cena 170 dinarjev številka 20(975) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje Od 5. do 8. junija vlak bratstva in enotnosti Simbol ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil V naši republiki že nekaj časa tečejo skrbne priprave na letošnji prihod vlaka bratstva in enotnosti, ki je tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB. Na prihod dragih gostov iz bratske Srbije se skrbno pripravljamo tudi v velenjski občini. Na zadnji seji predsedstva Občinske konference SZDL so namenili precejšnjo pozornost vlaku in-poudarili, da moramo tudi letos vse storiti, da bomo drage goste sprejeli kar najtopleje in čimbolj prisrčno. To bo že 17. vlak bratstva in enotnosti. Letošnja udeležba bo rekordna, saj v 33. slovenskih občinah, kjer bodo dočakali goste iz Srbije, pričakujejo 1800 oziroma skupaj z delegacijami kar 2.000 udeležencev vlaka. Kot je povedala na seji predsedstva OK SZDL Velenje predsednica Nada Zavolovšek-Huda-rin bomo v velenjski občini sprejeli 96 gostov iz petih srbskih občin, skupaj z njimi pa bo pripotovala tudi tričlanska delegacije iz pobratene občine Vrnjačka Banja, pa učenka, ki je prejela prvo nagrado za spis o bratstvu in enotnosti naših narodov in narodnosti. Kot vsakič bodo tudi tokrat gostje iz Srbije pri posameznih družinah. Odbor za prihod vlaka pri predsedstvu OK SZDL je medtem pripravil podroben program bivanja nekdanjih gostiteljev pri nekdanjih slovenskih izgnancih oziroma pjihovih naslednikih pa tudi drugih, saj so se bratske vezi v letih, ko vlak vozi v eno oziroma drugo stran, zelo razširile. Tudi delegacija velenjske občine bo pozdravila svoje pobratime že v Krškem, kjer se bo vlak najprej ustavil. Od tu bo vlak nadaljeval pot proti Celju, Mariboru in Jesenicam. V Titovem Velenju bomo dragim gostom pripravili sprejem s krajšim kulturnim programom v prostorih Glasbene šole. V soboto bodo gostje preživeli pri svojih gostiteljih, v nedeljo, 7. junija pa se bodo vsi skupaj zbrali na letališču v Lajšah na tovariškem srečanju. Našim pobratimom bomo ob dneh od 5. do 8. junija seveda pokazali tudi naravne in zgodovinske zanimivosti naše doline. V ponedeljek, 8. junija, pa se bomo spet poslovili od njih z novo željo po čim hitrejšem snidenju, (vos) Predsedstvo 0K SZDL Velenje 0 100-letnici Napotnikovega rojstva Pred sto leti, natančneje 12. decembra, se je v Zavodnjah rodil velikii kipar Ivan Napotnik. To obletnico želimo v velenjski občini kar najbolj dostojno obeležiti. V ta namen so na seji predsedstva, občinske konference SZDL Velenje prejšnji teden imenovali poseben odbor, ki ga bo vodil predsednik Občinske kulturne skupnosti Rado Slane. V njem pa bo še 14 članov. Vanj naj bi pritegnili tudi dr. Matjaža Kmecla. Odbor bo v najkrajšem času pripravil program za obeležitev tega dogoidka. Že na sami seji smo slišali več predlogov, med drugim tudi, da bi eno izmed ulic v Titovem Velenju poimenovali po tem našem rojaku. (vos) Zdravstvena centra Celje in Velenje Podpisali samoupravni sporazum V ponedeljek, 18. maja je bil v Titovem Velenju podpisan samoupravni sporazum o dolgoročnem strokovnem sodelovanju med Zdravstvenima centroma Celje in Velenje. Sporazum so v navzočnosti predstavnikov medobčinskih in občinskih družbenopolitičnih organizacij ter interesnih skupnosti podpisali predstavniki Zdravstvenega centra, medobčinske zdravstvene skupnosti Celje in občinski zdravstveni skupnosti Velenje in Mozirje. Udeleženci se s tem sporazumom zavezujejo, da bodo izoblikovali takšno medsebojno sodelovanje, da bo uporabnikom na področju zdravstvenega varstva zagotovljeno strokovno pravilno, pravočasno, celovito in učinkovito zdravstveno varstvo. 117 mladih iz velenjske občine, predvsem dijakov Centra srednjih šol iz Titovega Velenja, ter.97 mladincev iz drugih slovenskih občin in krajev (Kranja, Kočevja, Radeč, Trbovelj, Krškega, Ljubljane in Nove Gorice) je od torka do petka prejšni teden v Rdeči dvorani v Titovem Velenju, pri osnovni šoli bratov Mravljakov ter na pomožnem Rudarjevem igrišču ob jezeru pridno vadilo »slike«, ki jih bodo mladi iz Slovenije zaplesali na sklepni prireditvi ob letošnjem dnevu mladosti. V soboto so nato z vlakom odpotovali v Beograd, kjer se sedaj skupaj z drugimi pripravljajo za kar najbolj uspešen nastop. Predsedstvo 0K ZKS Velenje Samoupravna organiziranost združenega dela Člani predsedstva Občinskega komiteja ZKS Velenje so spodbujeni s sklepi CK ZKS na temo reorganizacije in samoupravne preobrazbe gospodarstva pri vzpostavljanju sodobne, prožne in razvojnim nalogam podrejene organiziranosti združenega dela, v ponedeljek razpravljali o samoupravni organiziranosti velenjskega združenega dela. Seja je bila namenjena pripravi gradiva za sejo Občinskega komiteja, ki bo najverjetneje že konec maja. Odgovoriti bo treba na vrsto vprašanj: za kakšne po- jave gre, je prisoten trend dezin-tegriranosti, je sedanja samoupravna organiziranost toga in premalo prilagojena učinkovitemu gospodarjenju, pa tudi — se ustanavljajo nove temeljne organizacije tam, kjer obstajajo pogoji za to, so organi (družbeni pravobranilec samoupravljanja in sindikat) pravočasno obveščeni o nameravanih spremembah, kakšne zahteve imajo komunisti po spremembah v določenih organizacijah in tudi kakšni so učinki sprememb tam, kjer je do njih že prišlo. Čeprav lani večjih stihijskih procesov v občini Velenje ni bilo, pa je seja komiteja načrtovana v pravem trenutku, da jih tudi letos ne bo (stihijskih ne razvojnih!) Majska seja komiteja bo posebno pozornost namenila tudi tistim organizacijam, ki o spremembah razmišljajo in jih načrtujejo. Osnova vseh razmišljanj o spremembah pa mora biti elaborat o družbenoekonomski upravičenosti, čeprav zakon tega izrecno ne zahteva, primarna pa vsebina, ne oblika. Približno takšni so bili zaključki seje predsedstva Občinskega komiteja, konkretneje pa jih bodo obdelali v gradivu za samo sejo komiteja, kjer bodo izpostavili tudi organizacije, kjer načrtujejo spremembe, podane bodo usmeritve komunistov v takšnih organizacijah združenega dela. Na sejo bodo povabili najodgovornejše ljudi — poslovodne delavce, sindikat in zvezo komunistov, v gradivo pa vključili tudi izkušnje Gorenja, kajti povsem nesmiselno je, da izkušnje, do katerih so se v Gorenju že dokopali, nekdo drug na novo pridobiva. (mkp) Občinski komite ZKS Mozirje 0 kritičnih razmerah v gornjegrajski Smreki V ponedeljek popoldne je bila nazarskem delavskem domu Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Velenje V EKO pripravljeni na delo in spremembo razmer Pnedsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije EKO Andrej Greb>enšek je na zadnji seji pred-sedsttva Občinskega sveta Zveze sindilkatov Velenje, ki so se ga udeleežili tudi člani konference os-novniih organizacij sindikata DO EKO), predstavil trenutno stanje v tej ddelovni organizaciji. Od ukrepa pia do te seje, niso minili niti trije i tedni, zato je jasno, da analiza sttanja še ne more biti izdelana. Ndesporno pa je, da je bila sprenmemba razmer v EKU po-trebnna. Začasni kolegijski poslo-vodnni organ je namreč ocenil, da je staanje ponekod še slabše, kot so pnričakovali: pomanjkljivo pla-nirannje, informiranje, slaba ka-kovoost proizvodov, finančna nestabilnost, nedisciplina, nered, skaljljeni medsebojni odnosi, ne-enotitna ocena vodstev temeljnih orgaanizacij o razlogih za ukrep družlžbenega varstva in verjetno še kacaj. KcColektiv pa je dober, v njem so v vsi pripravljeni na delo in spreremembo razmer, so ugotovili. AiVnaliza stanja bo izhodišče za pripjpravo sanacijskih programov ■ tftneeljuih organizacij, ki imajo izgutubo, istočasno pa tudi osnova L V j za nadaljnjo kadrovsko projekcijo EKO. Najprej pa je nujno dvigniti proizvodnjo in zagotoviti sredstva za stanovanjsko izgradnjo, saj so pogodbe že podpisane. V tem času so uvedli politično in samoupravno koordinacijo na nivoju delovne organizacije, veliko pozornosti pa namenjajo tudi informiranju vseh zaposlenih, tako da Informator, glasilo delovne organizacije, izhaja vsak teden. Na noben način, je bilo poudarjeno, začasni kolegijski poslovodni organ ne želi dušiti samoupravljanja, ampak se bo trudil, da ga v podporo sanaciji še razvija. Zato je tudi predsedstvo Občinskega sveta dalo vso podporo prizadevanjem začasnega kolektivnega poslovodnega organa in vsem delavcem EKO. Konferenci osnovnih organizacij sindikata je predsedstvo predlagalo, da takoj pristopi k izdelavi analize svojega lastnega delovanja, in da se sestaja vsaj enkrat mesečno. Priporočili pa so jim tudi, da politično koordinacijo uvedejo še v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti, vse z namenom obojestranskega informiranja in skupnega načrtovanja akcij. Misel, ki je bila na skupnem sestanku povedana večkrat in s katero vsi soglašajo pa je — sanacije EKO ne bo, dokler ne bodo v njem zdrava vsa okolja. M. Krstič-Planinc Industrijska proizvodnja Za 6 odstotkov manj kot lani V letošnjem letu nikakor ne moremo biti zadovoljni z gibanjem industrijske proizvodnje. V mesecu januarju je bila ta v občini Velenje v primerjavi s prvim mesecem lanskega leta nižja kar za 6,9 odstotka, podobno pa tudi v mesecu februarju. Marca nam jo je sicer uspelo, v primerjavi s februarjem, povečati za 4,4 odstotke, vendar to še vedno ni dovolj, da bi se približali doseženi višini lanskih prvih treh mesecev. V tem času smo namreč proizvedli kar za 6 odstotkov manj kot lani. (mz) seja občinskega komiteja ZK Mozirje. Uvodno in osrednjo točko so namenili obravnavi in sprejemu ocene o razmerah in stanju med komunisti v delovni organizaciji Smreka Gornji grad po ukinitvi osnovne organizacije, oceno pa je pripravila delovna komisija CK ZKS. Dejstvo je, da se ob septembrski prekinitvi dela osnovna organizacija ni bila sposobna boriti za demokratični dialog in za boljše samoupravljanje. Še več, razcepila se je na dva de- la, med katerima sta bila sodelovanje in dialog nemogoča, uveljavil se je »dialog kdo bo koga«, kar seveda ne more prispevati k reševanju nakopičenih zagat. Nasprotno. Ob teh dogodkih so se nasprotja še poglobila, nekateri odgovorni komunisti pa so vzroke zanje iskali izključno zunaj delovne organizacije. Nesprejemljivo. Delovna komisija zato meni, da razmere v Smreki, skrhani medsebojni odnosi, samovolja, odločanje v ozkih krogih, nezaupanje kolektiva do širše družbe-no-politične skupnosti, obveščanje delavcev na skrajno nizki ravni, v dve skupini razdeljeni komunisti in ob tem nepripravljeni, da kritično in samokritično v smislu iskanja skupnih rešitev presežejo nesoglasja, nasprotja in skupne težave celotne delovne organizacije, terjajo poglobljeno in odgovorno ravnanje vseh, ki se bodo vključili v razreševanje tega problema. J. P. Jubilejno srečanje gledaliških skupin Letošnje srečanje gledaliških skupin Slovenije bo v naši občini. Srečanje je trideseto. Prvo, drugo in petnajsto je bilo pri nas. Prvo srečanje, prvi mejnik je zastavilo prijateljstvo, ustvarjalno navdušenje, hotenje za boljšim in lepšim v rudarski občini in širom Slovenije. Vse sproščeno z osvoboditvijo in upanjem. To diha iz danes že porumenelih gledaliških listov prvega srečanja. O tem govori gledališka zastava — simbol izpred tridesetih let. Drugi mejnik je jubilejni. Naši zvezi kulturnih organizacij, naši občini je zaupana njegova organizacija. V tridesetih letih je občina Velenje razvila svojo današnjo kulturno identiteto. Njeni ljudje shranjujejo svoje kulturno bogastvo v različne ustanove in dejavnosti. Kulturna ustvarjalnost v naši občini v več primerih dosega nivoje, ki so v slovenski in jugoslovanski kulturi enakovreden doprinos skupnim prizadevanjem. Razvija se lastna kritična misel, odločeni smo se soočati z vsem, kar očitno ovira naš razvoj. Vse to nas potrjuje. Danes je svet in razvit, in avtomatiziran, in informiran, in umazan, in prenaseljen, in lačen, in nemiren. V preteklih tridesetih letih je postal dokončno statističen. Na obzorju se dviga val novega tisočletja. Del zgodovine, ki se rojeva, se pred našimi očmi osvobaja iz ovojev bodočnosti. Sedaj moramo svet dojeti drugače. Za prihodnost potrebujemo več znanja, natančno pretehtan in domišljen kulturni vzorec. Vse to seveda ne izključuje niti prijateljstva, niti ustvarjalnega navdušenja, niti hotenja za bolišim in lepšim. Ob tridesetem srečanju gledaliških skupin Slovenije bodimo gostoljubni in pozorni do Jeseničanov, Kranjčanov, Celjanov, Novogoričanov, Zamejcev, Tolmincev, Ajdovcev, Šmarjanov, Koprčanov, Ptujča-nov, Radovljičanov, Vačanov, Bistričanov, Izolčanov, srednješolcev in delavcev, pionirjev iz Šmartnega ob Paki, do igralcev in režiserjev, lutkarjev in scenografov. Prepustimo se za hip gledališču, pridimo na predstave. 2. stran * OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje -A 21. maja 1987 Koristno srečanje po krajevnih skupnostih V marcu so se po vseh desetih krajevnih skupnostih mo-zirske občine zvrstili sestanki, ki so se jih poleg krajanov, predstavnikov krajevne samouprave ter družbenopolitičnega življenja udeležili predsednik občinske skupščine, pred- Mozirje sednik izvršnega sveta, predsednik komiteja za gospodarstvo in družbeno planiranje ter predsednik občinske konference socialistične zveze. Pobudo za te sestanke je dala občinska konferenca SZDL z namenom, da bi se vsi temeljiteje seznanili s problematiko v vseh krajevnih skupnostih, z oceno družbeno-političnega delovanja, z izvajanjem referendumskega programa ter s pripravami na četrti samoprispevek, obenem pa tudi z rezultati gospodarjenja v občini, z družbenoekonomskim razvojem ter z razreševanjem številnih nalog skupnega družbenega pomena. Na občinski konferenci ocenjujejo, da je takšna oblika sodelovanja zelo koristna in plodna, saj lahko z njo navežejo pristne stike z ljudmi v krajevnih skupnostih, se temeljito seznanijo s problematiko, življenjem in delom vsake krajevne skupnosti, izmenjajo izkušnje, ocenijo uspešnost razreševanja posameznih problemov in jih seveda skušajo skupno razrešiti. Prav v vseh krajevnih skupnostih so izrazili željo, da bi bilo podobnih srečanj več, ne le enkrat na leto. Na vseh teh sestankih so veliko časa namenili pričetku priprav na četrti samoprispevek v občini Mozirje, ki bo prihodnje leto prvič po krajevnih skupnostih. Povsod je prevladalo mnenje, da bodo brez samoprispevka še bolj zaostali, da bo delo krajevnih skupnosti še bolj zamrlo, saj sistemsko financiranje še danes ni razrešeno, s tem pa tudi številnih še nerazrešenih pro- blemov ne bodo zmogli odpraviti. Vsi so se strinjali, da je četrti samoprispevek nujen, obenem pa dodali, da so razmere zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja, naraščajoče inflacije in vse večjih obveznosti, ki bremenijo občane, mnogo slabše, kot v obdobjih prejšnjih samoprispevkov. Programe bo torej treba temeljito in pravočasno pripraviti. V uspeh referenduma namreč lahko upajo le, če bodo ti programi takšni, da bodo krajani v njih videli sebe in bodo zanje sprejemljivi, hkrati pa naj bo v njih čim manj skupnega programa. Tudi odstotek delitve v korist krajevnih skupnosti bo moral biti mnogo višji kot doslej. Prebivalcem bo treba temeljito predstaviti, kaj vse so v občini zgradili z referendumskimi sredstvi od leta 1973 do danes in še posebej kaj je z njimi pridobila posamezna krajevna skupnost. Pozabiti ne kaže seveda na solidarnost do manj razvitih krajevnih skupnosti ter na solidarnost večjih krajevnih skupnosti do manjših. V vseh krajevnih skupnostih ocenjujejo, da so družbe-no-politične razmere sorazmerno dobre, razrešiti pa bo treba skupne probleme, ki vzbujajo nezadovoljstvo med krajani. Ob oceni problemov in želja prebivalcev vseh krajevnih skupnosti bo treba posebej opredeliti, kaj so sposobni uresničiti in v kakšnem času. Vprašati se je treba tudi, kaj so v posameznih okoljih sposobni in koliko so za to pripravljeni prispevati in žrtvovati posamezniki. Vzajemnost in solidarnost bosta morali biti v občini še bolj prisotni, saj je jasno, da bi vsi skupaj ob neuspelem referendumu še bolj zaostali za razvitimi. Programi razumljivo ne bodo smeli biti le skupek želja in hotenj, pač pa programi, ki jih bo moč uresničiti. To bodo dosegli le. če bodo znali prav prikazati upravičene potrebe celotne doline in nato s skupnimi močmi uresničiti željene cilje. Jamstvo za uspeh so rezultati dosedanjih referendumov, saj so v mozirski občini v 14 letih zgradili veliko pomembnih objektov in so nanje upravičeno ponosni. Tudi zato upajo, da tolikokrat potrjena solidarnost tudi tokrat ne bo zatajila. Odstotek izostankov dela za DO, DS in tozd z več kot 50 zaposlenimi Dnevi Centra srednjih šol Prihodnji teden bodo vrata Centra srednjih šol iz Titovega Velenja na široko odprta. Učitelji in učenci tega centra želijo predstaviti svojo dejavnost širši javnosti. V tako velikem »kolektivu«, izobražujejo kar okoli 2500 učencev, se prav gotovo dogaja veliko zanimivega, veliko takšnega kar javnost ne vidi. Dnevi Centra srednjih šol so namenjeni prav vsem. Učencem, staršem uporabnikom, bodočim učencem ... Predstaviti jim želijo celotno dogajanje na šoli, razkriti probleme, s katerimi se pri delu srečujejo. Še posebej velja omeniti sredo, ki bo namenjena razgovorom. V popoldanskem delu se bodo predstavniki Centra srednjih šol sestali z uporabniki, torej s predstavniki organizacij združenega dela, kjer se po končanem šolanju zaposlujejo njihovi učenci. Pričakujejo, da se bodo ti v bodoče še aktivneje vključili v razreševanje problemov slabe opremljenosti in prostorskih težav. Dneve Centra srednjih šol bodo sklenili s slovesnostjo, na kateri bodo podelili priznanja prizadevnim učencem in delavcem. PONEDELJEK, 25. MAJ 8.00 Otvoritev razstave »Dejavnost CSŠ« v avlah vseh šolskih stavb 12.00 Sprejem v članstvo Zveze komunistov Slovenije Rudarstvo 9.00 Ogled Rudarskega učnega prostora pri RLV 11.00 Kemijski laboratorij — prikaz dejavnosti (do 12.00) Elektrotehnika 9.30 Laboratorijske vaje — elektronika in energetika (do 1 1.00) 11.00 Razgovor o izvajanju laboratorijskih vaj (do 11.00) 11.30 Predstavitev merilnih instrumentov — izdelkov CSŠ Naravoslovje 9.00 Učilnica biologije: naravoslovne dejavnosti za kovinarje 10.00 Učilnica kemije: demonstracija sinteze umetnih mas 11.00 Učilnica fizike: uporaba računalnika pri merjenju Delegatska vprašanja in odgovori Od Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja SOB Velenje smo 21. 