleg ustreznih oznak gradiva v Trstu h. kop:j gradiva v Kopru še leto. jezik m pa kraj, oa katerega se nanašajo spisi: od Doline in Kati-nare (pri Trstu) do Osorja, PiČna in Modruše itd.
Publikacijo zaključuje bibliografij? Čeravno tipkopis v nekaj izvodih, pa je vendar namenjen v pomoč razisk ivalcem, zato naj bo zapis tudi v informacijo tem Drug del, ki ga želi avtorica dopolniti, še s podatki iz rimi ki1- arhivov, pa bo dopolnil informacijo o gradivu za Litrsko Šolstvo do lista 1945. Kljub temu, da bi si kdaj Želeli preglednejše informacije o gradivu, večkrat pa pnv pogrešamo kazalo kiajev in eseh, pa je vodnik dobrodošla pomoč, ki je na voljo razlike vaicem v Ljubljani v Arhivu Slovenij i, Slovenskem 5olr.kcm muzeju in na Filozofska fakulteti, v Kopru pa v pokrajinskem arhivu.
Bianko Šuštar
Frane, Rozman: Koicsrondenca All n.a Prcpduha-Abditusa, Vin 4, Ljubljana !991, 86 str
Franc Rozmrn je v četrtem zvezku Virov, torej v seriji, ki objavlja arhivske vire pripravil za tisk korespondenco Albina Prepcluha - Abdi-tusa, Publikacijo, ki je -izšla na 86 stran-,h, ie leta 1991 izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije, Publikacija je sestavljena iz dveh delov.
V strokovno utemeljeocm u\ odi? nas dr Frane Rozman uvede v razvejani svet slov ;n-skega strankarske,^ iivljenja de leta 1918. V njem ms seznani s cilji te rezonirane korespoo-aen^e ter s smislom izdajanja tovrstnih virov, Zneno je, da sta se prav v okvnu sorialdemo-kra*ske stranke ohranila dva bogata fundusa korespondence Prv1, 'zrazito bogat fond, predstavlja korespondenca di Henriki. Tum.", ki je bil dolgo vrsto let zarad: najrazličnejših razlogov nedostopen tako strokovni kot drugi javnosti. Izdajo teb virov pripravlja redakcijski, komisija, ki jo vod; dr. Branko MaruŠič v okviru Zgodovinskega instituta M-ika K osa pri ZRC S AZ-TT Dn :gi bogat fond virov za študije slovensKe socialne demokracije je bila korespondenca Albina Prepe-luh? - Abditusa. Dr. Franc Rozman je kot iz redno m nuciozni raziskov lec t_iga obdobja sodeloval pn ponovni izdaji Prepeluhcvega dela :»Pri pombe k nasi prevratni dobi* in bil zato in tudi zaradi drugih razlogov poklican, da opravi še s publiciranjem njegove korespondence. Kct ugo-tav):a avtor te jsmišljene izdaje virov, pomeni izda-anje korespondence sloveo. kih politikov velik dolg naših zgodovinarjev. Takih in podobnih izdaj virov je sirer v našem zgodovi mpisju nekaj, vendar to izdajanje ni bilo ne sistematično ne kontinuirano. V tem smislu zgodovinska znanosi na nek način zaostaja za literarnimi zgodovinarji m njim mnogokrat prepušča stroko, ki ni bila ]e njihova. Neka splošna ugotovitev bi lahko bila, da je hilc prav področja socialne demokracije pri nas najbolj zaoc:marj< oo in v tem smislu sc bili tudi vin za odkrivanje ozadij in pc!iLčn;h stališč te stranki nekiko zanemari eni. Kcrespondeoca vianih slovenski poetičnih "predstavnikov je namreč nujen korolarij za spoznanje okolilčin nastajala m izražama neke pulitike, česar ne mo remo izluščiti iz itrankarskih pi jgramov in poli tičnih dekar ,uj.
Dr Franc Rozman je v svojem delu zbral 169 pirem Alnina Prepeluba m nekatere odgo vore nanje Kronoltiko je ta korespondenca nastajala od začetka tega stoletia do nastanka Jugoslavije, km seveda spada v nek konkreten politični kontekst- k. ga ne gr; enačiti s ^asom pc nastanku Jugosf-vije, saj gre takrat za povsem razhčn": kombinacije, probleme in Usode. Kot pravi dr. Rozman je »Piepeluh, ki je bil do te prelomnic: eden njenih (^ocialdemokiatskihl najpomembneje teoretikov in predstavnikov*, kasneje šel po povsem drugaeni po.i.
Historične perip stije prvega desetletja tega stoletja na slovenski levici seveda najbolje spoznamo ob kom^aracij. stališč obeh vidiih predstavnikov te neštevilne, a izredno pomemboe stranke torej Prepp/uhe in Ti'me. Njuni koro pondenti so bi'i namdn^jii predstavniki - tako dovenskigE. kot tudi d«igib - polifičnih strank in
106
Occne in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XV 1992
intelektualnega življenja. Prav tako pcmem Kužni anov napor bistven prispevek k bolj 5 i mu poznavanji; prvih dvajsetih let našega stole-ja. In to je bil tudi namen izdaje teh virov, ki »o komplementarni celi vrsti objav (avtor jih tudi navaja), ki so izšle o tej problematiki na Slovenskem in drugje v zadnjih desetletjih Prav zato je treba avtarjevo delo ter urednikovo odločitev, da ta napo» tudi udejani v publikacij:, pozdraviti in si zaželeti, da bi tudi Tumova korespondenca čimprej izšla. Na tak način se nase zgodovinopisje počasi, a vendarle, postavlja ob bok raz vitejšim evropskim historičnim šolam, ter izpolnjuje dolg, kr smo si ga marsikdaj hoteli izbrisati iz spomina.