4. 1987 prejeli dopis, o postavljenem delegatskem vprašanju na 12. seji zbora združenega dela, dne 24. marca 1987: »glede uničenja zelenic pri Tržnici na Kidričevi cesti, ki so spremenjena v parkirni prostor«. V zvezi z zgoraj navedenim vprašanjem odgovarjamo sledeče: Celoten prometni režim po Kidričevi cesti, od reke Pake do zgornje Name, predstavlja že nekaj let izredno ozko grlo. Poznamo tudi zasnove, načrte in potrebe po celotni rekonstrukciji Kidričeve ceste, od reke Pake, do kina na Koroški cesti. Vendar pa bo ta rekonstrukcija lahko uresničena, ko bodo na voljo tudi finančna sredstva. Do takrat pa je mogoče kritične, ali bolje črne prometne točke, odpravljati etapno, vendar v celoti s spoštovanjem osnovne zasnove. V eno od takšnih etap sodi avtobusno postajališče pri stari Tržnici ob Kidričevi cesti. Znano je, da je bilo postajališče preko ceste že urejeno pred leti. Šele z izdelavo II. faze, ki je trenutno v gradnji bo na tem delu tudi ob konicah zagotovljen varnejši promet. Ta rekonstrukcija je programirana v sprejetem planu SKIS. Za samo rekonstrukcijo je izdelana vsa potrebna tehnična dokumentacija. In za samo izvedbo izdano gradbeno dovoljenje SOB Velenje štev. 351-595/82-3 z dne 27. 3. 1987. Dela izvaja naša TOZD v skladu z veljavno dokumentacijo. Seveda je razumljivo, da na istem mestu, ko je načrtovano avtobusno postajališče, ne more biti še naprej napajana sorazmerno zelo fre-kventna trgovina. To rešitev je našel projektant z izdelanim uvozom iz Kersnikove. Prav tako pa so na južnem delu od trgovine izdelani nadomestni parkirni prostori. V danem primeru ne gre za uničenje zelenice, temveč za delno spremembo in uporabo za dovoz v trgovino, vse z namenom varnosti občanov v cestnem prometu in tudi pešcev. Vse ostale površine, ki niso predvidene za asfaltiranje pa bodo ob končani gradnji urejene kot zelenice. Upamo, da bo odgovor zadovoljil delegata, ki je vprašanje zastavil. Direktor TOZD KO Mihael URANJEK Odgovor Skupnosti stanovalcev so se ustanovile v letu 1983 v skladu z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3-220/81 z dne 26. 1. 1981). Trenutno je ustanovljenih 230 skupnosti stanovalcev, za katere se lahko trdi, da formalno sicer delujejo, vendar pomemben del skupnosti stanovalcev še vedno ne opravlja vloge, za katere so bile ustanovljene. Vzrokov za takšno stanje je več in sicer eden od glavnih razlogov pomanjkanje sredstev za vzdrževanje stanovanjskega fonda. Podobna slika je v celotni Sloveniji, razen tistih skupnosti stnovalcev, ki so etažni lastniki stanovanj. O tej problematiki je večkrat razpravljal odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in ob tem predlagal, da zakonodajalec ponovno pretehta ali so pristojnosti in odgovornosti skupnosti stanovalcev prezahtevne ali ne. V naši občini se nobena od ustanovljenih skupnosti stanovalcev ni odločila za vodenje lastnega knjigovodstva, temveč so vse po pogodbi poverila ta dela DSSS SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje. Računalništvo 8.00 Inteligentni informacijski sistemi v jeziku mikro prolog 9.00 Digitalni simulacijski program za regulacijske sisteme 10.00 Aplikativna programska oprema za delovne organizacije 10.00 Računalniška delavnica za obiskovalce (do 12.00) 14.00 Računalniška delavnica za obiskovalce (do 16.00) Kovinarstvo in strojništvo 10.00 Demonstracija računalniško krmiljene CNC stružnice 11.00 Pnevmatika — prikaz krmiljenja in regulacije Aktiv tujih jezikov 10.00 Recital v francoščini — krožek francoskega jezika 1 1.00 Demonstracija pouka tujih jezikov v fonolaboratoriju Radioamaterji 10.00 Prikaz dela in vzpostavljanje zvez z drugimi kontinenti Dom kulture . 11.00 »Pokaži, kaj znaš« Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje TOREK, 26. MAJ 16.00 Predstavitev raziskovalnih nalog v Stiskami 19.00 Dom kulture: gledališka predstava NAŠI TRIJE ANGELI SREDA, 27. MAJ 10.00 Prikaz minerske opreme v avli Srednje rudarske šole 11.00 Otvoritev učne delavnice za termično obdelavo v prostorih praktičnega pouka v DO EKO 12.00 Srečanje učencev in delavcev CSŠ s štipenditorji, učitelji osnovnih šol občine Velenje, učitelji drugih srednjih šol ter z učitelji praktičnega pouka iz OZD Predstavitev raziskovalnih nalog v Stiskami Srečanje s predstavniki organizacij združenega dela, družbeno politične skupnosti, Zavoda SRS za šolstvo, občinske in republiških izobraževalnih skupnosti ter Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Koncert dekliškega pevskega zbora CSŠ v glasbeni šoli 16.00 17.00 17.00 Najpomembnejšo materialno osnovo za gospodarjenje s stanovanjskim skladom predstavljajo stanarine. Stanarina se deli na: — amortizacijo 50,30 % — sredstva za večja popravila, vzajemno združena na Samoupravni stanovanjski skupnosti 16,24 % — sredstva za večja popravila skupnosti stanovalcev 8,50 % — sredstva za manjša popravila skupnosti stanovalcev 6,19 % — funkcionalni stroški 5,84 % — stroški civilne zaščite 1,43% — stroški upravljanja 11,50% Amortizacija je namenjena za gradnjo, dograditev in nakup nadomestnih družbenih stanovanj, kii so fizično dotrajana ali tehnično oziroma tehnološko zastarela za uporabo, za prenovo stanovanj v družbeni lastnini in za večja vzdrževalna dela stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini. Sredstva se združujejo na nivoju Samoupravne stanovanjske skupnosti in se uporabljajo v razmerju 60:40 za prenovo in novogradnjo nadomestnih stanovanj. Sredstva za večja popravila vzajemno združena na Samoupravni stanovanjski skupnosti so namenjena za vzdrževalna dela, za katera se zahteva priglasitev del ali gradbeno dovoljenje ter strokovni nadzor. S sredstvi za vzdrževanje, s katerimi razpolagajo skupnosti stanovalcev, se financirajo dela, ki se v glavnem nanašajo na zamenjavo dotrajanih elementov instalacij in opreme v skupnih delih in na napravah v stanovanjih in stanovanjskih hišah v skladu s sprejetimi normativi in standardi. V osnutku Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za obdobje 1986—1990, je bil kot vir financiranja vzdrževalnih del predviden tudi prispevek v višini 0.128 % BOD iz čistega dohodka OZD in DS, vendar pa ga v razpravi j OZD niso sprejele. Tako še vedno ostaja kot edini vir financiranja vzdrževanja stano-] vanj in stanovanjskih hiš STANARINA, ki ne omogoča enostavne reprodukcije stanovanjskega sklada. Vodja delovne skupnosti Stojan KUKAVICA, dipl. soc. del. V zvezi z delegatskim vprašanjem konference delegacij GIP Vegrad Titovo Velenje o pripravi stavbnega zemljišča za gradnjo 2 objektov (32 stanovanj) v Šmartnem ob Paki in objekta D-2 (20 stanovanj) v Šoštanju vam sporočamo sledeče: Po 33. členu Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) je program nalog urejanja stavbnih zemljišč oblikovan na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine. Občinska resolucija za leto 1987 ne predvideva priprave stavbnega zemljišča za gradnjo družbenih stanovanj v Šmartnem ob Paki in Šoštanju. Pripominjamo, da družbeni plan občine Velenje za srednjeročno obdobje 1986—1990 in srednjeročni plan urejanja stavbnih zemljišč ne predvidevata urejanja stavbnih zemljišč in gradnjo družbenih stanovanj v tem srednjeročnem obdobju na zgoraj navedenih območjih. Predsednik UO sklada: Marjan KOLENC, oec. Primerjava januar—marec Delegati Občinske skupščine so na aprilskem zasedanju na vseh treh zborih obravnavali poročilo o izvajanju stališč in sklepov občinske skupščine o problematiki uresničevanja zdravstvenega varstva, ki so bili sprejeti na skupni seji zborov občinske skupščine in skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Velenje, dne 28. 3. 1985. Ugotovilo se je, da se na področju izostankov z dela zaradi bolezni, nesreč pri delu in izven dela in nege družinskega člana stanje ni spremenilo. Izostanki z dela so v letu 1986 dosegli najvišji nivo v zadnjih sedmih letih. Sprejeto je bilo stališče, da se podatki objavijo v sredstvih javnega obveščanja po TOZD in DS z namenom, da se bodo vzpodbudile aktivnosti za zmanjšanje bolniškega staleža, tako pri izvajalcih zdravstvenega varstva kot v združenem delu. TOZD in DS beležijo v prvih treh mesecih leta 1987 v primerjavi z enakim DO OZ. TOZD DO TEŠ TOZD TEŠ I. — TOZD TEŠ II. — TOZD Vzdrževanje — TOZD Inženiring — DSSS DO RLV - TOZD Jama Pesje — TOZD Jama Preloge — TOZD Jama Škale — TOZD Priprave — TOZD Jamske gradnje — TOZD Jamski transport — TOZD Jamska mehanizacija — DS Zračenje — TOZD Klasimica — DS Kopalnica — TOZD Zunanja dejavnost — TOZD Mizarska dejavnost — TOZD Gradbena dejavnost — DSSS RLV — TOZD Izobraževanje DO ESO - TOZD Strojni obrati — TOZD Elektro obrati — TOZD Vodov.-toplovod, obrati —. TOZD Krovsko-ključav. obrati — DSSS ESO — REK, DO APS — REK, DO Tiskarna — REK, DS Družbeni standard — REK, DS Zavarovanje — REK, DSSS S0ZD SIPAK - Plastični izdelki — TOZD Kovinski izd. in galanterija — DSSS Sipak DO GORENJE - TOZD Štedilniki — TOZD Elektronika — TOZD Pohištvo — TOZD Pralno pomival, tehn. — TOZD Gradbeni elementi — TOZD Gostinska enota — GORENJE Servis — TOZD Zamrzov.-hlad. tehn. — GORENJE Commerce — GORENJE Interna banka — TOZD Galvana — GORENJE Raziskave in razvoj — DSSS — gospodinjski aparati — DSSS — notranja oprema — TOZD Procesna oprema — GORENJE SOZD - Spi. posli — GORENJE S0ZD-DSSS — GORENJE Informatika DO VEPLAS DO EKO DO ERA DO VEGRAD CENTER SREDNJIH ŠOL TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ ELKROJ — Konfekcija Šoštanj — TOZD Serijska proizvodnja — TOZD Instalacije — TOZD Vzdrževanje — TOZD Tehnološka oprema — TOZD Komerciala promet — DSSS EKO — TOZD Koplas — TOZD Maloprodaja — TOZD Veleprodaja — TOZD Kmetijstvo — TOZD VINO Šmartno/Paki — DSSS ERA — TOZD Gradnje — TOZD Mehanizacija — TOZD Zaključna deli. — TOZD Vemont — TOZD Inženiring — TOZD Keramičarstvo — DSSS Vegrad — TOZD Rudarsko teh. pouk — TOZD EKŠ TOZD Dom učencev MERX NAMA T. VELENJE DO VEKOS — T0Z0 Prodaja — TOZD Pekarne — TOZD Toplotna oskrba — TOZD Komunalna oskrba — TOZD Stanovanjska oskrba - 0SSS VEKOS PROJEKTIVNI BIRO VELENJE ZAVOD ZA URBANIZEM MODNI SALON ŽTP, TOZD ZA PROMET VIZ - TOZD OŠ Biba Ročk Šoštanj - TOZD OŠ K. D. Kajuh Šoštanj - TOZD G. Šilih T. Velenje - TOZD A. Aškerc T. Velenje - TOZD V. Vlahovič T. Velenje — TOZD Bratov Mravljak T. Velenje - TOZD M. P. Toledo T. Velenje - TOZD XIV. divizije T. Velenje — TOZD Bratov Letonje Šm/P. VZG0JN0VARSTVENI ZAVOD VELENJE VZG0JN0VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ ZDRAVSTVENI CENTER - TOZD Bolnišnica — TOZD Splošno zdravstvo — TOZD Zobozdravstvo — TOZD Zdravilišče - DSSS ZC Velenje SKUPŠČINA OBČINE VELENJE SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA LJUBLJANSKA BANKA - Temeljna banka PTT - TOZD T. VELENJE DO INŽENIRING T. VELENJE GOSTINSTVO VELENJE GLASBENA ŠOLA FKK T. VELENJE DOM ZA VARSTVO ODRASLIH BRIVNICE IN ČESALNICE OBČINSKI ODSTOTEK I,—III. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE l-lll l-lll 1986 1987 5,66 5,93 4.27 4,78 4,93 5,57 7.10 3,29 2,82 3,32 7.06 11,35 10,94 11.11 11,59 10,92 8,32 9,55 5,91 8,64 9.36 10,96 6,62 7,19 6,45 7,31 6,05 5,86 13.35 11,21 8,31 8,48 5,34 8,79 6,46 8,01 2,99 4.16 8,11 9.58 7,10 7,82 6,16 3,89 5,14 5,50 9,02 12,34 4.26 5,10 4,70 3,58 4,62 5.29 10,56 8.04 3,02 2,81 4,07 4,53 13,67 15,61 5,76 3,32 4,39 4,06 9,29 8,37 4,79 5,17 10,02 8.84 11,54 8.25 7,99 7,76 10,17 8.31 6,90 7.69 9,64 8,79 4,43 5,71 4,25 4,04 6,14 7,30 3,08 2,54 5,49 5,24 4,16 3.84 5.32 3.70 6.24 6.39 0,68 2,75 4,55 3,79 8,57 10,71 8,84 9.30 7,19 4.56 6,53 4,93 4.11 4.48 4,04 2,34 4,03 2,69 4,22 5,73 6,31 6,39 4.81 8,46 9,91 1,75 5,62 ni podatka 4,03 7,87 7,73 7,54 5,40 7,87 6,43 4,70 8,06 8,15 6,41 4,63 5.47 7,45 3,83 2,99 2,92 3,07 0,75 1,41 9,20 8,73 8,38 7,52 7,90 9,16 6,97 2,87 9,53 9.31 8,27 4,75 3,87 3,50 3,99 3,70 4.87" 9,11 2,13 1,99 5,90 3,47 8,25 3,86 8,28 5,57 4,11 2,34 4,53 4,14 6,23 5,64 3.61 6,73 6,35 10,11 4,63 3,03 10,83 6,08 3,78 2,38 14,29 0,99 3,39 2,63 10,72 7,08 ni podatka 6.05 5,17 5,15 5,50 4,21 5,26 4.03 7,75 8,30 1.17 0,90 6,61 8,71 3,05 3,17 4,18 3,28 6,82 6,68 8.51 ni podatka ni podatka 8,58 ni podatka 2,13 ni podatka 4,67 ni podatka 4,91 6.21 6,60 21. maja 1987 ■k titovo velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas*stran 3 Gorenje Nove oblike sodelovanja s partnerji iz SZ Visoka gosta iz Sovjetske zveze, ministra O. G. Anfimov in L. B. Vasiljev, sta si z izrednim zanimanjem ogledala Gorenjeve proizvode v Razstavno prodajnem centru Gorenja v Titovem Velenju (Foto: H. Jerčič) Prejšnji teden sta obiskali sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje dve delegaciji iz Sovjetske zveze. 14. maja je bila v Titovem Velenju delegacija ministrskega sveta Beloruske socialistične sovjetske republike, ki jo je vodil Mihail V. Kovaljov. Goste, ki sta jih spremljala Boris Frlec, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in Uroš Slavinec, predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo, so predstavniki Gorenja seznanili s položajem in razvojnimi hotenji tega poslovnega sistema. Govorili pa so tudi o sodelovanju Gorenja s partnerji iz Sovjetske zveze. Ugotovljeno je bilo, da se obe strani zavzemata, da bi klasična oblika sodelovanja zamenjala nove, višje oblike medsebojnega sodelovanja, tudi na znanstveno tehničnem področju. Tako se Gorenje, kot je bilo povedano med pogovori, že dogovarja s partnerjem iz Beloruske ŠSR za skupen razvoj komponent in proizvodov na področju hladilno zamrzovalne tehnike. Podobno sodelovanje pa želijo uveljaviti tudi na drugih področjih. Predstavniki Gorenja in celjske Kovinotehne, ki zastopa Gorenje v Sovjetski zvezi, ter gostje iz Beloruske SSR. so med pogovori poudarili, daje resnično treba izkoristiti vse možnosti za tes- Odprta vrata Gorenja 25. maja 1987, na dan mladosti, bo Gorenje zopet odprlo svoja vrata vsem, ki bi o Gorenju radi izvedeli kaj več in ga spoznali. Mladi Gorenja bodo letos ob dnevu mladosti drugič pripravili dan odprtih vrat. Manifestacija na svojstven način prispeva k medsebojnemu spoznavanju, daje prireditvam ob 25. maju svežo podobo in je eden od prispevkov prireditvi »maj v Gorenju«. Vsi, ki jih zanima delo in življenje v Gorenju, si bodo lahko ogledali del proizvodnje Gorenja v ponedeljek, 25. maja 1987 od 11. do 13. ure dopoldne in od 15. do 17. ure popoldne. Pred glavnim vhodom v varovano območje tovarne bodo obiskovalce sprejeli mladi Gorenja in jih v organiziranih skupinah popeljali po Gorenju. •Odprta vrata Gorenja so priložnost, da si Gorenje ogledajo (družinski člani delavcev Gorenja, šolarji, učenci srednjega lusmerjenega izobraževanja, štipendisti Gorenja in vsi občani, lki jih življenje in delo v Gorenju zanimata. lMladi Gorenja vas vabijo medse! Koimunala Mozirje Piotrditev lastnega znanja im sposobnosti DOelavci kovinskega obrata tnozžirske Komunale že dalj časa velikko delajo na večjih industrijskih i objektih, na katerih opra-vljajijo krovska in sorodna opravila. SSem seveda sodijo tudi žlebovi, kkorita in podobni izdelki iz ploččevine. Te izdelke so doslej razrffezovali in krivili s strojem, ki je ODmogočal le dva metra dolžine. t Zato je bilo seveda potrebno velikko varjenja in spojev, vse skuppaj je vzelo veliko dela in časa, p pa tudi poškodbe so bile po-goststejše in česta popravila v zvezi s 5 tem. Če so želeli razrezovati in kikriviti večje dolžine so morali iskatati pomoč pri celjskem Ingra-. du, kar je bilo znova zamudno in drago. Zal na jugoslovanskem trgu ni moč kupiti stroja te vrste. Lahko bi ga uvozili, vendar bi zato odšteli najmanj dve stari milijardi dinarjev. Pozimi večjih zunanjih del ni na pretek, zato so se v tej »mrtvi sezoni« odločili za izdelavo lastnega stroja. Rečeno — storjeno. Sami so si ga zamislili in sami v celoti izdelali. Danes imajo tako nov stroj, s katerim krivijo in bodo v kratkem tudi razrezovali pločevino do osem metrov dolžine. Zamisel in izdelava stroja je plo.d pridnega dela Mirana Pu- nejše sodelovanje med republikama oziroma državama. Med obiskom v Titovem Velenju so si člani beloruske delegacije z zanimanjem ogledali proizvodnjo v več tamkajšnjih Gorenjevih tovarnah. V soboto, 16. maja, pa sta obiskala Gorenje O. G. Anfimov, minister za elektrotehnično industrijo SZ in L. B. Vasiljev, minister strojegradnje za lahko in prehrambeno industrijo ter gospodinjske aparate s sodelavci. Med pogovorom, ki se ga je udeležil tudi Uroš Slavinec, predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo, so bila v ospredju obojestranska hotenja, da bi sodelovanje razširili tudi na znanstveno tehnično področje in na izmenjavo proizvodov, prav tako pa tudi na skupen nastop na tretjih tržiščih. Gorenje je začelo sodelovati s partnerji iz Sovjetske zveze pred sedemnajstimi leti. Štedilnikom se zadnja leta pridružujejo novi izdelki, pripravljeni pa so tudi že načrti za skupen razvoj komponent in proizvodov posameznih gospodinjskih aparatov. V soboto so se v Titovem Velenju dogovorili, da bo Gorenje že v kratkem posredovalo koncept o mogočih oblikah in načinih sodelovanja s partnerji iz Sovjetske zveze tamkajšnjim pristojnim organom. Med obiskom v Titovem Velenju sta si visoka gosta iz SZ s sodelavci ogledala proizvodnjo v tovarnah malih gospodinjskih in keramičnih ploščic ter Gorenjev razstavno prodajni center. Mednarodna menjava V prvih mesecih letošnjega leta organizacije združenega dela občine Velenje niso veliko izvažale, saj smo na tuje prodali v prvih treh mesecih za 8,6 odstotka manj blaga in storitev kot v enakem obdobju lani, pa čeprav nam je uspelo marca v primerjavi s februarjem izvoz povečati kar za 33 odstotkov. Še vedno izvažajo naše organizacije združenega dela pretežno na konvertibilno področje kar 85,5 odstotkov. izvoz na to področje je bil v prvih treh mesecih za 4,4 odstotke nižji od lanskega v enakem času, medtem ko smo izvoz na klirinško področje zmanjšali za dobrih 40 odstotkov. (mz) Pod prho Odlok o ZR proračuna občine Velenje Na dnevnem redu prihodnjega zasedanja občinske skupščine bo med drugim odlok o zaključnem računu proračuna občine Velenje v preteklem letu. Lani smo v občini zbrali v ta namen nekaj več kot milijardo dinarjev. Za dejavnost organov družbeno po- Načrt zaposlovanja Delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine so na marčevskem zasedanju zavrnili letošnji načrt zaposlovanja organizacij združenega dela. Razlog: načrt ni usklajen z resolucijo! Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Velenje je dobila novo nalogo: v maju naj predloži Izvršnemu svetu v resolucijske okvire usklajen načrt zaposlovanja, ki ga bodo konec junija obravnavali delegati. Do danes so samo nekatere organizacije združenega dela svoje letne načrte spremenile, večina pa jih vztraja pri tem kot je. Z nekaterimi manjšimi popravki seveda. In prvi podatki kažejo, čeprav načrta še niso vrnile v.ve organizacije združenega dela (približno 1600 zaposlenih), da bo nov načrt precej podoben staremu. Gospodarstvo naj bi število zaposlenih povečalo za U odstotke, negospodarstvo pa za 5,3 odstotke, kar je celo več, kot je predvideval prvotni načrt. Skupno naj bi se število zaposlenih po prvi oceni povečalo za 1,7 odstotka. resolucija pa govori o I odstotku. Kaj sedaj? Odbor za planiranje in usklajevanje kadrovske reprodukcije, ki je o tem problemu spregovoril tudi na zadnji seji predlaga, da gre tak načrt pred delegate. Seveda z dodatkom — izpostavijo naj se tiste organizacije, ki ne upoštevajo usmeritev in naj povedo, na kakšni osnovi takšno zaposlovanje. Predvsem pa bi bilo zanimivo slišati — kje bodo dobile delavce? (mkp) | litične skupnosti smo namenili I nekaj več kot 639 milijonov di-i narjev, za skupščinsko dejavnost in dejavnost izvršnega sveta 41 milijonov dinarjev, za ljudsko obrambo 27 milijonov, dejavnost družbeno političnih organizacij 61 milijonov, za negospodarske investicije 41,8 milijonov dinar- Izletnik — Poslovna enota Titovo Velenje Ukinjati morajo proge Delavci poslovne enote tozda Potniški promet celjskega Izletnika si vsestransko prizadevajo, da bi kljub neugodnim gospodarskim . razmeram dobro gospodarili. Zato zaradi ukrepov gospodarske politike skušajo prevoze organizi- Avtobusne postaje v Titovem Velenju rati tako, da bi bili čim bolj gospodarni. Kako jim to uspeva bo znano ob polletnem in letnem zaključnem računu, v zadnjem času pa jih tare vprašanje kako pokriti prevoze v primestnih linijah, ki niso rentabilni, ali pa so na robu donosnosti. Kljub temu Izletnikova poslovna enota želi obdržati sedanje avtobusne proge, že zaradi želja in potreb občanov in krajevnih skupnosti. Nekaj sprememb pa je bilo vendarle nujnih. Vodja Izletnikove poslovne enote v Titovem Velenju Božidar Horvat o tem meni naslednje: »Lani smo imeli linijo za Šentilj v dopoldanskem času, ki pa smo jo morali ukiniti, ker ni bilo potnikov. Podobno je bilo z linijo v dopoldanskem času za Lokovi-co. Potnikov ni bilo največkrat nič, včasih pa trije ali štirje. Na željo krajanov Škal sedaj poskusno vozimo iz Titovega Velenja v Škale vsako sredo ob 17. uri. Tudi tu ugotavljamo, da ni potnikov. Avtobus vozi prazen, ali pa s tremi potniki. Želje so eno, dejansko stanje pa je povsem nekaj Center srednjih šol — Titovo Velenje ŠE NEKAJ PROSTIH MEST S 25. aprilom se je iztekel rok, ko je lahko učenec prenesel prijavo za vpis iz enega v drugi program usmerjenega izobraževanja. Zdaj, po tem roku, bodo šole srednjega usmerjenega izobraževanja ponovno pregledale število prijavljenih učencev in to primerjale s številom razpisanih prostih mest. Če bo v posameznih programih prijavljenih manj učencev, kot jih šola lahko sprejme, bodo sveti šol prosili ustrezne posebne izobraževalne skupnosti za podaljšanje roka za zbiranje prijav do 31. avgusta letos. Tam, kjer bo prijavljenih več učencev, kot je zanje prostih mest, bodo skušali s preusmerjanjem izenačiti število prijavljenih učencev s številom prostih mest. Če jim to ne bo uspelo, bo treba vpis omejiti in s tem seznaniti kandidate do 1. junija letos. Na Centru srednjih šol se je do omenjenega roka prijavilo skupaj 534 učencev. Od celotne velenjske populacije seje na šole tega centra vpisalo 58 odstotkov osmošolcev. V rudarski, strojni (razen za poklic avtomehanika), elektrotehniški (razen za poklice v elektroniki), računalniški in družboslovno jezikovni usmeritvi so še prosta mesta, v obeh skrajšanih programih pa je prijav dovolj. čnika, Franca Planovška, Azisa Babiča, Mustafe Sulejmar.oviča in Zijada Kahfedžiča. Vsekakor lep in koristen dosežek, ki potr- juje znanje in sposobnosti domačih delavcev in strokovnjakov. Če bi le takšni zgledi našli plodna tla tudi drugod! Olajšano delo, prihranek deviz, potrditev lastnih sposobnosti in še marsikaj pomeni nov stroj Za izobraževanje ob delu oziroma iz dela se je do 25. aprila prijavilo zelo malo kandidatov. Izkušnje prejšnjih let kažejo, da se kandidati prijavijo za nadaljnje izobraževanje kasneje, kot je to določeno v skupnem razpisu za vpis. Prav zato še enkrat navajamo možnosti za izobraževanje ob delu oziroma iz dela za šolsko leto 1987/88. Na Centru srednjih šol bo potekalo izobraževanje za pridobitev srednje strokovne izobrazbe v rudarski usmeritvi (za poklice II., IV. in V. stopnje zahtevnosti in VSO programih) ter v elektrotehniški usmeritvi (za poklice v elektroenergetiki IV. in V. stopnje zahtevnosti). Za pridobitev višje strokovne izobrazbe bo na Centru srednjih šol v sodelovanju s Tehniško fakulteto v Mariboru organiziran študij ob delu za elektrotehniko, strojništvo; za prvi letnik pa tudi za gradbeništvo in kemijo. Na Delavski univerzi Velenje bo potekalo izobraževanje za ekonomsko komercialnega tehnika, upravnega tehnika, administratorja, lesarja širokega profila in trgovinskega poslovodjo. Ce bo veliko zanimanje še za kakšen drug poklic, bo Delavska univerza v sodelovanju z matičnimi šolami, pristojnimi organi v občini ter posebnimi izobraževalnimi skupnostmi storila vse, da bo izobraževanje steklo. Za izobraževanje v srednjih programih morajo kandidati za študij ob delu oziroma iz dela oddati prijave najkasneje do 20. avgusta, za višjo stopnjo pa do 1. julija. Več o preostalih oblikah izobraževanja pa v prihodnji številki Našega časa. jev, za kulturno prosvetno dejavnost 2 milijona, za socialno skrbstvo 57 milijonov, za zdravstveno varstvo 2 milijona, za komunalno dejavnost 943 milijonov, za krajevno skupnost 23 milijonov dinarjev . . . (mz) drugega. Še najbolj svež primer je linija za Lokovico ob 15. uri, ki vozi vsak dan. Zračunali smo, da nas ta linija za eno vožnjo v obe smeri stane 12.000 dinarjev, izkupička pa ni niti 2.000 dinarjev. Na žalost in kljub negodovanju občanov bomo tudi to linijo v kratkem prisiljeni ukiniti. Ker zaenkrat ni posluha in možnosti, da bi kdorkoli prispeval k nedo-nosnim linijam in ker prevozniki ne pričakujemo pomoči širše družbene skupnosti, sami pa v svojo škodo ne moremo voziti, smo na osnovi varčevanja prisiljeni ukrepati tudi z ukinjanjem teh linij, pa čeprav bodo posamezni kraji ostali brez rednega in organiziranega prevoza. Po drugi plati imamo težave s prevozi v določene kraje zaradi neurejenih cest. Odkar imamo prepoved za vožnjo zglobnega avtobusa v Topolšico, je na tej progi nenehna gneča. Cesta bi morala biti obnovljena do konca leta 1986, vendar ni bila. Nekaj pridobitev je tudi vidnih. Te dni smo odprli novo postajališče na tržnici v Titovem Velenju, pričakujemo ureditev postajališč v Pesju, zgrajeno je tudi postajališče pri Zajcu, ki pa še nima uporabnega dovoljenja. Po ureditvi cest v novem naselju v šaleku bomo tudi tam uvedli lokalni promet in približali usluge občanom.« Kakšen je vozni park in ga morda nameravate obnoviti? »Z voznim parkom ni večjih težav. Letos je oskrba z rezervnimi deli dobra, zatika pa se pri dobavi novih vozil. Nanje čakamo tudi po leto dni, čeprav so že plačana. Vozni park v Titovem Velenju je v povprečju star 4,8 let, radi pa bi ga še pomladili. Lani smo dobili dve novi vozili in sicer za progo Graška gora— Titovo Velenje in enega lokalnega. Tudi letos smo že dobili dve novi vozili in sicer za progo Šem-bric—Gabrke—Titovo Velenje in enega za lokalno progo. Uspelo nam je tudi, da imamo za področje Mislinjske doline dva avtobusa, eden od njih je dober turistični avtobus. Še vedno imamo v Titovem Velenju turistični avtobus Mercedes s klimatsko napravo za zahtevnejše turistične vožnje. Novo pri Izletniku je tudi to, da smo v letošnjem letu dobili v Celju štiri nova turistična vozila, ki so na voljo tudi za potrebe Titovega Velenja. V Jugoslaviji bomo letos uvozili 30 najsodobnejših avtobusov, od katerih pridejo štirje v Slovenijo in dva od njih k Izletniku. Vsekakor nam bo v ponos, da bomo naše turistične vožnje lahko opravljali z najsodobnejšimi vozili evropske kakovosti.« Kaj bi še dejali za konec pogovora? »Občane Titovega Velenja, Pe-sja in druge bi opozoril, da v večji meri koristijo žetone za prevoz v lokalnem prometu, ki so za 30 odstotkov cenejši od realne vozovnice in še manj nevšečnosti je pri plačevanju. Žetone lahko dobijo v naših poslovalnicah v Šoštanju in na avtobusni postaji v Titovem Velenju.« (b. m.) 4. stran * Ml IN OKOLJE titovo velenje -k 21. maja 1987 Kako črna je naša dolina? V našem okolju smo nenehno izpostavljeni neugodnim in škodljivim vplivom. Številne škodljivosti so v glavnem posledice hitrega tehnološkega razvoja, ki ni jemal v obzir tudi posledic učinkov takega razvoja na naravo, predvsem na človekovo zdravje, na živalstvo in rastlinstvo. Industrija, ki se je razvila v velenjski občini, bazira predvsem na rudarstvu z vsemi posledicami rudarjenja in pridobivanja električne energije. Tako so glavni onesnaževalci v naši dolini TEŠ, RLV, GORENJE, TUŠ, VE-PLAS ter seveda vsi ostali, vključno s prebivalstvom Šaleške doline in z njihovimi odpadki ter kanalizacijskimi odplakami. Nepoznan je tudi vpliv sosednjih območij (celjsko in koroško), kot tudi vpliv onesnaževalcev preko državne meje. Tako, kot niso ugotovljeni vsi vplivi na naše okolje, tudi niso opredeljeni ustrezni ukrepi za zmanjšanje ali odpravo negativnih posledic delovanja raznih ekoloških faktorjev na zdravstveno stanje ljudi, in živali in ostale narave v Šaleški dolini. Načrtovani ukrepi za zaščito varstva okolja v srednjeročnih in dolgoročnih planih niso natančno opredeljeni in so brez jasnih vizij za finančno reševanje problematike, ki ne bo mogla biti stvar le ožje velenjske družbeno-politične skupnosti, temveč širše slovenske ali celo jugoslovanske družbe, ki koristi energetski potencial Šaleške doline. Medtem ko so rezultati delovanja nekaterih onesnaževalcev na vegetaciji predvsem na gozdove okrog Šaleške doline že zelo očitni in se o njih veliko piše in govori, pa so rezultati delovanja onesnaženosti zraka, vode in ostalega okolja na zdravje prebivalstva v širši Šaleški in Gor-njesavinski dolini še nepoznani. Ker nimamo na razpolago dovolj natančnih podatkov o kemijskih substancah, ki se uporabljajo v tehnoloških procesih v nekaterih organizacijah združenega dela, govorimo v glavnem le o doslej najbolj poznanih in največjih onesnaževalcih: dim in plin iz TEŠ, tehnološke odplake iz Tovarne usnja Šoštanj, odpadni pepel iz Termoelektrarne Šoštanj s še nejasno količino radioaktivnih snovi, predvsem RADONA, megla iz zalitih ugrez-nin . .. Najbolj poznan in tudi največji onesnaževalec našega okolja pa je vsekakor žveplov dioksid, ki nastane pri izgorevanju premoga v TEŠ. Od koncentracije SOi v zraku in časa izpostavljenosti človeka temu plinu so odvisne tudi okvare zdravja na človeku. Kaj pravzaprav povzroča žvepleni dioksid pri človeku? Žvepleni dioksid nastaja pri izgorevanju žvepla, ki ga vsebujejo premog, nafta, v industriji pa nastaja v precejšnjih količinah tam, kjer pražijo sulfidne rude, na primer svinčene rude, cin-kove rude ter pri izgorevanju organskih snovi, ki vsebujejo žvepla. V zraku se z vlago hitro spre- minja v žvepleno in žveplasto kislino. Takšen proces nastaja tudi, ko pride žveplov dioksid v stik z vlažnimi sluznicami naših dihalnih organov in od tod izvirajo tudi glavni simptomi izpostavljenega prebivalstva temu plinu. Lahko bi torej rekli, da žveplov dioksid deluje na človeka kot žveplena kislina. Žveplov dioksid je sicer brezbarven in negorljiv plin ostrega vonja. Vdihavanje plina v visokih koncentracijah dovede do alarmantnih znakov: zelo oteženo dihanje, dušenje, izguba glasu, možen je tudi smrten izhod. To se dogaja v glavnem v industriji, kjer pride do emisij velike koncentracije SOi. Za prebivalstvo pa je bolj pomembna kronična zastrupitev z SOi. Ta poteka prikrito, podvrženo ji je veliko število prebivalstva na določenem območju. Simptomi kronične zastrupitve so pravzaprav znaki kroničnega vnetja zgornjih dihalnih poti (kašelj, žarenje v grlu in sapniku, stalna vnetja očesnih veznic, občutek suhega grla, občasno stiskanje v prsnem košu, solzenje itd). SO; deluje tudi na živčni sistem v smislu povečanja stalne nelagodnosti, nervoze itd. Deluje tudi na zobovje v smislu pospešenega razvoja kariesa, bolezni dlesni, paradontoze. Opaža se, da pri delavcih v industriji, ki so dalj časa izpostavljeni SOi, prihaja do hitrega in nebolečega zloma zob, izgube plomb, povečane občutljivosti zob na temperaturo, zobje izgubijo sijaj, potemnijo, zobna sklenina razpoka. Deluje tudi na kožo, ki postane suha, se lušči itd. Najtežje spremembe nastajajo v bronhih in pljučih z znaki kroničnega bronhitisa in enfizema pljuč, z zmanjšano funkcionalno sposobnostjo dihanja in s tem tudi zmanjšano delovno sposobnostjo itd. Veliko efektov SO; na človeškem organizmu niti še ni raziskanih. Ni poznan vpliv dolgotrajnega delovanja SO2 na plod pri nosečnicah. Sigurno pa je, da ta vpliv ni dobrodejen. Zaradi zmanjšane odpornosti dihalnih poti je organizem bolj dovzeten za druge nalezljive bolezni dihalnih poti. Vpliv kroničnega delovanja SOi je zelo prikrit in se pogosto skriva za povsem drugo evidentirano obolevnostjo. Najbolj zastrašujoče pa so pričakovane genetske okvare pri Iju-ki povzročajo večje ali manjše anomalije na plodu. Te so lahko deh, zlasti otrocih ter konceroge-nost SOi. Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani je dokazal, da so genetske okvare na rastlinstvu na Širšem Šaleškem območju do osemkrat večje, kot je to normalno v povprečju v Sloveniji, in da so celo večje, kot v Mežiški dolini, kjer so do sedaj veljale za največje. Sigurno je, da so take genetske poškodbe prisotne tudi na ljudeh. To pomeni, da lahko pride tudi v človeškem organizmu do takih okvar na genetski masi, tako velike, da povzročajo smrt plodu in govorimo o povečani mrt-vorodnosti. Potrjena je tudi povezava med delovanjem SO2 in nekaterimi drugimi kemijskimi faktorji. Ugotovljeno je, da je SOi izrazit kokarcinogen, kar pomeni, da so v prisotnosti SOi vsi ostali škodljivi elementi še bolj nevarni, odnosno je SOi v taki kombinaciji še bolj rakotvoren. Človek reagira na razne koncentracije SOi v zraku različno: zaznavanje SOi s čutilom vonja pri zaznavanje SOi z draženjem grla pri draženje očes pri pojava kašlja pri 1 uro izpostavljen pri izpostavljenost s smrtnim izhodom ). p. m. SOi je 2,86 mg SOi na m'. 3,5 p. p. m. 8 —12 p. p. m. 20 p. p. m. 20 p. p. m. 50-100 p. p. m. 400-500 p. p. m. Škodljive so tudi tiste koncentracije izpod praga zaznave z vo- Prikaz obolevnosti v občini Velenje in Mozirje V Zdravstvenem centru smo pripravili analizo obolevnosti odraslega prebivalstva ter otrok in mladine od leta 1976 dalje v primerjavi, z obolevnostjo v Sloveniji. njem ali drugimi čutili, kadar smo jim izpostavljeni dalj časa Od leta 1976 dalje je obolevnost prebivalstva v občini Velenje in Mozirje vseskozi večja, kot je bila v istem obdobju obolevnost v Sloveniji. Vsak prebivalec teh občin je v povprečju dvakrat več obiskal zdravnika, kot povprečni Slovenec, (tabela 1) Vsak prebivalec je obiskal zdravnika v osnovnem zdravstvenem varstvu na leto Tabela 1 leto SR Slovenija Velenje Mozirje 1983 1984 1985 1986 3,7 krat 3,5 krat 3,4 krat 6,1 krat 5,8 5,6 5,6 9,5 krat 5,2 5,2 5,2 V letu 1986 je vsak prebivalec občine Velenje obiskal zdravnika v osnovnem zdravstvenem varstvu dvakrat več kakor v SRS leta 1985. V letu 1986 je vsak prebivalec občine Mozirje obiskal zdravnika v osnovnem zdravstvenem varstvu 1,5 krat več kot leta 1985 v SRS. Tako je bilo število pregledov na zdravnika v Velenju in Mozirju neprimerno večje, kot je v Sloveniji, kar kaže na obremenjenost zdravnikov v naših občinah (tabela 2) Število pregledov na enega zdravnika v splošni medicini Tabela 2 1985 1986 indeks 86/85 SR Slovenija 8.284 Velenje 11.622 12.090 104,02 Mozirje 10.487 9.180 87,53 V občini Velenje in Mozirje je leta 1986 več pregledov na enega zdravnika v službi splošne medicine kot v SR Sloveniji leta 1985. Ker je tukaj upoštevan zaostanek 1 leta, nam to lahko pokaže, kakšno je pomanjkanje zdravnikov v obeh občinah oziroma dobimo predstavo o obremenjenosti zdravnikov v službi splošne medicine. Obolevnost odrasle populacije v splošni medicini v občini Mozirje za leto 1985 in 1986 Tabela 3 1985 1986 grupa obolenja abs. % št. delež št. oboi. na abs. 1000 pripad. št. odrasle pop. % št. oboi. naindeks delež 1000 pripad. 