Bom Gombač
Vin za nacionalizacijo industrijskih podjetij v Sloveniji po 2. svetovi'i vo.m (uredil dr. France M Dolinar). Vin št. 5, Arhivsko društvo Slovenije, 1992
V seriji objav virov, ki jo izdaja Arhivsko društvo Slovenije, je doslej izšlo n-kaj tehtnih publikacij z drago« nim gradivom za proučevanje nekaterih pomembnih vprašanj slovenske zgodovine. Najnovejši objavi pa spremenjene družbere razmere v slovenski državi dajejo poleg zgodovinske tudi veliko vrednost »za dn evno rabo«. Vprašanja nacionalizacij- po 2. svetovni vojni, ki so bila Še malo več kot dve leti nazaj zgolj aKademrka, so v luči denac,onalizacije procesov čez noč postala Še kako aktualna. Viri za nacionalizacijo industrijskih podjetij so pc stali svojevrsten »Bedeker« razlaščencev in prav simpatično jih je bilo upazovati v rokah udeležencev njihovih shodov.
Ta korak od žal pogoste »zaprašenosti« tovrstnih publikacij pa nikiKor ne zmanjšuje siceršnje ^pogoste« zgodovinske vrednosti Virov št. 5. Avtorjev publikacije nedvomno ni vodilo hlastanje po izkoriščanju ugodne družbene klime ter po cenenem nabiranju najrazličnejših točk, pač pa želja predstaviti arhivsko gradivo, »na podlagi katerega bo mogoče trezno in strokovno poglobljeno rekonstruirati proces nacionalizacije, analizirati njegove prvine ter vse njegove posledice«, kot zapišejo v svojem predgovoru.
Publikanja je plod dela treh avtorjev: dr. Jožeta PrihČiča Maruše Zagra^nik in Marjana Zupančiča. Znanstveni sodelavec ljubljanskega Inštituta za novejšo zgodi -vinu Prin&č v uvodr cm poglavju najprej predstavlja poglavitne značilnosti Frve in druge nacionalizacije industrijskih podjetij na ozemlju fLR Jugoslavije in to, kot nagibi a, s
pOi-ebnim poudarkom na LR Sloveniji. Ananzira predvsem ideološki in pravni okvir nacionalizacije na oznrrjju fcM Slovenije v letih 1946-1952. p0 tem uvodu objavlja 95 dokumentov iz obdobja od junija 1945 do novembra 1958.
V	drugem delu Virov Št. 5 arhivistka Pokra-,insk^ga arhiva v Kopru Maruša Zagradnik najprej predstavlja potek nacionalizacije industrijskih podjetij v Slovenskem prmotju in Sloveč ;ki Istri, ki je tudi zaradi posebnega zgodovinskega razvada iu vprašanj razmejitve med Italijo ter Jugosla vijo potekal na poseben način in to z velikim easovnim zaostankom. Nato pa objavlja 37 dokumentov o ti;m vprašanju, in sicer na tistem delu Primorske, ki je bila z mirovno pogodbo leta 194? priključena Jugoslaviji. Dokumenti v tem poglavji1, so iz obdobja od novembra 1945 do septjmbru 1954. Posebej je objavljeno še 20 dokumentov s primoisk :ga ozenuja, ki je bilo priključeno Jugoslaviji z Londonskim spoiazumom iz leta 1954 Ti zajemajo obdobje od julija 19^0 do fr.bruaija 1983, tako daleč v novejši čas pa segajo, kot Že rečeno, predvsem zaradi meddržavnih sporazumov Jugoslavije in Italije.
V	tretjem delu samostojni svetovalec Ministrstva za kulturo Marjan Zupančič analizira problem: tiko arhivskega gradiva o nacionalizaciji in dustri'skih podjetij v Sloveniji, pr-dvsem vzioke, zakaj je del trga Gradiva 5e vedno neurejen in nedostopen,, Predstavlja tudi arhivske ustanove in fonde, v katerih hranijo omenjano gradivo.
K< it se lahko poučimo v že omenjenem pregovoru, objavljajo avtorj'i v publikaciji pr< d-vsem z*.] lsnike, navodila in poročila organov političnih m upravnih oblasti različnih stopanj, zakonske predpise in izvršne uredbe, sezn: me in ocene nacionaliziranih podjetij. Predstavljeni in znanstveno obdelrni so predvsem viri za nacionalizacij zasehnih industrijskih podjetij Znotraj omenjenih treh delov so urejeni kronološko, iz njih so izpuščeni morebitni deli, ki se ne nanašajo na nacionalizacijo industrijskih podjetij. Vsi puhlicirar: dokumenti so navedeni v kazam, delo pa je opremljeno tudi z bogaiim kazalom g ispodar ;k'h podj:tij, ki mu znatno povečuje upori bnost.
Ob tej vsebinsko tako bogati in tako aktualni publikaciji, ki jo je uredil dr. France M. Doli-nar, si vsi lahko že'imo le, da bi se kje našel prjpotrebni denar za natis nadaljnjih zvezkov s predstavitvijo gradiva za ostale nacionalizacije trgovin, obrti, zemljiške posesti in podobnega. Šele tako zaokroženi viri bi nam prikazali celovito sliko uničenja neke svetovno uveljavljene oblike gospodarstva, katerega posledice za nadaljnji razvoj večine državljanov Slovenije dandanes bridko občuti na lastni koži.
Andrej Vovko