86/85 odr. pop.obol. na 1000 pnpa. odr. pop. 1. B. dihal 4440 24,3 361 4487 23,9 359 I. 99,44 2. B. gibal 3014 16,5 245 2594 13,8 207 11. 84,5 3. Poškodbe 1749 9,6 142 1610 8,5 129 V. 90,8 4. B. cirkul. s. 1944 10,6 158 2063 10,9 165 III. 104,4 5. B. prebavil 1633 8,9 133 1650 8,7 132 IV. 99,2 6. B. živčevja 1098 6,0 89 1182 6,3 94 X. 105,6 7. B. mokril, sp. 919 5,0 75 960 5,1 77 VII. 102,7 8. Duševne m. 925 5,1 75 776 4,1 62 IX. 82,7 9. B. kože, podk. 859 , 4,7 70 1017 5,4 81 VIII. 115,7 10. Neraorb. stanja 862 4,7 70 1487 7.9 119 VI. 170,0 Skupaj 17443 95,7 1421 17826 95,0 1425 100,3 Ostala obolenja 776 4,3 63 900 4,7 72 114,3 Skupaj 18219 100,0 1484 18759 100,0 1500 101,1 V občini Mozirje seje število obolenj na 1000 pripadnikov odrasle populacije povečalo za 1 %, obolenja dihal so na I., obolenja gibal na II., obolenja obtočil na III. mestu. Obolenja obtočil so se povečala za 4 %, živčnega sistema za 6 %, mokril za 3 %, obolenja kože za 16 %, v nemorbidnih stanjih pa so zajeti tudi sistematski pregledi. Število poškodb se je zmanjšalo glede na leto 1985 za 9 %, obolenja gibal pa za 15 %. Tabela 3 prikazuje gibanje obolevnosti odraslega prebivalstva v letih 1985 — 1986 na področju občine Mozirje. Obolenje dihal v tem obdobju v Mozirju stagnira, kljub temu, da se je splošna obolevnost povečala za 1 %. Podatki za Velenje so za obdobje 1985/1986 bolj neugodni. Splošna obolevnost se je v letu 1986 povečala za 1 %, znotraj te obolevnosti pa so se kar za 30 % povečala obolenja dihal (tabela 4) Obolevnost odrasle populacije v splošni medicini v občini Velenje v letih 1985 in 1986 Tabela 4 1985 1986 grupa obolenja abs. % št. oboi. na abs. % št. delež 1000 pripad. št. delež odrasle pop. Št. oboi. na 1000 pripad. odr. pop. indeks 86/85 oboi. na 1000 pripad. odr. pop. 1. B. dihal 10766 18,4 352 14201 23,7 460 1. 130,6 2. B. gibal 9763 16,7 319 9949 16,6 322 III. 100,9 3. Poškodbe 9377 16,1 306 9953 16,6 322 105,2 4. B. prebavil 6227 10,6 204 5073 8,4 164 IV. 80,3 5. B. kože, podk. 5053 8,6 165 3708 6,1 120 V 72,7 6. B. živčevja 4644 7,9 152 3612 6,0 117 VI. 76,9 7. B. obtočil 3767 6,4 123 2600 4,3 84 VIII. 68,2 8. B. mokril 3664 6,2 120 3428 5.7 III VII. 92,5 9. Nemorb. stanja 97 0,1 3 2368 3,9 77 X. 2556,6 10. Duševne m. 2161 3,7 70 2408 4,0 78 IX. 11,4 Skupaj 55519 95,0 1817 57300 95,7 1856 102,1 Ostala obolenja 2947 5,0 96 2594 4,3 84 87,5 SKUPAJ 58466 100,0 1913 59894 100,0 1940 101,4 V občini Velenje se je število obolenj na 1000 prebivalcev odrasle populacije v letu 1986 povečalo za 1%. Obolenja dihal so se povečala za 30 %, duševne motnje za 11 %, poškodbe za 5 % več kot leta 1985. Zelo neugoden je podatek o mrtvorojenosti, ki ga prikazuje tabela 5. Mortinataliteta fetalna smrtnost Tabela 5 Leto Velenje Mozirje SR Slovenija 1985 4,5 9,7 4,8 1986 7,7 4,7 indeks 85/86 171,11 48,45 Umrljivost, ki jo prikazuje tabela 6, ki je v Velenju relativno nizka, je odraz starostne strukture prebivalstva v Velenju, ki je veliko mlajše, kot v Sloveniji. V občini Mozirje se je splošna mortaliteta povečala za 11 % glede na leto 1985 in jo ocenjujemo kot srednjo, medtem ko je v občini Velenje splošna umrljivost zelo nizka. Mortaliteta — smrtnost V Velenju se je število mrtvorojenih povečalo za 171 %, kar kaže na to, da so nekatere okvare plodu za časa nosečnosti tolikšne, da niso kompatibilne z življenjem. Podatek je za občino Mozirje veliko bolj ugoden, ker ima tendenco zmanjševanja. Tabela 6 Leto Velenje Mozirje SR Slovenija 1985 7,4 8,8 9,5 1986 6,2 9,8 Indeks 86/85 83,78 111,36 Seveda je v občini Velenje veliko več mladega prebivalstva kakor v občini Mozirje, ki ima večji del staro prebivalstvo. Tabela 7 prikazuje obolevnost predšolskih otrok v Velenju leta 1976 in leta 1980 v primerjavi z istim obdobjem v Sloveniji. Podatki so dovolj zgovorni že sami. Zlasti opozarjamo na število prirojenih napak, ki je v letu 1980 kar za 300 % večje od povprečja v Sloveniji — tabela 8. Primerjava obolevnosti predšolskih otrok v občini Velenje in v SR Sloveniji leta 1976 Tabela 7 Velenje Slovenija grupa obolenja % delež št. oboi. na št. obolelih na Indeks 1000 pripad. 000 pripadnikov Velenje / šolske mladine šolske mladine Slovenija 1. B. dihal 41,1 1 467 1 195 122,7 2. B. prebavil 14,6 521 167 311,9 3. B. živcev, čutil 1 M 394 240 164,1 4. B. kože, podkožja 8,2 294 99 296,9 5. Poškodbe 5,0 179 66 271,2 6. Nalezljive b. 3,6 130 154 84,4 7. Prirojena nap. 0,4 13 8 162,5 8. Ostala obolenja 15,9 568 193 294,3 Skupaj 100,0 3 570 2 187 163,2 V občini Velenje je leta 1976 večja obolevnost predšolskih otrok kot v SR Sloveniji za 63 %. Bolezni dihal so v Velenju večje za 23 % kot v SRS, bolezni prebavil za 211 % več kot v SRS, bolezni živ- čevja in čutil za 64 % več kot v SRS, bolezni kože in podkožj a za 196 % več kot v SRS in prirojene napake 63 % več kot v SRS. Primerjava obolevnosti predšolskih otrok v SR Sloveniji in občini Velenje leta 1980 Tabela 8 grupa obolenja % delež št. obolelih na % delež št. obolelih na Indeks 1000 pripadnikov 1000 pripadni- 1981/1980 predšolskih otrok kov predš. otr. Velenje/SRS Velenje Slovenija 1. B dihal 35,3 1246 48,6 1315 94,7 2. B prebavil 17,1 604 8,6 234 258,1 2. b. čutil, živč. 10,8 381 12,4 335 113,7 4. B. kože, podkožja 8,8 312 6,6 180 173,3 5. Nalezljive b. 7,9 278 9,1 246 113,0 6. Poškodbe 4,2 148 3,2 86 172,1 7. Prirojene nap. 0,8 28 0,2 7 400,0 8. Ostala obolenja 15,1 534 11,0 298 179,2 Skupaj 100,0 3532 100,0 2703 130,7 V letu 1980 je bila obolevnost predšolskih otrok v občini Velenje večja za 30 % kot v SRS. Prirojene napake pa so bile višje za 300% v Velenju kot v enakem obdobju v SRS. Primerjava obolevnosti šolske mladine v letu 1976 prav tako kaže na večjo splošno obolevnost šolske mladine v občini Velenje. Ta je bila za 23 % večja, kot v Sloveniji, zlasti pa je zastrašujoč podatek o prirojenih napakah pri šolski mladini, ki kaže odstopanje za 400 % od Slovenije (Tabela 9). Obolevnost šolske mladine v občini Velenje v letu 1985 je večja za 24 % od povprečja v Sloveniji. Povečala so se predvsem obolenja dihal in prebavil, podatek o prirojenih napakah je veliko bolj ugoden (Tabela 10). Napravili pa smo tudi primerjavo o obolevnosti šolske mladi- ne med letom 1980 in 1985. (Tabela U). Ti podatki pa kažejo, da ima obolevnost šolske mladine tendenco rasti, zlasti obolenja dihal in število prirojenih napak pri otrocih. 21. maja 1987 * titovo velenje Ml IN OKOLJE nas cas * stran 5 Primerjava obolevnosti šolske mladine v občini Velenje in v SR Sloveniji leta 1976 __Tabela 9 Velenje Slovenija Grupa oboienja % delež št. oboi. na 1000 prip. šolske ml. št. obolelih na 1000 pripadnikov šolske mladine Indeks Velenje/Slovenija 1976 1. B. dihal 34,1 432 481 89,8 2. Poškodbe 9,1 115 123 93,4 3. B. živč. čutil 7,7 98 84 116,6 4. Nalezljive b. 5,1 65 91 71,4 5. B. prebavil 5,2 65 72 90,3 6. B. kože, podkožja 4,5 57 99 57,5 7. Prirojene napake 1,3 16 3 533,3 8. Ostala obolenja 32,9 417 81 514,8 Skupaj 100,0 1 267 1 034 122,5 Leta 1976 je bila obolevnost — splošne šolske mladine v občini Velenje za 23 % višja kot v SR Sloveniji. Za 17 % so bile višje obolevnosti za živčevje, čutila, prirojene napake so bile večje za 433 %. Obolevnost šolske mladine na 100 pripadnikov le-teh v občini Velenje in v SRS leta 1985____Tabela 10 Grupa obolenja % delež št. obolelih na 1000 pripadnikov šolske mladine % delež št. obolelih na 1000 pripad. šolske mladine Indeks Velenje/ Slovenija Velenje Slovenija 1. B. dihal 42,4 526 43,1 430 122,3 2. Poškodbe 15,6 192 9,5 95 202,1 3. B. prebavil 8,4 104 7,1 71 146,4 4. B. kože, podkožja 8,0 99 8,2 81 122,2 5. B. čutil, živčevja 6,0 74 7,7 76 97,3 6. Nalezljive b. 3,4 42 8,6 86 48,8 7. Prirojene nap. 0,02 0,34 0,1 1 34,0 8. Ostala obolenja 16,0 199 15,6 156 127,5 Skupaj 100,0 1239 100,0 1000 123,9 Obolevnost šolske mladine se je v občini Velenje leta 1985 povečala za 24 % glede na SR Slovenijo. Obolenja dihal so se povečala za 22 %, obolenja prebavil za 46 %, bolezni kože za 22 %, glede na SRS. I Primerjava obolevnosti šolske mladine v občini Velenje v letu 1980 in 1985 1980 1985 Tabela 11 Grupa obolenja % delež št. obolelih na 1000 pripadnikov % delež šolske populacije št. obolelih na 1000 pripadnikov šolske populacije Indeks 1985/1980 1. B. dihal 2. Poškodbe 3. B. prebavil 4. B. kože, podkožja 5. B. čutil, živčevja 6. Nalezljive b. 7. Prirojene nap. 8. Ostala obolenja 30,1 11,6 8,3 8,3 7,7 5,6 0,01 28,1 337 130 93 92 86 63 0,13 315 42,4 15,6 8,4 8,0 6,0 3,4 0,02 16,0 526 192 104 99 74 42 0,34 199 156,1 147.7 111.8 107,6 86,0 66,7 261,5 63,2 Skupaj 100,0 1119 ,100,0 1239 110,7 Splošna obolevnost šolske mladine v občini Velenje seje v letu 1985 povečala za 11 % glede na leto 1980. Povečala so se obolenja dihal za 56 % glede na leto 1980, obolenja prebavil za 12 % glede na 1980, obolenja kože in podkožja za 8 % glede na leto 1980, prirojene napake za 161 % glede na leto 1980. odstopajo od povprečij Slovenije. O prej navedenih dejstvih o zdravstvenem stanju v Šaleški dolini ter odločitvi, da bo razvoj Šaleške doline še naprej baziral na rudarstvu in energetiki, pa izgleda, da so prebivalci Šaleške doline žrtvovani dvakrat: usojena sta jim kramp in lopata na račun svojega zdravja. dr. JOŽE REBERNIK V priloženem besedilu smo prikazali le del podatkov, ki kažejo na zdravstveno ogroženost prebivalstva velenjske in mozirske občine. Že ti podatki pa so v nekaterih postavkah zastrašujoči, če jih primerjamo z ostalo Slovenijo. V kolikšni meri je obolevnost v obeh občinah v povezavi z ekološko situacijo ali drugimi faktorji, ki vplivajo na zdravje, še ni jasno. Vsekakor pa so odstopanja tolikšna, da ne moremo več govoriti o slučajnosti in je prav, da za te podatke ve vsa javnost. O vzrokih obolevnosti in njeni povezavi z ekološko situacijo bo potrebno I pripraviti temeljito študijo. Po- datke pa je prav, da si temeljito prečitajo tudi načrtovalci novih industrijskih objektov, tako rudnika, kot novega bloka termoelektrarne. Čeprav ne moremo z gotovostjo trditi, da obstoja povezava med SO:, radioaktivnostjo odloženega pepela iz TEŠ ter zdravjem otrok in ostalega prebivalstva pa je dejstvo, da so genetske poškodbe na rastlinstvu v Šaleški dolini dokazane in to v povezavi s SO; iz TEŠ. Ni tendenciozno povezati okvare genetskega materiala na rastlinstvu tudi z genetskimi okvarami pri otrocih, z nenormalnim številom prirojenih napak, z obolevnostjo dihal, mrtvorojenimi, obolenji prebavil itd., ki bistveno Problemi prebivalcev Pesja in morda še koga Sedaj, ko nam je bil v časopisu Naš čas predstavljen načrt Jame Šoštanj, naj povemo krajani Pesja, kako mi doživljamo »socialistični čudež ali ekološko čudo« (takšen je bil naslov v 7 D, ki opisuje stanje v naši dolini). Zaradi rudarjenja se je severni del Pesja pred leti že pogreznil. Pogreznila se bo tudi stara klasirnica v Prelogah, zato sojo prestavili v Pesje. (Le zakaj je bilo treba postaviti klasirnico sredi naselja, mirne objekte — ESO — in poslovne stavbe pa v nenaseljeni del Prelog, so se pred leti spraševali dijaki SDŠ? Pa odgovora seveda niso dobili.) Za klasirnico in deponijo premoga je bilo treba dati soglasje KS. Le-ta je soglasje dala, REk pa se je zavezal, da bo ekološko zaščitil (kolikor se sploh zaščititi da) naselje. Takrat je bilo sprejetih 20 varstvenih ukrepov, kot npr.: — Klasirnica ne sme imeti oken (to pravzaprav ne moti toliko, saj lahko pričakujemo, da se bo iz kuhinjskih in pisarniških lin znatno manj kadilo kot iz deponije.) — Določena je bila višina deponije. Le-ta naj bi bila zavarovana z zeleno bariero, ki bi jo morali začeti zasajati že leta 1985. — Ob cesti naj bi zasadili ciprese z zelo »funkcionalnim« namenom. Lovile naj bi prah in dušile hrup. (Pa bo eno drevesce v vrsti temu kos?) — Objekti morajo biti protihrupno zaščiteni. Hrup iz klasirnice pa se nezadržno širi na naselje in ovira krajane pri dnevnih opravilih in nočnem počitku. Sprašujemo se, kako bo takrat, ko bo klasirnica polno obratovala, ko bodo delovale vse prezračevalne naprave, ko bo potekal prevoz in nakladanje vagonov itd. Že sedaj nivo hrupa prekoračuje po Odloku o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80), dovoljeno zgornjo mejo. Odlok dovoljuje v četrti stopnji 60 db hrupa podnevi in 50 db ponoči. —- Objekti morajo biti grajeni tako, da ne bo dodatnega praše-nja. Že sedaj klasirnica povzroča povečano zaprašenost v bivalnem okolju. Vzrok temu je slabo tesnenje novih in starih objektov. Prav tako so stalno odprta vrata klasirnice, v kateri je več cm prahu, ki ga čistijo ročno. Delavci odpirajo vse možne odprtine in tako pripomorejo k dodatnemu onesnaževanju. Mislimo si, da tega ne delajo iz hudobije do nas, blizu stanujočih, temveč zaradi tega, da v tistem prahu sploh lahko delajo. Dejstvo je, da nam vse zaščitne mere kaj bistveno ne bodo olajšale življenja. To soglasje je bilo dano na zboru krajanov 6. 2. 1985. Takrat so bili tam prisotni: dipl. inž. Slavko Janežič, dipl. inž. Franc Avberšek (predstavnika RLV), dipl. inž. Jaro Vrtačnik, dipl. inž. Heinrih Vrtačnik (predstavnika TEŠ), inž. Jože Mraz, dipl. inž. Tatjana Šmid (O K za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja) in predstavnik OK SZDL. Oblikovana je bila komisija za nadzor zaščitnih mer, ki naj bi skrbela, da bo vse potekalo tako, kot je dogovorjeno. Ta komisija se sestaja vsak prvi četrtek v mesecu. Vedno so vabljeni tudi predstavniki RLV in TEŠ, vendar nas le redkokdaj kdo počasti z obiskom. Zagnanosti, ki so jo pokazali z razumevanjem in dajanjem obljub (le-te so zastonj), ni več. Povejmo še to, da imajo krajani, člani te komisije, službo tudi popoldan. Uredijo si spremembo izmene in pridejo na sestanek, vabljenih iz REK-a pa kljub telefonski obljubi, da pridejo, vendarle ni. Na sestanke je še največkrat prišel tov. Birsa, vodja gradbene dejavnosti na RLV, ki pa nam na naša vprašanja ne more dati zadovoljivih odgovorov (pa zanje verjetno tudi pristojen ni). Sestanki iz meseca v mesec potekajo v stilu pokvarjene plošče, ki se ponavlja: pristopili bomo k meritvam (meritve TV signala so resda že napravili, a ne povsod), škodo bomo poravnali, držali se bomo obljubljenega . .. Dejstvo pa je, da smo kljub »pristopu k problematiki« še vedno izpostavljeni hrupu, prahu, TV signal je moten. Na več kot 100 hišah se pojavljajo razpoke, ki so se pojavile pred nekaj leti. Takrat so jih prvič zaplombirali. Lastnike hiš je to nekako potolažilo, saj so mislili, kdor škodo povzroči, jo bo tudi poravnal. Vendar je bilo to le začasno slepilo. Nihče teh plomb iz gipsa ni več kontroliral, kako so počile. Ob nerganju krajanov so namestili nove plombe (v razpoke so vstavili steklo), pa se je zanimanje REK-a tudi tu nehalo. Seveda se ni nehalo (upravičeno) negodovanje lastnikov hiš, ker so se razpoke širile in poleti 86 so začeli delati nove meritve. O rezultatih teh meritev uradno ne vemo nič. Od delavcev, ki stanje kontrolirajo izvemo, da se stanje menda umirja. Najbolj boleče prizadene vse to tiste, ki so se zaradi pogreza-nja že enkrat selili. Ni malo lastnikov hiš, bivših rudarskih ogro-žencev, ki na svojih novih hišah zopet opažajo razpoke. Na že omenjenem zboru krajanov je dipl. inž. Slavko Janežič pozval prisotne, »naj povedo vse, kar jih teži, oziroma navedejo vso škodo, ki jo povzroča odkop premoga, kajti REk bo vso škodo povrnil.« (Citirano iz zapisnika). Takrat je bilo postavljeno tudi vprašanje razpok na stavbah, kar je posledica razstrelje-vanja v jami in pogrezanja tal. Povedano je bilo, da brez raz-streljevanja ne gre, da pa se od-kopne cone že odmikajo od naselja. Kdo bo pa plača! saniranje razpok, o tem seveda ničesar. Takrat sta predstavnika REK-a povedala, da so predvidene stalne kontrolne meritve onesnaževanja. »Kdo meri, kaj (iz)meri in kdaj bomo o tem obveščani?« se sprašujemo. Tovariša sta tudi poudarila, da republiški inšpektorat ne bo izdal dovoljenja za začetek obratovanja, če zaščitne mere ne bodo strokovno izvedene. Naj nam bo dovoljen dvom o izdaji tega dovoljenja, kajti potrebe po energiji nas prekričijo. Prav ta potreba, ta krik po vse večji energetski hrani lahko tudi malo pospeši izdajo takega dovoljenja, ki v višjem, širšem interesu, onesnažuje okolje in zastruplja ljudi. Ker se stvari niso nič spremenile, smo novembra 86 na zboru krajanov ponovno premlevali tegobe. Krajani smo zavzeli sklep, da o vseh problemih, ki nas pestijo, obvestimo republi ki rudarski inšpektorat (25. 11. 86), Republiški komite za varstvo okolja (20. 11. 86), OK SZDL (25. 11. 86). Dopis smo naslovili tudi na tov. Dušana Šinigoja, predsednika IS SRS (20. 11. 1986), kajti to se ne tiče samo nas, saj smo vendar žrtvovani širšemu družbenemu pomenu, in na tov. Mirana Arzenška, predsednika IS Velenje. Dopis je bil poslan 20. 11. 86. Republiški komite za varstvo okolja je edini, ki je odgovoril in to v tem smislu, da naj ta problem rešuje ustrezni občinski organ. Lepo bi bilo, če bi nas pristojni občinski organ vsaj tako, kot mi sprašujemo, obvestil o svojih naporih o tem vprašanju. Hvaležni bomo. Izgleda pa, da so težave več kot tisočglave krajevne skupnosti kaj malo mar vsem zgoraj omenjenim naslovnikom. Na istem zboru krajanov smo se skupno odločili, da o naših težavah obvestimo širšo družbeno skupnost preko TV oddaje Zelena straža. Žal pa je bila oddaja časovno omejena in zrežirana tako, da naših težav ni prikazala v takšni meri, kot jih občutimo krajani vsak dan. V TV oddaji nam je tov. Avberšek povedal, da vibracij kratko malo ni bilo moč izmeriti, ker jih ni in tudi mimovozeči avtomobili delajo vse preveč tresljajev. Zakaj pa niso prišli meriti kakšni dve ali tri leta prej, ko so ob vsakem raz-streljevanju zažvenketale šipe in se tresli lestenci? Iz povedanega se je dalo sklepati, da so razpoke nastale zaradi mimovozečih vozil (pred leti so s težkimi tovornjaki vozili mimo v Avstrijo v St. Andrej premog in ni bilo zaradi tega še nobene razpoke). Kaj more priti res do katastrofe, da bomo bobu rekli bob oziroma da nas in naših težav ne bodo obravnavali s smešenjem — tak odgovor ni nič drugega kot smešenje. Spomnimo se, ne dolgo nazaj, podrtih hiš v Zagorju. Tudi tam so ljudje opozarjali na razpoke, pa so jim odgovorili, da so zaradi ostre zime. Pri nas tovornjaki, tam huda zima. Ta tovariš je na zboru krajanov (ko so prišli ljudi prepričevat za soglasje za klasirnico) povedal tole. »Tov. inž. Avberšek pove, da je zelo zadovoljen z razpravo krajanov in da rad pride v to krajevno skupnost. Zavzemal se je in se še bo, da bo naselje čimmanj prizadeto, je pa tudi trdno prepričan, da bo naselje Pesje z namestitvijo vseh zaščitnih mer lahko ohranilo sedanji, verjetno pa še izboljšan videz.« (Citat iz zapisnika). Ta »izboljšan« videz lahko vidi 24 ur dnevno vsakdo, ki želi preveriti verodostojnost zapisanega. Zanimivo je pa še tole. Tovariš, »ki tako rad pride v našo KS in se je in se bo še zavzemal, da bo naselje čimmanj prizadeto«, se odtlej ne udeležuje več sestankov za nadzor zaščitnih mer, četudi je vabljen. Res pa je tudi, da je odšel na novo delovno dolžnost, novim delovnim zmagam naproti. Prebivalci smo vznemirjeni že sedaj, ko nove deponije še ni (pa seveda bo in to čisto blizu naselja), ko dela klasirnica z 1/3 zmogljivosti, ko ranžirne postaje še ni. Vsega navedenega še ni, pa so se življenjske razmere že sedaj zelo poslabšale. Prav sedaj imamo v Domu DPO Pesje razgrnjen načrt ranžirne postaje. Razloženo nam je, naj napišemo pripombe, a KS nima po sedaj veljavnih predpisih pravice dajati soglasje. Torej smo že na začetku diskvalificirani! V dokumentaciji je zapisano mnenje komisije SEPO pri inštitutu Jožef Štefan (skupina za ocenitev posegov v okolje), ki pravi: prišlo bo do hrupa in pričakovati je upravičene pripombe zaradi tega . . . kar pa naj ne odvrne od gradnje. Nasprotno pa Zavod za urbanizem meni, da bo negativen hrup (le kakšen je pozitiven hrup?) neznaten, povečal se bo le za 0,4 db (1 db je tista razlika v jakosti dveh tonov, ki jo človeško uho še lahko zazna) — torej hrupa sploh ne bo. Vsa vleka (nekoč bo menda celo električna), trkanje vagonov, 27 vlakov dnevno bo torej neslišno oziroma se hrup, v že obstoječem hrupu, ne bo slišal. Prepričljivo, ni kaj! Zaposali smo naše težave sedaj ter našo bojazen, kako bo jutri, prihodnje leto, čez 10 let. V Našem času smo ob predstavitvi načrta Jame Šoštanj prebrali nekako takole: časa ni več veliko, odločite se! Odločite se seveda za čimbolj ekspanzivno pridobivanje premoga. Razumeti je bilo: odločite se za, da bo odločitev pravilna. Mi pa bomo zapisali: časa ni več veliko, osvestite se! Upajmo, da vse zapisano ne bodo besede v veter v smislu pregovora: psi lajajo, karavana gre dalje. Na javno pismo želimo javen odgovor! Nevenka Ocepek Samo Mastnak Janko Petkovnik Vsi člani komisije za nadzor t zaščitnih mer 6. stran » fiaS Č8S "" NAŠI KRAJI IN LJUDJE titovo velenje ★ 21. maja 1987 Praznik KS Šmartno ob Paki in Gorenje Krajevna skupnost Paka Novo balinišče Prebivalci krajevne skupnosti Paka so tudi svoj letošnji krajevni praznik sklenili zelo slovesno, čeprav na novo niso odprli kakšnih pomembnejših objektov. Prireditve ob prazniku, ki so jih sklenili v nedeljo na rekreacijskem centru na Trebeliškem z odprtjem posodobljenega dvosteznega balinarskega igrišča, so se pričele že 24. aprila, s srečanjem starejših krajanov. Ob tem so bogatejši za novo avtobusno postajališče pri Končniku v Zgornji Paki. V krajevni skupnosti Paka so med drugim sklenili, da bo vsakoletna sklepna prireditev ob krajevnem prazniku v drugi soseski. (Na sliki: Na posodobljenem balinarskem igrišču je domači klub pripravil tudi turnir) Krajevna skupnost Stara vas Hvala pridnim rokam! »Razstava je lahko v spodbudo vsem, ki ne najdemo svojega prostega časa«, je zapisal eden od številnih obiskovalcev, ki so si pred dnevi v prostorih Krajevne skupnosti Stara vas ogledali prvo razstavo ustvarjalnosti tamkajšnjih krajanov. Razstavo »Naš prosti čas« so pripravili v okviru prireditev ob letošnjem prazniku Krajevne skupnosti Stara vas. Sodi v okvir prizadevanj, da bi v prostore jev, likovnih stvaritev itd. Predstavljeni pa so bili tudi izdelki domače obrti, prezreti pa ne gre niti številnih stvaritev Toneta Hrena in bogato likovno zapuščino Maksa Oštirja. V knjigo vtisov so obiskovalci napisali prenekatero zanimivo misel. Osnovna je bila ugotovitev, da namenjajo Starovaščani veliko truda, ljubezni in prostega časa ustvarjalnosti, ki jim bogati vsak dan. In naprej: »Delo je Na razstavi »Naš prosti čas« predstavili lastno ustvarjalnost: Manica Blatnik, Milena Blažič, Franc Brglez, Tilka Bubik, Tatjana Dmitrovič, Zdenka Ččkon, Elica Gojevič, Olga Grebenšek, Boža Holešek, Tone Hren, Rudi Imperl, Jožica Joger, Alojz Kore-nič, Marija Lešnik, Nevenka Meh, Marjana Meža, Milena Mi- klavžina, Alenka Mokotar, Ivan Mošnik, Miran Mošnik, Rozika Ocepek, Maks Oštir, Slavka Oštir, Milena Repnik, Štefka Ri-ček, Nežka Sopotnik, Ivanka Te-kavec, Marta Trampuš, Marija Vanovšek, Mara Vidmar, Zinka Vohar, Zofija Zagoričnik, Mara Zrnič, Trauda Zupane in Draga Živko. Krajevne skupnosti privabili kar največ tamkajšnjih krajanov in da bi predstavili dosežke razno-razne ustvarjalnosti Starovašča-nov, od najmlajših do najstarejših. 35 razstavljalcev priča o izredni ustvarjalnosti krajanov (čeprav vsi, razumljivo, niso predstavili rezultatov lastnega dela). Predstavljeno pa je bilo največ izdelkov iz volne (jopic. šalov, kap in drugih izdelkov), pa gobelinov, tapiserij, prtov, makrame- ustvarilo človeka, ga združuje in plemeniti. Razstava dokazuje, da je tudi prosti čas en sam delovni dan. Naj bodo ideje in trud razstavljalcev poplačane s ponosom krajanov na skromne, a velike ustvarjalce preprostih, a praktičnih in ljudsko izraženih umetnin!« Prezreti pa ne gre tudi naslednjih misli iz knjige vtisov: »Hvala pridnim rokam!«, »Vse je prelepo!« in prav tako pomembni »Želimo si še več takih razstav!«. Pismo velenjskim osnovnim šolam Dragi tov. pedagogi in osnovnošolska mladina Dragi tov. pedagogi in osnovnošolska mladina. Danes ste imeli svoj dan. Ne vem, je bil to za vas samo športni dan, ali kakšen poseben, spomina vreden dan? Vem le eno, da se bojim teh vaših dnevov, dnevov, ko vam ni mar, ali bodo vaše stopinje deloma uničile moj nekaj mesečni trud na polju, travniku in tudi v gozdu. Naj me ne bi motilo vaše vpitje po gozdu, saj se divjad pred vami na veliko umika. Moti pa me in to iz leta v leto bolj, da mi prožite, tudi deset in več kilogramov težko kamenje na katero naletite ob svoji poti. To isto kamenje, ki je tam ob poti ležalo morda že več desetletij, potem ob vašem veselem vriskanju pristane v njivi, na travniku in celo ogroža naša življenja. Sila kotalečega se kamenja je velika in pod planino, na mojo veliko žalost, imam dvorišče, tudi živali so na tem dvorišču, pa se ve, da tudi moja malenkost hodi po tem istem dvorišču in da se ob vaši objestnosti počutim ugrože- no. Ko zapustite gozdno pot, takrat pa vam je prav malo mar, če vaši koraki topotajo po njivi zelene pšenice. Saj razumem dejstvo, da vi kupujete kruh v trgovini, da malo kdo ve, da je tista čudovita zelena preproga po kateri je tako lepo teči, tudi kruh. In ko v enem dahu pretečete moje dvorišče, ko jo kar povprek uberete po sadovnjaku, čeprav je le meter stran cesta, ko vas opozorim, da se tako ne hodi, mi vr-žete v obraz vaše mestne žaljivke. Hvala vam za takšno prijaznost. Želim, da ne bi nikdar več tekali po našem gozdu, mi tacali po njivah in travnikih, da se mi ne bilo potrebno bati za življenje na lastnem dvorišču, zato vas in vaše vzgojitelje prosim, da v bodoče ne bi hodili po poti, Velenje— Šembric— Hrastovec—Škale—Velenje. Izberite pot, ki ne bo škodovala nam kmetom in bo vam prinesla obilo užitkov. Tovariški pozdrav KMETICA Marija Krajnc Hrastovec 21 63320 Titovo Velenje Neznosni duh turistov in pijancev Trudil sem se, ampak ni mi uspelo odreči se komentarja k osnutku odloka o »Poslovnem času na področju prometa blaga na drobno, gostinstva in obrti« oziroma natančneje, o tistem njegovem delu, ki govori o poslovnem času gostinstva. Prepričan sem, da so predlagalce navdihnili plemeniti nameni in resnična zaskrbljenost za ljudi, ki se po nepotrebnem in iz dolgočasa vdajajo alkoholu, obenem pa s svojim početjem grenijo življenje ostalim, normalnim ljudem. Toda predlagam, da pri odločanju premislimo tudi nekatere manj-krat omenjane plati sedanjega in predlaganega odpiralnega časa gostinskih lokalov v občini. V ta namen ponujam 7 ugovorov. Po novem odloku naj bi se'bifeji in okrepčevalnice zapirali do 21. ure, gostinski obrati in gostišča do 23. ure, bari, vinoteke in diseoteke pa do 2. ure zjutraj. Najbolj so torej pod »udarom« bifeji in okrepčevalnice, ki so zelo različni: loči jih slabša ali boljša notranja oprema, bolj ali manj umirjena publika, slabša ali boljša postrežba ipd. Prvi ugovor predlogu nudi naša očitno dokončna prilagoditev »evropskemu« letnemu času. To pač pomeni, da bi se ti lokali zapirali že ob dnevni svetlobi. Drugi ugovor meri na dejstvo, da vsi v odloku omenjani lokali tvorijo urbano in socialno strukturo mesta in občine. Socialna se mi zdi pomembnejša, zato se bom pri njej malo dlje pomudil. Lokali, predvsem tisti, kjer si vstopnice ni potrebno kupiti z obvezna hrano, so predvsem socialni prostor. To še posebej velja za naše mesto Titovo Velenje, ki doslej ni uspelo oblikovati tistih konstitutivnih elementov, ki mesto sploh vzpostavljajo. Mislim predvsem na ulice, trge, pasaže ipd. kot točke združevanja, srečevanja in neformalnega komuniciranja ljudi. Te funkcije javni urbani prostori pri nas ne opravljajo (vzroke je mogoče iskati tako v neposrečeni urbani zasnovi mesta, kot v socialni in narodnostni sestavi prebivalstva), zato je pomen lokalov še toliko večji. Trdim, da so lokali predvsem mesta združevanja in šele potem (če sploh) prostori, kjer se ljudje načrtno zapijajo. Če bi bilo slednje edini in glavni motiv obiskovalcev, potem bi se morali začuditi nad njihovo zdravo pametjo: zakaj si pijače mnogo ceneje ne kupujejo v trgovinah in uživajo v svojih brlogih? Ko se človek znajde v lokalu (bifeju) tega ne stori (le) zaradi pijače, ampak predvsem zaradi nekega presežka, ki mu ga takšen prostor nudi. Ta presežek pa je druženje. Če je temu tako, potem skrajševanje obratovalnega časa pomeni pravzaprav odvzemanje možnosti združevanja (socializacije) ljudem. Ugovor, češ da so lokali, ki strežejo hrano, lahko odprti do 23. ure je zelo problematičen. Meni je vsekakor neprijetno, mučno in predrago pojesti dunajski zrezek zgolj zato, da bi se pogovoril s prijateljem. ODMEVI • ODMEVI Tukaj pa že trčimo ob tretji ugovor: predlagani odpiralni čas postavlja v privilegiran položaj že privilegirane. Dražje, dlje odprte lokale si lahko privoščijo le tisti, ki imajo več pod palcem. Poglejte na primer tolikokrat omenjano okrepčevalnico »Tinka«! Tam se večinoma zbirajo in družijo ljudje, ki prav gotovo niso premožni, pa jim vendar ne bi smeli odvzemati možnosti, da se pogovarjajo, srečujejo itd., pa čeprav ob pivu (ki je mimogrede, bilo najcenejše daleč naokoli). Mislim, da smo do njih krivični. Četrti ugovor je najbolj prozaičen, saj se tiče toliko opevane-ga turizma. Tega baje ni brez ustrezne gostinske ponudbe. Toda zame ni ustrezna ponudba tista, ki nudi le najbolj bogate in reprezentančne usluge, ampak ona, ki je raznolika, razgibana, usmerjena k interesom čim več možnih uporabnikov. V tej luči je dolgočasno tako tisto mesto, ki nudi le hotele in luksuzne restavracije, kot tisto, ki se diči samo z uličnimi bifeji. Po dokaze sploh ni treba v razviti svet! Peti ugovor je povezan z bojem proti alkoholizmu. Tega sploh ne podcenjujem; neprimerne, da ne rečem nepotrebne, pa se mi zdijo nekatere preživele metode tega »bojevanja«. Vsakomur, ki je že kdaj pogledal v kakšno resnejšo knjigo je znano, da so vzroki pijančevanja predvsem družbeni, socialni, ne pa »mehanični«. To sta tako ali drugače spoznala oba velika ideološka svetovna sistema. Spomniti se je treba časov prohi-bicije v Združenih ameriških državah in strahotnega pijančevanja in kriminala, ki se je dogajal prav takrat. Spomniti pa' se velja tudi nedavnih strašnih naporov Gorbačova, ki so kaj hitro zvode-neli, kljub temu pa pri ljudstvu obudili nekatere že pozabljene načine omamljanja (pitje špirita', raznih sumljivih domačih zvarkov, množične zastrupitve ipd.). Šesti ugovor namenjam občanom, ki jih moti hrup. ki ga lo-kal(čk)i povzročajo. To je res velik problem, ki ga niti malo ne podcenjujem. Sprenevedal bi se, če bi trdil, da je prijetno poslušati hrum glasbe, glasno razpravljanje, tu in tam kakšen pretep, hrup in smrad avtomobilskih motorjev. Kljub temu pa mislim, da so našteti pojavi nujen in sestavni del vsakega pravega mestnega tkiva. Vsaj v tistem svetu, ki se ima za razvitega je tako. Ljudje, ki hočejo uživati prednosti življenja v mestnem središču (ci-tyju), se tam zavestno odločajo prenašati tudi njegove slabe strani. K njim pa sodi predvsem hrup in slabši zrak. Ali si lahko predstavljate središče Londona, Pariza ali Madrida, v katerem se lokal(čk)i zapirajo ob 9. uri? Ne morete, kajti tam se ob tej uri pravzaprav šele odpirajo! Ljudje, ki živeti v takšnem središču ne morejo, se za vedno odselijo na deželo (in se s tem odrečejo prednostim življenja v središču komunikacij), ali pa si bivališče | omislijo v kakšnem satelitskem naselju, odkoder se na delo v središče vozijo. Pa spet ni treba po izkušnje v razviti svet! Poslušaj-mo Branka Smoleta, predsednika Skupščine občine Maribor Rotovž: »Obnovili smo Lent, zdaj pa bi ga tam radi ohranili v tišini in mrtvilu. Radi bi, da bi vse življenje zamrlo ob 20. uri. Toda na občini Maribor Rotovž smo se kljub grožnjam in kljub protestom, ki jih posamezniki in organizacije pošiljajo na vse strani, tudi na sodišča, odločili, da ne bomo popustili niti za ped. Življenje v Lentu bo: če bo treba bomo raje dovolili, daje odpiralni čas do pete ure zjutraj, kot da bi lokale zapirali pred dvanajsto uro. Komur ni všeč živo mesto, pa naj gre stanovat pod Pohorje ali na Kungoto. Tam bo imel dovolj tišine in miru« (Delo, 1. 4. 1987, počit. VG.). Zanimivo, kajne? Zanimivo tudi za našo občino, ki vidi eno pomembnejših perspektiv po zapiranju rudnika prav v turizmu! Sedmi ugovor je povezan z nedolžnim sumom, da je predlagani odpiralni čas tudi v neprijetnem nasprotju z deklarirano željo po razvoju obrti: kaj pomeni dati človeku možnost odprtja lokala, obenem pa preprečiti poslovanje prav v času, ko je to najbolj zanimivo in donosno? Toda ta prispevek sploh noče biti zajedljiv, ampak konstruktiven. Zato predlagam razmislek o naslednjem predlogu: vsi lokali (tudi bifeji) naj bodo vsaj v poletnem času odprti do 24. ure, toda ob strogem upoštevanju dogovorjenega in predpisanega režima (prepoved točenja alkoholnih pijač mladoletnim in očitno pijanim osebam, prekomeren hrup ipd.). To pa pomeni, da bi inšpekcijske službe in drugi pristojni organi morali imeti možnost hitro in učinkovito ukrepati z visokimi kaznimi, pa tudi z začasnim ali trajnim zapiranjem lokalov, ki ne poslujejo zakonito. Na zdravje s čistim vinom! VANE GOŠNIK Po sušnih desetletjih zdrava pitna voda so hoteli dokazati, da je v slogi moč, in da se tam, kjer sta pripravljenost in volja da narediti marsikaj tudi brez velikih finančnih sredstev. Po letu dni naporov lahko upravičeno ponosni in seveda nadvse zadovoljni povedo, da so v teh svojih prizadevanjih v celoti uspeli. S sobotno slovesnostjo na Gorenjskem klancu, na tromeji, seveda zadovoljstva niso mogli skriti. Dela pri izgradnji vodovoda so začeli 20. aprila lani. Ko so zabrneli prvi stroji za izkop jarka glavnega voda, so takoj stekle tudi prve prostovoljne akcije med krajani. Te so se vrstile skozi celo leto, vsak praznik, nedeljo, ali druge proste dneve dela. Do zime so naredili zajetji Tripotok in Ruškovec ter zbiralnik s 130 tisoč litri zmogljivosti. Letošnjo pomlad pa postorili še vse ostalo. Več kot 13 tisoč opravljenih prostovoljnih delovnih ur in več kot 600 traktorskih ur pa sta dovolj zgovorna in samo potrjujeta, kako pridni so zares bili. Besede zahvale so v govoru predsednika združenega gradbenega odbora Ivana Pečnika veljale najprej krajanom samim, nato pa tudi tistim, ki so jim na kakršenkoli način po več sušnih desetletjih pomagali »priti« do zdrave pitne vode. Naj povemo, da odslej v 80 gospodinjstvih na Gneču ter v šmarškem in gorenjskem delu Slatin ne bodo pipe več suhe. Delovno zmago, s katero so krajani Šmartnega ob Paki in Gorenja proslavili svoj krajevni praznik, s katerim se vsako leto spomnijo 90 krajanov, ki jih je okupator v noči iz 8. na 9. maj leta 1942 odpeljal v celjske zapore, in ki je presegla vsa pričakovanja, so ocenili na 20 milijard dinarjev, njena uporabna vrednost pa je vsaj še enkrat večja. Ob tej priložnosti so krajani predali Vodovod v upravljanje in vzdrževanje komunalnemu podjetju VEZ Mozirje, tozd Komunala in gradbeništvo. Na sobotni svečanosti so nekaterim krajanom za njihovo večletno prizadevno delo podelili še bronaste znake Osvobodilne fronte. Prejeli so jih: Zvonka Peršič, Stanko Brunšek, Alojz Bole, Janko Goričnik, Janez Dvornik, Martin Hrastnik, Franc Kumer, Janko Kumer, Silva Ver-dev, Ivan Trobina in Ivan Tajn-šek. Kulturni program šo pripravili učenci osnovne šole bratov Letonje ter moški pevski zbor iz Šmartnega ob Paki. Poleg predstavnikov družbenopolitičnega življenja naše občine sta se poleg krajanov slovesnosti udeležila še častni član občine Mozirje Tone Bole ter prvoborec Ivan Mogu. Krajani krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje so letošnji praznik proslavili po dolgem času delovno, kljub vsemu pa tudi nadvse slovesno. Še najdlje se ga bodo gotovo spominjali krajani gorenjskega in šmarškega dela Slatin, saj so ob tej priložnosti predali svojemu namenu vodovod in tako na najlepši način »kronali« svoj »komaj« leto dni trajajoč trud. In kako je do akcije sploh prišlo? Moramo povedati, da se ideja o izgradnji vodovoda ni porodila v glavah krajanov Slatin, ampak krajanov sosednje krajevne skupnosti oziroma zaselka Gneč v mozirski občini. Tako kot Slatinčani tudi ti namreč desetletja niso imeli zdrave pitne vode. Večletna hotenja, želja, da bi vendarle rešili težave z oskrbo pitne vode so združila krajane, ki Prebivalci treh krajevnih skupnosti iz dveh sosednjih občin so dokazali, kaj je složnost in trije najmlajši iz treh skupnosti so prvi odprli pipo, v veselje in srečo vseh. 21. maja 1987 * titovo velenje NAŠI KRAJI IN LJUDJE nas cas * stran 7 Dvignjeni zastor 39 Občinska zveza prijateljev mladine Velenje Za lepe in vesele počitnice Smo že v drugi polovici maja. Čas počitnic se hitro bliža in na občinski zvezi prijateljev mladine Velenje že razmišljajo, kako jih čim bolj popestriti. Ena najzanimivejših aktivnosti, ki jih pripravljajo je vsekakor letovanje na Debelem rtiču, v znanem mladinskem letovišču Rdečega križa Slovenije. Letos bo lahko letovalo 420 otrok. V predsezoni imajo rezerviranih 180 mest za predšolske otroke, v sezoni pa 240 mest za šolarje. Zanimanje za to letovanje je le- tos izredno veliko, zato ga bodo lahko organizirali predvsem za socialno in zdravstveno šibke otroke. Prva skupina predšolskih otrok že letuje na Debelem rtiču, druga bo odšla tja 28. maja, tretja pa 7. junija. Šolarji bodo letovali v glavni sezoni v dveh izmenah in sicer od I l. do 25. julija in od 25. julija do 8. avgusta. Polna cena desetdnevnega letovanja za predšolske otroke znaša 45.500 dinarjev, za šolarje, ki letujejo 14 dni, pa 61.500 dinarjev. To pa je le oskrbnina za otroka, stroške vzgojiteljev in prevozov ter plavalnih učiteljev pa krije občinska zveza prijateljev mladine Velenje. Vsi starši, ki so imeli v preteklem letu na družinskega člana manj kot 65 tisoč dinarjev, so upravičeni do subvencij. Glede na to, da je število mest omejeno, prosi organizator letovanja starše, da otroke prijavljajo z vso odgovornostjo in jih odjavijo resnično le v primerih, ko ne gre drugače. To naj storijo Titovo Velenje Obisk Tržaških šolarjev Osnovna šola Veljka Vla-hoviča iz Titovega Velenja je tudi letos gostila skupino 70 malih maturantov (učenci 7. razreda, v Italiji imajo namreč drugačen učni sistem) slovenskih osnovnih šol s tržaškega področja. Po samoupravnem sporazumu republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje pripravijo za učence slovenskih osnovnih šol v zamejstvu tridnevno ekskurzijo po Sloveniji. Poleg Titovega Velenja so letos obiskali Ptuj z okolico, Maribor in Ljubljano. Nad obiskom v Titovem Velenju so bili še posebej navdušeni, prebivali pa so pri svojih sovrstnikih. Na ta način so se spletla prijateljstva. Iztok Podkrižnik Puškarstvo je zanimivo in zahtevno Ob vsej obilici obrtnih dejavnosti v Gornji Savinjski dolini že leta ugotavljajo, da je malo in celo vse manj storitvenih ter uslužnostnih. V zadnjem obdobju se je marsikaj spremenilo na bolje na najrazličnejših področjih. Tudi puškarstvo je eno izmed njih, te dejavnosti pa ne manjka le v mozirski občini, marveč v vsej Sloveniji. Pravzaprav, za Gornjo Savinjsko dolino ta »pomanjkljivost« od teh dni dalje ne velja več. Tudi za širše območje najbrž ne, saj je potreb povsod veliko, uslug pa premalo. Puškarsko delavnico je namreč na Ljubnem ob Savinji odprl Iztok Podkrižnik. Mlad, sposoben in zagnan fant je to, poln delovne vneme in načrtov. Streljanje in seveda orožje sta ga zanimala že od mladih nog, za puškarstvo pa ga je že v osnovni šoli »nagovoril« oče. Je že vedel zakaj! Puškarjev je blizu in daleč malo in premalo, torej možnosti za dobro delo več kot dovolj. Oče je lovec in je to dobro vedel. Tudi sina Iztoka je navdušil za lov in je lovec že šest let. Odločitev za puškarstvo je torej padla, veliko težja pa je bila njena uresničitev. Šole za puškarje ni v vsej Jugoslaviji. Treba je bilo torej najti rešitev. Veliko tekanja od vrat do vrat je bilo potrebnega, veliko prepričevanja in papirjev in še česa. Skoraj nerazumljivo ob vsem pomanjkanju uslug te vrste. Po osnovni šoli se je Iztok odločil za strojno smer na Rudarskem šolskem centru v Titovem Velenju. Nekako so vendarle uspeli poiskati rešitev in Iztok se je dva dni na teden praktično šolal v temeljni orga- nizaciji Lovski material kranjske Save. »Po opravljeni šoli me je čakalo šest mesecev pripravništva v tej temeljni organizaciji in nato še strokovni izpit. Vse sem opravil in nato tam delal še dve leti kot kvalificiran puškar. Na ta način se je usposabljalo še nekaj fantov, vendar so se usmerili v posamezne dejavnosti puškar- montaže daljnogledov (Suhi, Schwenk), za obnavljanje lovskega orožja, za bruniranje pušk, po naročilu in želji naročnika bo izdeloval tudi kopita za karabine in prelamače, njegova velika želja pa je, da bi iz. deloval puške po naročilu. Potreben bo kakšen »papir«, pa seveda ustrezni materiali, s katerimi pa je nekaj težav. Na do- Sposobnosti, delovne vneme in obetavnih načrtov ima Iztok Podkrižnik dovolj stva ter se kasneje zaposlili drugje. Sam sem se usposabljal za vsa puškarska opravila in se tudi zato odločil za obrt. Seveda tudi zaradi velikih potreb na našem področju. Veliko je lovcev, veliko članov strelskih osnovnih organizacij, tu so še potrebe obrambnega značaja in podobno. Dela mi vsekakor ne bo manjkalo.« Iztok bo popravljal in servisiral vse vrste lovskega, športnega in drugega orožja, usposobljen je za vse vrste sistemov mačem trgu cevi in drugih delov ni na pretek, kolikor pa jih je, so slabe kakovosti. »Prav zato sem se povezal s puškarji iz Borovelj onkraj državne meje, saj si le na tak način lahko zagotovim orodja, dele in osnovna sredstva za puškarsko dejavnost. Dobro sodelujemo, si pomagamo, tudi izkušnje si izmenjujemo. Prepričan sem, da mi bo uspelo.« Dober pogled torej Iztok, v puškarski delavnici in na lovskih poteh. pravočasno, saj bodo s tem omogočili, da bo lahko letoval kakšen drug letovanja potreben otrok. Vsa rezervirana mesta je občinska zveza prijateljev mladine Velenje dolžna plačati, starši pa morajo svoje prispevke poravnati do odhoda otrok na letovanje. Za aktivno in sproščeno letovanje predšolskih otrok bodo v koloniji poskrbele vzgojiteljice vzgojno varstvenih zavodov, za šolarje pa študentje in dijaki ter pedagoški delavci. Seveda bo lahko letovalo na Debelem rtiču le nekaj otrok. Za druge pa bo občinska zveza prijateljev mladine Velenje tudi letos pripravila zanimivo in priljubljeno obliko letovanja — dnevno taborjenje v Zavodnjah. Vsak dan od 7. do 17. julija bo lahko tja odhajalo 130 predšolskih in šolskih otrok. Prednost bodo imeli tisti otroci, ki se bodo za to obliko letovanja prijavili in plačali svoj prispevek pred začetkom letovanja, ta pa znaša tisoč dinarjev na dan. Otroci bodo odhajali v Zavodnje ob 9. uri s parkirnega prostora pred Rdečo dvorano v Titovem Velenju, vračali pa se bodo ob 17. uri. Tudi letos bodo za prijetno razpoloženje v taboru poskrbeli vodniki taborniškega odreda Pusti grad Šoštanj, ki imajo že veliko izkušenj, saj bodo taborjenje organizirali letos že desetič. Prav gotovo pa bo pestro tudi po krajevnih skupnostih, kjer delujejo društva prijateljev mladine. Občinska zveza jim bo omogočila, da bodo za delo z otroki v njihovem kraju poskrbeli anima-torji počitniškega dela, tudi sami pa pripravljajo številne aktivnosti. M. Zakošek Mamici za rojstni dan Naše zelenice in gredice so hudo opustošene. Kje so časi, ko se je naše mesto pomladi razcvetelo, ko smo lahko občudovali množico čudovitih cvetov tulipanov in drugih pomladnih cvetic. No, čisto brez rož, vendarle nismo. In kaj se dogaja z njimi? Med drugim tudi tole. Med nedeljskim sprehodom po Titovem Velenju opazi tovari-šica dva malčka, ki trgata narcise. Opozori ju, da tega ne smeta delati, pa ji z vso otroško resnostjo pojasnita, da ima njuna mamica rojstni dan, pa sta ji nabrala rožice. Njuna Izjava tovarišico tako preseneti, da ostane brez besed. Upamo lahko seveda, da rožice njune mamice niso tako razveselile, da jima je pozabila povedati, da jih ne bi smela natr-jf^gati na mestni zelenici, (mz) Informacije so lahko zlato ali pa »trompe-tengold«. Če nimamo pri roki instrumentov, nam plemenitost kovine običajno dokaže šele čas, ki teče, teče, vse prehitro teče. Tako približno odgovarjamo znancem in prijateljem, ki nas vse pogosteje sprašujejo: »kako to, da vašim prispevkom nihče ne odgovarja ali ugovarja«? Običajno dodamo še dve posvetni razlagi tega pojava: ali imamo kot nestrokovnjaki v vsem prav (in je torej težko odgovarjati-ugovarja-ti), ali pa kot isti otresamo takšne neslanosti, da je bolje vse skupaj pustiti pri miru. Vsekakor pa vemo, da od tistih, ki molčijo namerno, itak ni pričakovati pomoči, oni, ki to počno nenamerno, pa imajo gotovo prave razloge. Današnja iztočnica nam bo. 5 točka prejšnjega Dvignjenega za-stora: ekološki informacijski sistem TEŠ (v nadaljevanju EIS|. Naj ponovimo: v TEŠ že lep čas tečejo štirje ekološki projekti, za kar velja največjemu onesnaževalcu v dolini in enemu največjih v republiki (v ozračje emitira TEŠ nekaj manj kot 50 % vsega SOj v Sloveniji) izreči veliko priznanje. Ob tem bi želeli biti otročje navdušeni, saj se navsezadnje nekaj le premika. Pa vendar ni vse tako rožnato. Najdlje je od vseh projektov prijadral prav EIS, kar je vsekakor in vsestransko simptomatično. (Na)glavni cilj tega projekta je namreč »pridobiti popolnejšo ekološko informacijo na vplivnem območju TEŠ» (NČ, 12. 2. 1987). V preprostem jeziku in malo prevedeno to pomeni željo vzpostaviti nekakšno obveščevalno mrežo, ki bi TEŠ neprestano seznanjala s podatki o koncentraciji škodljivih snovi v ozračju. Naj kar takoj povemo, da se nam to zdi zelo zanimivo. V času, ko je več kot jasno, da gozdovi v Šaleški dolini in Sloveniji (da ne rečemo še kje drugje) pospešeno umirajo prav zaradi TEŠ, bomo za drage denarje (133 starih milijard po cenah februar 87) postavili sistem, ki bo dokazoval to, kar je že dokazano: da okolje katastrofalno propada. Ali pa bo ta predvideni mehanizem uničevanje morda preprečeval? V to ne verjamemo in to bomo tudi poizkušali dokazati. Trdno smo namreč prepričani, da lahko uničevanje življenja prepreči le takojšnja namestitev učinkovitih čistilnih naprav, ne pa (problematično) merjenje negativnih učinkov produkcije električne energije. Poglejte, kaj se je naprimer zapisalo predstavniku TEŠ v prejšnji številki NČ: ». .. dovoljene koncentracije so pa v višjih legah občasno ob inverzijah močno presežene, kar se tudi pozna na gozdovih«. Pozna? Rekli bi, da gozdovi umirajo, ne pa, da se jim nekaj pozna! To je tako, kot če bi o mrtvecu rekli, da se mu pozna, da ni več živ! Kljub izrečeni pohvali TEŠ (EGS) želimo preprečiti evfori-čne občutke in nekritično sprejemanje ponujenega. Potrebno je namreč vedeti najmanj dvoje: da je prvič, projekt eno, njegova uresničitev pa drugo in drugič, da ni nujno, da bodo zastavljeni načrti prinesli najboljše rešitve za učinkovito zmanjšanje uničevanja okolja. Vsekakor pa je vzneseno ploskanje odveč tudi zaradi tega, ker TEŠ (EGS) ukrepov ne pripravlja zaradi ljubezni do narave in ljudi, temveč zato, ker ga k temu zavezujejo družbeni plani in zakonodaja. Še posebej Zakon o varstvu zraka, ki je bil sprejet leta 1975 (!). S tem v zvezi je koristno ponovno opozoriti na nesporno dejstvo, da TEŠ IV obratuje brez uporabnega dovoljenja od leta 1977, ko je bil zgrajen. Poizkusite zgraditi hišo na črno, pa boste videli hudiča! Toda pojdimo k projektu EIS. Kot rečeno, naj bi ta nudil popolnejšo ekološko informacijo na vplivnem območju TEŠ. Zanimiva je že označba »popolnejša«, ki nas želi presenetiti z dejstvom, da je današnja informacija popolna, jutrišnja pa bo še bolj popolna. Kar precej drag prehod od popolnega k popolnejšemu, ali ne? Toda kakorkoli že, ta »osnovni« cilj projekta EIS nas trga iz spanca in sili k razmišljanju. Dvomimo v trditev, da bo mogoče s predvidenim instrumenta-rijem pridobiti »popolnejšo« ekološko informacijo na vplivnem območju TEŠ. Sest avtomatskih merilnih postaj bi merilo . . .imisijo škodljivih snovi le na območju občine Velenje. Že dolgo pa je znano, da termoenergetski objekti onesnažujejo (tudi) na velike razdalje — torej vplivno območje TEŠ sega zelo zelo daleč čez občinske meje. Značilno je, da se EIS ukvarja predvsem z imisijo (onesnaženostjo zraka), manj pa z emisijo (onesnaževanjem zraka). To je toliko bolj nenavadno, ker Zakon o varstvu zraka OZD nalaga, da stalno nadzorujejo onesnaževanje, da so dolžne objekte, obrate ali naprave, ki v zrak iz-puščajo škodljive snovi preko dovoljene meje, preurediti, da so dolžne uporabljati in vzdrževati objekte tako, da niso prekoračene s predpisi določene meje količin in koncentracij škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak. V zakonu nič o tem, da bi OZD morale meriti onesnaženost (imisijo) zraka. Prav nasprotno : strokovno nadzorstvo nad izpuščanjem škodljivih snovi in nad onesnaženostjo zraka so po zakonu dolžne opravljati strokovne organizacije in zavodi. Zakaj to poudarjamo? Zato, ker se nam zdi nenavadno, da onesnaževalec sam meri in nadzoruje učinke svojega onesnaževanja. Ne da bi apriori dvomili v poštenost in dobronamernost tovarišev v TEŠ — izkušnje nas pač učijo, da je mogoče predvideti okoliščine, ko bi se TES znašel v skušnjavi, da zaradi »Višjih« interesov EIS zataji, odpove itd. (se nadaljuje) Vane GOŠNIK Z brezčutnostjo segamo po naravi Hortikulturno društvo je član mednarodne organizacije, ki se bojuje za zdravo okolje. Ni naloga hortikulturnega društva samo ta, da se člani seznanjajo z urejanjem neposrednega okolja svojega bivanja, da spoznavajo različne vrste okrasnih rastlin, njihove lepotne efekte v pravilnih združbah, da gojijo cvetje, ampak je naloga in pomen veliko širši. Dokler je naša ožja domovina Slovenija slovela po svoji izjemni lepoti, ki so jo dajali obširni mešani gozdovi, zeleni travniki in ravnine, kjer je valovilo žito, po gričih pa je vinska trta dajala sad otrokom in odraslim, se nismo niti zavedali, kakšno bogastvo imamo. Marsikoga so šele tujci, ki so prihajali k nam, opozorili na vso lepoto naše domovine. Zdelo se nam je, da ni to pač nič po- sebnega, da tako pač mora biti. Nekateri Slovenci pa so se prav dobro zavedali vsega našega bogastva, so ga cenili in čuvali. V prvi vrsti je bil to kmet. Ljubil je svoje njive in travnike in jih pojil s svojim znojem. V gozd se je zatekel le v sili, a podrl je le dozorelo drevo. Hišo in gospodarsko poslopje je postavljal na najmanj plodna tla, samo da mu je ravnica ostala za obdelavo. In kaj se dogaja danes? V nenasitni pogoltnosti za denarjem, ki naj nam prinese lagodno življenje, do brezumja ropamo prirodno bogastvo, izkopavamo zaklade, ki so globoko v zemlji, kruh izrivamo iz njiv in namesto žita pokrije plodno zemljo beton in asfalt. Načrtovalci industrijskih gigantov ne pomislijo od kod zagotoviti energijo, brezdušno ne trenejo z očesom, če bo nekoč tako lepa dolina postala dolina smrti. Samo enkrat lahko potegnejo rudarji premog in nikdar več. Za zakladom črnega bogastva ostaja le mrtvo jezero. Strupeni plini, ki uhajajo skozi dimnike, uničujejo rastlinstvo in živalstvo in tudi človek vedno bolj boleha in umira. Kje so tisti brezdušni ljudje, ki na mesto čistilnih naprav pozidavajo le višje dimnike, ki pošiljajo smrt na najširša področja. Kako bodo živeli vaši otroci, vnuki, če ne bo več gozdov, saj je znano, da komaj pet odraslih dreves oskrbi dovolj kisika za enega človeka. Čemu razvijati turizem in zdraviliški turizem, če bo kmalu izumrl gozd v bližnji in daljni okolici. Kakšna naj bo tolažba, da bo TEŠ imela delne čistilne naprave, vendar šele leta 1990, saj moramo vedeti, da so korenine dreves, katerim danes rjavijo iglice, že davno mrtve. Torej je strup že v zemlji. Angela Vutkovič 8_stran*naS C3S KULTURA titovo velenje k 21. maja 1987 Delovni načrt ZKO Velenje je treba konkretizirati w Živi stiki so animacija članstva Velenjska Zveza kulturnih organizacij združuje danes že pet tisoč članov. Pred nedavnim seje sestala na letni konferenci delegatov in pregledala opravljeno delo. Konference so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja občine in tajnik ZKOS tovariš Stopar. Nič nismo mogli biti zadovoljni z udeležbo, saj je bila le 60 odstotna. Res je, da je ZKO Velenje med najuspešnejšimi ljubiteljskimi v Sloveniji. Krona njenega dela je glasba, nič pa ne zaostajajo gledališka, folklorna, literarna in li-kovna dejavnost. Ni naš namen, da bi raztezali na papir vse neštete dejavnosti vseh desetih odborov ZKO in vseh društev, ki delujejo ljubiteljsko na področju velenjske občine. Tudi ne bi bilo pošteno, če bi govorili o pomanjkanju sredstev za dejavnost. Po poročilu je prevladoval značilni molk, ki pa je bil kaj kmalu pretrgan. Iz včasih že kar vroče razprave se je izoblikovala misel, daje potreben z društvi na obrobju naše občine neposreden kontakt tudi takrat, ko je potrebno sestavljati poročilo ali pa oblikovati letni delovni načrt. Nadalje so delegati želeli, da vsako društvo igra, kadar gre za materialna sredstva, z odprtimi kartami. Vsi člani bi morali vedeti, koliko denarja prejmejo nekatera društva od svojih mecenov. Kajti razdelitev sredstev bi bila potem za vsa društva lažja in bolj poštena. Predsednik Kulturne skupnosti, tovariš Slane, se je zavzemal i a reševanje razmerij med kvalitetami skupin, od katerih nekatere, kot velenjska godba, mladinski dekliški pevski zbor. Šaleška Knjižni kotiček Nič novega bi rekli za naš petkov obisk v knjižnici kulturnega centra Ivana Napotnika. Obiskovalcev, od najmlajših do najstarejših še vedno veliko, prav tako število izposojenih knjig,... O, nekaj pa je vendarle treba omeniti — vrsto novih knjig, tako leposlovnih kot tudi strokovnih. Pionirski oddelek je v prejšnjem mesecu obiskalo 2586 mladih bralcev. Izsposodili so si več kot 5000 knjig, v primerjavi z istim mesecem lanskega leta kar za 200 del več. Seveda najraje prebirajo razne zgodbe. Tokrat pa so si izposodili tudi 344 poučnih. Saj vemo, da nekateri nočejo vzeti v roke drugih del kot same uspešnice (Poletje v Školjki), pa vendarle se bodo morda mladi bralci odločili med toliko in toliko knjigami tega oddelka za katero od novosti: za najmlajše bralce je izšla knjiga Vide Brest Teci, teci, sonce reci. Tisti, ki jo bodo prebirali, bodo v njej našli že znani povesti Orehovo leto in Veliki čarovnik Ujtata. Tema dvema so na novo dodane Mih-čeve pesmi in še nekatere druge; izšle so tudi nove »Čebelice«; v presojo ponujamo mladim bralcem še romunsko ljudsko pesem Ovčka Miorica, delo Zlate Vida-ček Zibelka v pesku. Če pa vse prej omenjene novosti ne bodo pritegnile mladih, potem jih bo morda delo češkega pisatelja Da-niela Hevierja Kam gredo slado-ledarji pozimi, ki je izšla v zbirki Cicibanova knjižnica; za ljubitelje pravljic pa naslednja vesela novica: na knjižnih policah pionirskega oddelka si že lahko izposodite zelo lepe Avstrijske pravljice. Zaradi visoke cene bodo te le redkokje povečale zbirko knjig domače knjižnice. Ljubitelji stripa gotovo že nestrpno čakajo nadaljevanje Miki Mustra: Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika. Tudi ti mlade bralce že čakajo. Omenimo pa naj še veliki slovar VValta Disneya, ki ob slikah uči mlade angleškega jezika. Med strokovnimi novitetami pa tokrat omenjamo: v zbirki velika ilustrirana enciklopedija je izšla zadnja knjiga sodobna zgodovina; delo Janeza Žitnika Strukturirano programiranje v basicu; priročnik o poklicih iz srednjega izobraževanja Izbiram svoj poklic bo mladim zagotovo pomagal pri lažji izbiri; Mladi novinar — v roke ga bodo vzeli seveda najprej tisti, ki se s pisanjem na takšen ali drugačen način že ukvarjajo, pa tudi tisti, ki jih ta zvrst pisanja zanima; domačin Jože Hudales pa je opisal kroniko Šoštanja v brošuri Šoštanj, mesto v Šaleški dolini. V njej je Ljuban Naraks predstavil tudi našo občino. Oddelek za odrasle: tudi na tem oddelku so se knjižničarke najprej pohvalile z vrsto tako domačih kot tudi tujih novosti. Med domačimi Ljubljanske novele Toneta Peršaka — v tem delu je zbranih pet novel, vse pa zajemajo snov iz zgodovine; Tatjana Angerer Vsak dan zdravilne rastline; poleg dela Janeza Žitnika Strukturirano programiranje v basicu je za računalnikarje izšlo še Basic za ORIC — NOVA 64 Jureta Špilerja; precej pozornosti pa bo med obiskovalci tega oddelka vzbudila knjiga Džuli Šviga Rdeča zloba — v nje so zbrani memoarsko politični in paraliterarni esiji iz štiriletnega publicističnega ustvarjanja v Mladini, tisti, ki jih budno cenzorsko oko Mladinskega urednika ni pustilo na piano; Zgodovina Koroških Slovencev od leta r REK TITOVO VELENJE 1 I L RESTAVRACIJA JEZERO TITOVO VELENJE in OK ZSMS VELENJE VABITA NA PRIREDITEV MLADOST OB JEZERU v soboto, 23. maja, od 18. ure dalje. V bogatem in pestrem programu bodo nastopili: — Riblja čorba, — Rendez-vous, — Biljana Ristič, — Šank ročk, — Vitamin, — plesna skupina GIB Velenje. J folklorna skupina, gledališči iz Titovega Velenja in Šmartnega ob Paki, foto klub Zrno in drugi, dosegajo izjemna mesta v Sloveniji, Jugoslaviji in v Evropi, s tistimi, ki so prav tako prizadevne v naši občini. Sploh je bilo čutiti, saj so bile izjave delegatov dovolj glasne, da je potrebno načrt dela za letos konkretizirati, in zaradi tega še letos sklicati zbor delegatov. Nekdo je rekel, da naj jim predsedstvo ZKO nalije čistega, štajerskega vina. In res je, da ima prav vsak delegat pravico vedeti za vsak dinar, ki ga ZKO razdeli. Ne samo vedeti, tudi soodloča naj, kam naj vsak dinar gre, da bo čim bolj koristno naložen. Verjetno v prihodnosti ZKO ne bo mogla obiti predloga za drugačno delitev sredstev, kar bi pomenilo ne preko odborov, temveč po dejavnosti posameznih zvrsti in več sredstev tudi društvom, ki so izredno aktivna. To posebej velja za KUD Bevče, ki ima ženski pevski zbor in razvito gledališko dejavnost, sredstev za letos pa naj bi dobil le 150.000 dinarjev. Izogibal se bom številk, ker se mi zdi pomembnejše nadaljnje delo Zveze. Gotovo je, da bo potrebno stimulirati vse oblike kul-turnoumetniške dejavnosti, ki že danes pomenijo v širšem slovenskem prostoru kvaliteto. Kolikor več stikov, predvsem neposrednih, bo z vsemi aktivnimi člani v društvih, toliko bolje in še bolj množično bo potekalo delo ljubiteljske organizacije v prihodnje. Finančni načrt ZKO za leto 1987 so potrdili. Zavedajo se tudi, da bodo dali letos prednost v svojem delu folklorni dejavnosti in delu z bratskimi republikami. -V— 1918 do danes; Slovensko pesništvo upora' — v njej so zbrane partizanske pesmi od 1941-45; Anna P. Krasna Pesmi izseljenke; v zbirki Družinske večer-nice je izšlo delo z naslovom Domačija pod Krnom. Ljubitelji leposlovnih knjig tujih avtorjev pa bodo morda segli po delu Bel Kanfman Ljubezen itn. — to je potopis po ženski duši oziroma pisateljica razkazuje različne zanimivosti in znamenitosti, ki bi jih človek še najbolj ustrezno poimenoval ženska podpvraša-nja; Philippas Drohodaidis, grški pisatelj, se je v delu Otok v luninem popku lotil kronike o rojstvu, življenju in smrti otoka Sv. Maura; Palica angleškega pisca Davida Beatya razkriva življenje pilota potniškega letala, zgodba pa se odvija med poletom, ko letalo zagori; med znanstveno fantastičnimi knjigami omenimo delo Ljudje kot bogovi H. G. Wellsa. Seznam tujih novih knjig pa dopolnjujejo še Jeklene votline Isaaca Asimova, Hrošč v mravljišču Arkadij Borisa Strugacki, iz zbirke družinska psihološka knjižnica delo Uspešen zakon, Kako živeti s stresom, iz zbirke Ilustrirana zgodovina letalstva pa Bojevniki neba. MLADINSKA KNJIGA Med omembe vrednimi novostmi s polic Mladinske knjige v Titovem Velenju tokrat zapiši-mo Hišo duhov Isabele Allende, dobite jo za 9500 dinarjev, izpod peresa Victorie Holt je tokrat izšla knjiga z naslovom Revna so-rodnica (8200 dinarjev), mladinska pisateljica Svetlana Makaro-vič bo tokrat mlade razveselila s Kaj lahko mleko postane. Zanjo bodo starši odšteli 3200 dinarjev, seveda če jo bodo svojemu nade-budnežu tudi kupili. Vsaj nekaj besed v današnjem knjižnem kotičku pa si gotovo zasluži tudi sejem knjig Cankarjeve založbe. Te prodajajo že od 800 pa vse do 9000 dinarjev. Ples živi v nas Vabimo vas na 2. srečanje amaterskih plesnih skupin iz Titovega Velenja. S svojim programom se bodo predstavile skupine: GIB in ME-DIA, ki se ukvarjata z izraznim oziroma sodobnim plesom, disco skupina ČAR ter najboljši plesalci športnega plesa velenjskega PLESNEGA KLUBA. Prireditev PLES ŽIVI V NAS bo v petek, 22. maja, ob 19.30 v veliki dvorani doma kulture v Titovem Velenju. V soboto, 23. maja, bo ob 21. uri otvoritev prodajne razstave pastelov (OPUS EROTIKA) Miroslava Šumnika. V programu bosta s španskimi renesančnimi pesmimi nastopila Agata Šum-nik-Zgonec (sopran) in Lado Planko (kitara). Razstava bo odprta do 5. junija, vsak delovni dan, od 18. do 20. ure. 1 1 M M M M 1 1 1 1 1 1 1 1 REDNI KINO Čr—»k, 21.5. ob 18. in 20.20 uri: ZMAJEVO LETO - emeriški, akc vi. Mickev Rourke. tel«.*, 12. 5. ob 18. in 20. uri: NORI DAN - BEATLESMANIA ameriški, komedija. V gl. vi.: Marc McClure Petek, 22. 5. ob 10. uri: Sobota in nedelja, 23., 24. 5. ob 16., 19. in 20. uri: PORKYS 2 - ameriški, komedija. V gl. vi.: Dan Monahan. Ponedeljek, 25. 5. ob 10., 18. in 20. uri: PROSTOVOLJCI - jugoslovanski, komedija. V gl. vi.: Bata Živojinovič, Ljubiša Samardžič. Torek, sreda, 26., 27. 5. ob 18. in 20. uri, sreda, 27. 5. ob 10. uri: DOŽIVLJAJI ČISTILCA OKEN - britanski, seksi komedija. Četrtek, 28. 5. ob 18. in 20. uri: ČRNI MESEC - ameriški, akcijski. FEST '87. V gl. vi.: Tommy Lee Jones. KINO DOM KULTURE Četrtek, 21. 5. ob 20. uri: NORI DAN - BEATLESMANIA — ameriški, komedija. FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 25. 5. ob 20. uri: ABSOLUTNI ZAČETNIKI - britanski. V gl. vi.: Eddie 0'Connell, David Bowie. Režija: Julien Tem-ple. Dogaja se v Londonu leta 1959. Glavni junak Collin, 19-letni fotograf, poskuša ponovno osvojiti izgubljeno ljubezen Suzett, ki se šele prebija kot modna kreatorka. Pri tem pa mora skozi mnoga neprijetna doživetja. Pri nas je film poznan po pesmi in video spotu Davida Bowia z enakim naslovom. RESTAVRACIJA MERX GORICA Petek, 22. 5. ob 20. uri: PORKYS 2 - ameriški, komedija. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 23. 5. ob 18. uri: ZMAJEVO LETO — ameriški, Akcijski. Nedelja, 24. 5. ob 18. in 20. uri: NORI DAN - BEATLESMANIA — ameriški, komedija. Ponedeljek, 25. 5. ob 20. uri: PORKYS 2 - ameriški, komedija. Sreda, 27. 5. ob 20. uri: ABSOLUTNI ZAČETNIKI - britanski, glasbeni. Občina Mozirje Revija pevskih zborov Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje bo v prihodnjih dneh v počastitev meseca mladosti pripravila pevski reviji. Odrasli pevski zbori se bodo predstavili gledalcem in poslušalcem prihodnjo soboto zvečer v prostorih osnovne šole Luče, Ljubitelji lepe pesmi pa bodo lahko otroške in mladinske pevske zbore puslušali že to nedeljo, ko se bo ob 15. uri pričela revija v nazarskem delavskem domu. »Rajajmo, rajajmo« v praznovanje dneva mladosti se bodo vključili tudi malčki vseh vrtcev Gornje Savinjske doline. V soboto dopoldne se bodo namreč zbrali na vsakoletni prireditvi »Rajajmo, rajajmo« na prostoru ob Savinjskem gaju. se tam predstavili s svojimi pesmimi, plesi in vsemi drugimi oblikami bogate in pestre dejavnosti. ki jih izvajajo s pomočjo marljivih in prizadevnih tovarišic. Prireditev se bo pričela ob 10. uri. Uporabna umetnost učencev V galeriji mozirskega kulturnega doma bodo danes, 21. maja. ob 17. uri odprli že 5. po vrsti razstavo umetniških del učencev osnovnih šol občine Mozirje. Razstava seveda sodi med prireditve ob dnevu mladosti, tokrat pa so jo namenili uporabni umetnosti, ki zajema poslikano keramiko, steklo, oblikovanje nakita, spominkov, plakatov in podobno. Za priložnostni kulturni spored bodo poskrbeli osnovnošolci, razstavo pa je pripravila zveza kulturnih organizacij občine Mozirje. Razstava na tovarniškem dvorišču Kako popestriti vsakdanje delo in življenje v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju? Ob prireditvah, kijih spremlja osnovna misel Maj v Gorenju so člani fotokluba Zrno na svojstven in izviren način predstavili svoje fotografije delavcem Gorenja. Prejšnji petek, bil je presenetljivo sončen, so razstavljali kar na tovarniškem dvorišču, ki se je tako spremenilo v imenitno galerijo. Iznajdljivi člani fotokluba Zrno so fotografije nalepili na kartonsko embalažo, čas za odmor med delom pa so delavci izkoristili tudi za ogled fotografij, med katerimi so bile najbolj opazne in odmevne tiste o ekologiji v Šaleški dolini. Slike je videlo več kot tisoč delavcev, kar je precej več kot v katerikoli galeriji. -hj- pTitovo Velenje--- 10.30: 11.00: Program 30. srečanja gledaliških skupin Slovenije Četrtek, 28. maj 1987 KULTURNI DOM TITOVO VELENJE 9.30: Srednja družboslovna ekonomska šola Nova Gorica Skupno delo dijakov 4. a razreda SDEŠ Nova Gorica URAD ZA SAMOMORILCE ali ZNEBIMO SE ČAROVNIC M KUD Tehnik Srednje tt iniške šole Maršal Tito Celje Gledališka delavnica I PODOBA PESNICE JANE KVAS, recital Gostujoča predstava z Naše besede Pionirska skupina gledališča pod Kozolcem Šmartno ob Paki PUNTAR: MEDVED Z VRTNICO 16.00: Gostujoča skupina s Poljske 19.00: DPD Svoboda Slovenska Ustrica Anton Tomaž Linhart: V, SELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI (otvoritev 30. srečanja) 23.00: Linhartov oder Radovljica ODISEJ Petek, 29. maj 1987 DOM KULTURE ŠMARTNO OB PAKI 10.00: Lutkovno gledališče KUD Kobanci Kamnica Tone Partljič: FLOSARJI IN DRAVSKE VODOVNI-CE KULTURNI DOM TITOVO VELENJE 10.00: Gledališka skupina GEOSS Vače Anka Kolenc: NAJ ŽIVIMO V MIRU 12.00: Gledališka skupina MKUD Ciril Kosmač Tolmin Tomaž Flajs: PRIMOŽ V ČUDNI DEŽELI 13.00: Dramski krožek Srednje gradbene naravoslovne šole Veno Pilon Ajdovščina Srečko Kosovel: TRAGEDIJA NA OCEANU 16.00: DPD Svoboda Gledališče Ptuj, Teater III Peter Božič: ČLOVEK V ŠIPI KULTURNI DOM ŠMARTNO 19.00: Kulturno društvo Anton Aškerc Šmarje pri Jelšah John Millington Synge: VRAŽJI FANT ZAHODNEGA SVETA KULTURNI DOM TITOVO VELENJE 19.30: Gledališka skupina Steps Izola Samuel Beckett: ČAKAJOČ NA GODOJA 23.00: Mladinsko gledališče Kresna noč, Tabor mladih, Opči-ne SAMO MALO JIH ZAIDE V TE KRAJE (Gledališki shovv o nespameti) Sobota, 30. maj 1987 GLASBENA ŠOLA TITOVO VELENJE 10.00: Srednja ekonomska in družboslovna šola, Koper OGLEDALO, Predstavitev literarne revije Skupščina združenja gledaliških skupin Slovenije KULTURNI DOM TITOVO VELENJE 16.00: Gledališče čez cesto Kranj Iztok Alidič: SEMENSKA G ASA 27 19.30: Gledališče Tone Čufar, Jesenice Jean Anouilh: ŠKRJANČEK Po predstavi zaključno družabno srečanje POGOVORI Četrtek, 28. maja in petek, 29. maja 1987 ob 14.00 KULTURNI DOM TITOVO VELENJE RAZSTAVE 1. Prodajna razstava literature Zveze kulturnih organizacij Slovenije. 2. Razstava: 30 let ljubiteljskega gledališča na velenjskem območju. 21. maja 1987 * titovo velenje ŠPORT nas cas ★ stran 9 V Titovem Velenju za dan mladosti Že 7. pionirska olimpiada Šolarji velenjske občine bodo tudi letošnji praznik dan mladosti preživeli tako kot že 6-krat doslej. Zbrali se bodo na igrišču ob jezeru na pionirski olimpiadi, ki bo ponovem izraz privrženosti in zaobljube našemu največjemu vzorniku in učitelju tovarišu Titu, da bodo v prihodnje dobri učenci. Letošnja olimpiada bo v ponedeljek, prav na dan mladosti in čeprav bo to za mnoge delovni dan. Mladi skupaj s svojimi učitelji pričakujejo, da se bo tudi letos na tribunah, kot že nekaj let doslej, zbralo kar največ staršev in skupaj z njimi preživelo ta njihov najlepši dan v letu. Pri Zvezi telesno kulturnih organizacij so že pred tednom imenovali odbor za pripravo te olimpiade, vodi ga Jože Kavtičnik, v njem pa so številni telesno kulturni delavci. predstavniki atletskega kluba in drugi. Olimpiado bodo slovesno ob 9. uri naznanile fanfare, nato bo mimohod ekip, približno ob 9.10 uri bodo na igrišče skočili padalci z olimpijsko zastavo. Po zaprisegi tekmovalca in sodnika bodo pionirji slovesno dvignili na drog zastavo, devet pionirjev, toliko je osnovnih šol v občini, pa bo odneslo cvetje k spomeniku tovariša Tita v središču mesta. Ob 9.40 bodo začeli tekmovalni del olimpiade in pred gledalci se bodo približno do 12.10 vrstili teki, skoki v daljavo, višino, meti krogle, žogice ter tekmovanje v poligonu. Dragi starši, pridite in preživite dan mladosti skupaj z vašimi otroki na njihovi olimpiadi. (vos) Ingrad KladivanRudar 0:1 Nogometaši Rudarja so dokaj nepričakovano in brez večjih težav zmagali v Celju kjer so domačega Kladivarja premagali z 1:0, edini zadetek na srečanju pa je že v 13. minuti po grobi napaki domače obrambe dosegel Cvikl. Gostje so po zadetku zaigrali taktično zrelo in pametno ter uspevali vodstvo zadržati do konca. Domačini so sicer imeli jalovo terensko premoč, dvakrat so celo zadeli vratnico, kar pa je premalo za kaj več kot poraz. V nedeljo bodo nogometaši Rudarja igrali doma z mariborskih Železničarjem, ki se krčevito bori za obstanek v slovenski nogometni ligi. SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE VELENJE IZVRŠNI SVET Št. Datum Izvršni svet Skupščine občine Velenje je na svoji 45. seji, dne 20. 5. 1987 na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 14/84) sprejel naslednji SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA UREDITVENEGA NAČRTA NA OBMOČJU ZDRAVSTVENEGA DOMA VELENJE 1. Izvršni svet Skupščine občine Velenje je obravnaval Osnutek Ureditvenega načrta Kare Zdravstveni dom Velenje, P 622 ZUV in ugotovil, da je pripravljen v skladu z usmeritvami Dolgoročnega družbenega plana Občine Velenje 86—2000 in Srednjeročnega družbenega plana občine Velenje 86—90 ter v skladu z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Ureditveni načrt daje v javno razpravo in razgrnitev. 2. Izvršni svet določa 30-dnevni rok za javno razgrnitev in javno razpravo Osnutka ureditvenega načrta — KARE ZDRAVSTVENI DOM VELENJE. V času javne razgrnitve Osnutka ureditvenega načrta lahko podajo svoje pripombe in predloge OZD in druge organizacije ter skupnosti in občani. Osnutek ureditvenega načrta — kare Zdravstveni dom Velenje se razgrne v avli Skupščine občine Velenje, Zavodu za urbanizem Velenje in Krajevni skupnosti Desni breg. 30-dnevni rok za javno razgrnitev prične teči od dneva objave tega sklepa v sredstvih javnega obveščanja. 5. KU Sklep se objavi v Tedniku NAŠ ČAS IN URADNEM VESTNI- PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO VELENJE MIRAN ARZENŠEK Delovna organizacija VEPLAS, velenjska industrija plastike, Titovo Velenje, Štrbenkova 1, na osnovi 61. in 67. člena Statuta delovne organizacije in sklepa delavskega sveta, razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. VODJA RAČUNOVODSKO-FINANČNEGA SEKTORJA 2. VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA Pogoji: Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izponjevati še naslednje: pod 1) — da ima najmanj višješolsko izobrazbo ekonomske smeri oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah — da ima sposobnost, vodenja, koordinacije in organizacije — da je družbenopolitično aktiven pod 2) — da ima najmanj višješolsko izobrazbo ekonomsko-komerci-alne smeri oz. z delom prodobljene delovne zmožnosti — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah — da ima sposobnost vodenja, koordinacije in organizacije — da je družbenopolitično aktiven Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov: VEPLAS, velenjska industrija plastike, Titovo Velenje, Štrbenkova cesta 1. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Poskusno delo 72 delovnih dni. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po zaključku razpisa. Velenje :Trešnjevka 28:27 V drugi zvezni rokometni ligi — sever so igralke odigrale v soboto zadnje prvenstveno kolo. Rokometašice Velenja pa so se s svojimi nasprotnicami sestale že v sredo in nekaj sto gledalcev je bilo nadvse zadovoljnih z njihovo igro. Velenjska dekleta so se že nekaj kol pred tem rešile skrbi (izpad iz lige), zato so v tem srečanju zaigrale povsem sproščeno, mirno in pokazale zlasti ob koncu srečanja zelo dobro igro. Gostje so bile v prvem polčasu boljše in so vodile s 15:12. To razliko so nato povečale sredi drugega polčasa na 20:15, toda že deset minut pred koncem je bil rezultat izenačen 23:23. Velenjska dekleta so v minutah do konca tekme zaigrale kot da jim gori pod nogami in za izredno igro je treba pohvaliti vse igralke, najbolj pa Goličevo, Misaljevičevo, Zidarjevo ter Petkovo, pa tudi Budjin-ski postaja vse boljša krožna napadal-ka. Tako so velenjska dekleta sklenila letošnjo prvenstveno sezono na 9. mestu. V 22. kolih so zbrale 18 točk. V prvo ligo pa se je uvrstila Jedinstvo iz Tuzle. Za Velenje so igrale: Petek, Misa-Ijevič 8, Zidar 4, Golič 9. Plaskan 5, Felle 1, Hrast, Kralj 1, Delič, Durako-vič 1, Budjinski 3, Lakič. (vos) Elkroj:Vozila 0:1 Nogometaši Elkroja so v nedeljo na domačem igrišču dokaj srečno iztržili ves izkupiček in si zagotovili mesto v sredini lestvice. Nogometaši Vozil iz Nove Gorice so tudi v Mozirju potrdili svoje odlične igre v pomladanskem delu in imajo na ta način precej možnosti, da se obdržijo v ligi. Srečanje je bilo pravo prvenstvo, zanimivo, borbeno in dokaj kakovostno. Na sredini terena so bili gostje precej boljši, vendar so bili v napadu vse premalo učinkoviti in nevarni. Kljub navidez podrejeni vlogi so si domačini ustvarili nekaj izrednih priložnosti, zlasti v obdobju okrog 70. minute, zmago pa so si zagotovili že v 9. minuti z zelo lepim zadetkom kape-tana Hrena. Ob igrišču se je tokrat znova zbralo kakšnih 1.500 gledalcev, med njimi veliko bučnih gostujočih navijačev, ki so tudi domače ljubitelje nogometa »prisilili« h glasnemu spodbujanju svojega moštva. Srečanje je dobro vodil Sajn iz Ljubljane, v prihodnjem kolu pa bodo nogometaši Elkroja gostovali v Kopru. V pomladanskem delu so bili na gostovanjih zelo uspešni, zato se dobrega rezultata lahko nadejajo tudi tokrat. STT Rudar: Šoštanj 33:19 Šoštanjski rokometaši so na gostovanju v Trbovljah nepričakovano visoko izgubili, saj so jih igralci domačega Rudarja premagali kar s 13 zadetki razlike, z rezultatom 33:19 (13:12). Zanimivo je, da so gostje po-vedli celo s štirimi zadetki razlike, potem pa so jih domačini s hitro igro povsem nadigrali. Ob odmoru so igralci Rudarja vodili s 13:12, vendar so drugi polčas dobili kar z 20:7. V tem delu igre Šoštanjčani kar 15 minut niso uspeli doseči zadetka, dobili pa so jih v tem obdobju enajst. Pri gostih je bil"s sedmimi zadetki najboljši Žolger, Šoštanjčani pa morajo v zadnjem kolu doma premagati ekipo Peka, če si želijo zagotoviti vsaj tretje mesto na lestvici, najnevarnejši tekmec pa jim je prav trboveljski Rudar. Strelski šport Drugega zveznega strelskega tekmovanja z malokalibrskim in zračnim orožjem v Zagrebu so se med vsemi kandidati za jugoslovansko reprezentanco udeležili tudi velenjski strelci Legner, Bola, Štuhec, Veternik in Klančnik, manjkal je Trstenjak, Ve-lenjčani pa so se znova izkazali. Z zračno pištolo je med člani zmagal Štuhec. z istim orožjem je bil Legner pri mladincih tretji, Denis Bola pa pri mladinkah četrta. Z malokalibrsko standardno pištolo je zmagal repre-zentant Legner, druga ^.a je bila prav tako reprezentanca Denis Bola. Pri članih je bil Štuhec četrti, mladinca Veternik in Klančnik pa sta osvojila sedme 'n osmo mesto. Pravico nastopa na tretjcin zveznem preglednem tekmovanju so si piiborili Denis Bola, Legner in Štuhec. Kegljanje Kegljači šoštanjskega Partizana še naprej zmagujejo v 1. celjski območni ligi. V 18. kolu so na gostovanju v Šentjurju premagali domačo ekipo s 173 keglji razlike, rezultat pa je bil 5.072:4.899. Kegljali so: Leopold Fi-dej 884, Stane Fidej 875, Jovanovič 832, Kramer 833 in Križovnik 850. Tudi v 19. kolu niso ostali praznih rok. Na domačem kegljišču so premagali ekipo Papirničarja iz Radeč s 5.162:5.078. Kramer je podrl 853 kegljev, Glavič 854, Žnidar 851, Leopold Fidej 840, Stane Fidej 864 in Jovanovič 900. V prihodnjem kolu bodo Šoštanjčani gostovali v Celju pri ekipi Ema. (M. N.) Rokometne novice Šaleški selekciji pionirk sta uspešno nastopili na polfinalnem republiškem tekmovanju šolskih športnih društev v rokometu. Druga selekcija je v Veliki Polani osvojila tretje mesto, prva selekcija pa v Račah prepričljivo zmagala in se uvrstila v sklepni del tega tekmovanja, ki bo 27. maja v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. V tej selekciji so nastopile mlade igralke Velenja in ERE Šmartno, kar kaže na uspešno sodelovanje med obema kluboma. V enakem tekmovanju so nastopili tudi pionirji, vendar jim drugo mesto v Ormožu ni zadostovalo za uvrstitev v sklepni del. Končano je tudi tekmovanje v republiški ligi za mladinke. Prva ekipa Velenja je v zadnjem kolu premagala ekipo ERA Šmartno na njenem igrišču z 19:16 in osvojila prvo mesto. Druga velenjska ekipa je doma premagala Dravo iz Ptuja s 14:12. Ekipa ŽRK Velenje, ki nastopa v drugi republiški ligi je v petek gostila ekipo Radgone in zmagala z 32:25. — Selima Misaljevič" je dobila vabilo za sodelovanje v mladinski državni reprezentanci in se bo od 24. do 26. maja udeležila priprav reprezentance v Pančevu. - Mladinska ekipa Velenja se bo udeležila medrepubliškega turnirja v Karlovcu, ki se bo pričel 23. maja. V pripravah na sklepni del republiškega prvenstva za mlajše pionirke bodo mlade velenjske igralke v soboto nastopile na turnirju v Ptuju, kjer se bodo pomerile z vrstnicami iz Ptuja in Maribora. Velenjski kotalkarji so bili v Italiji Velenjski kotalkarji so se tudi letos udeležili mednarodnega kotalkarske-ga tekmovanja v Italiji. 6 tekmovalcev velenjskega kluba Rudar je sodelovalo v kategorijah mlajših mladincev, pionirjev in športnih parov. Na tekmovanju, sodelovali so tekmovalci iz Italije, Nemčije, Francije in Jugoslavije, so se mladi Velenjčani dobro izkazali. Med pionirji je zasedel Marko Štor prvo mesto, med mlajšjmi mladinci Matej Šumnik, drugo mesto, Alenka Oven pa četrto. Katja Čater in Matej Šumnik sta tekmovala v kategoriji športnih parov in zasedla tretje mesto. Prav prijetno je bilo slišati jugoslovansko himno za osvojeno prvo mesto v skupini pionirjev. Kotalkarsko drsalni klub želi pritegniti k sodelovanju še več mladih kotalkarjev. Predvidoma 26. maja bodo začeli z začetnim tečajem kotalkanja, v katerega vabijo otroke od 4. do 6. leta. Poleg tega pa so se odločili, da bodo organizirali v letošnji sezoni dvakrat tedensko za mlade rekreativno kotalkanje pod imenom »Disko na kotalkah«. Vse ljubitelje tega športa vabijo na kotalkališče od 10. junija dalje vsak petek in soboto od 20. do 21.30. Tenis Igralci Šaleškega teniškega kluba so v 3. kolu slovenske teniške lige gostovali v Celju in z domačim klubom izgubili s 4:5. Srečanje je bilo zaradi dežja večkrat prekinjeno, kar je gostiteljem bolj ustrezalo. Kljub temu so se velenjski igralci srčno borili in dobro upirali in nesrečno izgubili v zadnji igri dvojic in povrh vsega še v odločilnem tretjem setu. Zato so bili toliko bolj veseli presenetljive zmage na gostovanju v Portorožu, saj je domača ekipa še lani nastopala v drugi zvezni ligi. Tudi v Portorožu je bil rezultat tesen, Velenjčani pa so zmagali s 5:4. To soboto bodo igralci Šaleškega teniškega kluba doma igrali s Ptujem, v nedeljo pa bodo gostovali v Medvodah. I. Druks Smučarski skoki Smučarski skakalci velenjskega kluba so po krajšem premoru že pričeli s tekmovanji v novi sezoni, seveda s tekmami na skakalnicah s plastično snovjo. Starejši pionirji in pionirji A so nastopili na meddruštveni tekmi za pokal občine Ravne na Koroškem na 30-metrski skakalnici v Dob-ji vasi, na kateri so nastopili tudi tekmovalci iz avstrijskega Zahomca. Velenjska ekipa je osvojila prVo mesto, zanjo pa so nastopili Triplat, Red-njak, Ograjenšek, Kaligaro, Špegel in Zupane. Med posamezniki sta prvo in drugo mesto zasedla Rednjak in Triplat. Vabilo na občni zbor Smučarski klub Velenje prireja redni letni občni zbor v soboto, 30. maja 1987 ob 9. uri v planinskem domu v Logarski dolini. Odhod avtobusov ob 7. uri izpred Rdeče dvorane. Po zboru bo tekmovanje v veleslalomu in tekih. Vabljeni! Prijavite se na Zvezo telesnokulturnih organizacij občine Velenje do 28. maja. Občinska skupnost za zaposlovanje Objave potreb po delavcih DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE OBČINA VELENJE OSNOVNA ŠOLA ANTON AŠKERC OSNOVNA ŠOLA MIHA PINTAR T. OSNOVNA ŠOLA MIHA PINTAR T. OSNOVNA ŠOLA MIHA PINTAR T. OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH OSNOVNA ŠOLA BRATOV MRAVLJAK OSNOVNA ŠOLA BRATOV MRAVLJAK OSNOVNA ŠOLA BRATOV MRAVLJAK OSNOVNA ŠOLA BRATOV MRAVLJAK OSNOVNA ŠOLA VELJKO VLAHOVIČ OSNOVNA ŠOLA VELJKO VLAHOVIČ OSNOVNA ŠOLA VELJKO VLAHOVIČ OSNOVNA ŠOLA VELJKO VLAHOVIČ OSNOVNA ŠOLA VELJKO VLAHOVIČ OSNOVNA ŠOLA VELJKO VLAHOVIČ OSNOVNA ŠOLA VEUKO VLAHOVIČ OSNOVNA ŠOLA VELJKO VLAHOVIČ OŠ KDK ŠOŠTANJ OŠ KDK PODRUŽ - TOPOLŠICA DO INŽENIRING ZDRAVSTVENI CENTER GOSTINSTVO PAKA ZDRAVSTVENI CENTER ZDRAVSTVENI CENTER REK ESO TOZD KKO PRODAJALNA PLANIKA VRČKOVNIK M. KARAKA BAR VRTAČNIK M BIFE GOSTINSTVO PAKA GOSTINSTVO PAKA TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ OBČINA MOZIRJE GORENJE MGA NAZARJE VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA MG SMREKA GORNJI GRAD GORENJE MGA NAZARJE GORENJE MGA NAZARJE GORENJE MGA NAZARJE GORENJE MGA NAZARJE ELKROJ TOZD KONFEKCIJA učitelj razrednega p. profesor ali predmetni učitelj matematike in fiz. pr. matematike in tehnike PU biologije in gospodin. učitelj razrednega p. profesor ali PU SL in AN. profesor ali PU ZE in ZG. PU biologije in gospodin. profesor ali PU MA in Fl profesor ali PU tel. vzgoje profesor ali PU tehnične v. PU kemije in gospodinjs. profesor ali PU ZG in ZE profesor ali PU MA in TEH. pomožni kuhar — pomivalka učitelj razrednega pouka profesor ali PU glasbene profesor ali PU telesne v. PU biologije in gospod, profesor psihologije učitelj razrednega p. profesor ali PU SL in SRB. profesor ali PU Fl PU tehnike in fizike učitelj razrednega pouka dipl. ing. strojništva višji rentgenski t. ekonomist ekonomski tehnik ekonomski tehnik ključavničar prodajalec natakar natakar natakar snažilka elektrikar pom. usnjarski delavec strojni tehnik varuhinja predšolskih otr. mizar ključavničar elektrikar sestavljalec pomožni delavec voznik tov. avtomobila — učitelj razrednega pouka ali prip. — učitelj matematike in fizike — prip. — učitelj matem. in tehnične vzg. pri. — učitelj gospod, in biologije — prip. (polovični delovni čas) — učitelj razrednega p. — prip. — učitelj slovenskega in angleš. prip. — učitelj zemljepisa in zgod. prip. — učitelj biologije in gospod, prip. — učitelj matematike in fizike — prip. — učitelj telesne vzgoje — pripravnik — učitelj tehnične vzgoje — priprav. — učitelj kemije in gospodinj, prip. — učitelj zgodovine in zemljep. prip. — učitelj matematike in tehn. vz. prip. — pomivalka — učitelj razrednega pouka — učitelj glasbene vzgoje — prip. — učitelj telesne vzgoje — prip. — učitelj biolog, in gospod. — prip. (skrajšani delovni čas) — šolski svetovalni delavec ali prip. — učitelj razrednega pouka ali prip. — učitelj slov. in srbohrvatsk. j. prip. — učitelj fizike učitelj tehnike in fizike učitelj razrednega pouka vod. projekt, prod. zun. trg odgov. strojni projekt, vod. projekta prod. viš. rentgenski t. računovodja pripravnik saldakontist ključ, dela prod. obutve natakar natakar natakar čiščenje elektrikar pom. dela mojster, glavni kontrolor varuhinja pred. otrok sušenje lesa posluž. stružnih avtom, pregled, sklopov sestavljalec skakač obdelovalec plastike I. voznik NČ ROK ŠT. Dl DČ P OD DEL. X nč 8 260.000 1 X nč 8 260.000 1 X nč 8 260.000 1 X dč 8 130.000 1 X nč 8 260.000 1 X nč 8 260 000 1 X nč 8 260.000 1 X nč 8 260.000 1 X nč 8 260.000 1 X nč 8 260.000 1 X nč 8 260.000 2 X nč 8 260.000 1 X nč 8 260.000 1 X. nč 8 260.000 1 X nč 8 150.000 1 X nč 8 260.000 1 X nč 8 260.000 1 X nč 8 260.000 1 X nč 8 150.000 1 X nč 8 260.000 1 X dč 8 260.000 1 X dč 8 260.000 1 X dč 8 260.000 1 X nč 8 260.000 1 X nč 8 260.000 1 5 nč 8 310.000 1 3 nč 8 287.000 1 3 nč 8 308.000 1 9m nč 8 248.000 1 3 nč 15 195.000 1 X dč 15 1 6m nč 8 199.000 1 2 nč 15 182.000 10 X nč 8 120.000 1 X nč 8 200.000 1 X nč 8 150.000 1 X nč 8 110.000 1 X nč 8 1 5 nč 8 150.000 3 X nč 8 120.000 1 2 nč 8 190.000 2 1 dč 8 114.000 1 6m nč 8 180.000 1 1 nč 8 143.568 1 2 nč 8 143.568 1 X nč 8 107.365 2 3m nč 8 112.693 1 1 nč 8 250.000 1 LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev 10. stran * TEDEN PROMETNE VARNOSTI titovo velenje -k 21. maja 1987 Ob tednu prometne varnosti Ta teden je teden prometne varnosti, ki ji bomo prav gotovo morali nameniti na naših cestah veliko več pozornosti. Število prometnih nesreč namreč grozljivo narašča in nas opozarja, da v prometu nismo dovolj previdni. O tem najbolj zgovorno priča zadnji konec tedna,ki je bil resnično »črn«. Naše ceste so terjale velik davek — dve življenji, osem oseb pa je bilo hudo poškodovanih. Bodimo torej bolj previdni! Ne sedajmo za volan vinjeni! Naj bo naše vozilo tehnično brezhibno! V Titovem Velenju imamo nekaj črnih prometnih točk. Dobro jih poznamo in dokler nam jih ne bo uspelo odpraviti, vozimo tam še bolj previdno! Zares črna kronika Viličaristi so pokazali veliko znanja in spretnosti Anonimni preizkus znanja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter avto šoli Zšam in AMD Titovo Velenje vabita občane, voznike motornih vozil, da izkoristijo priložnost anonimnega testiranja poznavanja cestno prometnih predpisov in preizkusa praktične vožnje motornih vozil pod nadzorstvom voznikov inštruktorjev in članov izpitne komisije. Pričakujemo vas v sredo, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure ter v četrtek ob enakem času. Ne le iz radovednosti, preverite svoje znanje zaradi vaše varnosti .. . i Brezplačni tehnični pregledi Viličarji so tekmovali SPV Velenje organizira v »TEDNU VARNOSTI V PROMETU« občine Velenje brezplačne tehnične preglede in rutinsko nastavljanje žarometov ter kontrolira stopnjo ogljikovega oksida v izpuhu — v Vegradovi avtomehanični delavnici TOZD Mehanizacija: v petek od 16. do 19. in v soboto od 8. do 12. ure. NE LE DA JE ZASTONJ, NUJNO JE! Program »Tedna prometne varnosti«, ki ga izvaja občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju z občani ter vzgojnimi in prometno-tehni-čnimi ustanovami je pester, praktičen in naravnan na množično vključevanje občanov. Nedeljsko tekmovanje voznikov viličarjev, ki ga je organizirala avto-šola Združenja šoferjev in avtomehanikov iz Titovega Velenja na parkirišču tovarne Gorenje, je med tekmovalci vzbudilo izjemno zanimanje ter burilo športni duh. Trideset tekmovalcev iz Gorenja, Interevrope, Tovarne usnja Šoštanj se je pomerilo v spretnosti pri upravljanju z diesel in baterijskimi viličarji v hitrosti in pravilnosti pri prevozu tovora. Na skrbno pripravljenem tekmovališ-ču so se najprej zvrstili vsi tekmovalci v posamični konkurenci in pokazali veliko mero spretnosti in znanja. Čas in manjša odstopanja od zahtev tekmovalnega pravilnika so razvrstili tekmovalce od prvega do tridesetega me- Zmagal je Avgust Kamenik in ugnal 29 tekmecev sta. Dvajset najboljših si je pridobilo pravico nastopa v ekipnem tekmovanju, ki je bilo glede na zahtevnost še posebej zanimivo. Med posamezniki je bil najboljši Avgust Kamenik (Gorenje Commerce), pred Jožetom Jelenom (ZŠAM) in Stankom Hriber-škoni (Gorenje-Pralno pomivalna tehnika). Odlično sta se izkazali tudi dve tekmovalki, Ana Gore- njak in Nada Pirmanšek, obe iz Gorenja, ki sta nastopili za ZŠAM. Ekipno je zmagalo Gore-nje-Pohištvo, druga je bila ekipa Gorenje GA Komerciala II in tretja Gorenje Servis II. Pokrovitelj tekmovanja je bi! občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, za celotno tehnično izvedbo pa je poskrbela enota avtoparka Gorenje Commerce. Izkazalo se je. da so možnosti na tem proizvodno-transportnem področju velike tudi pri tekmovanjih, navdušeni tekmovalci so kar vsevprek predlagali, da naj bo tekmovanje tradicionalno. Zmagovalec Avgust Kamenik je po tekmovanju povedal: »Tekmovanje je bilo zanimivo. Pred tekmovalci sem imel malo prednosti, ker sem že tekmoval na podobnem tekmovanju. Merjenje znanja in moči je koristno tudi zaradi izpopolnjevanja in seveda zaradi atraktivnosti. Prav je, da se kdo ukvarja tudi z nami. transporterji in šoferji. Mislim, da bodo ta tekmovanja postala tradicionalna, organizatorju pa veljajo čestitke in zahvale za organizacijo, kljub nekaterim pomanjkljivostim. Doseženega uspeha sem vesel, saj ni bilo lahko prekositi 29 kolegov, »starih mačkov«. Jože Miklavc S kladivom v posteljo I Vedno so nam pripove- dovali, da je treba spati B ob odprtem oknu ali vratih, da bo kar največ svežega zraka v sobi. V nezimskili mesecih res ni razloga, da ne bi spali v prezračeni sobi, če . . . ne dobiš obiska. Pri obiskih pa je verjetno takole: poznamo želje-ne, manj željene ali še znosne, pa tudi takšne (žal), da komaj čakamo, da se jih rešimo. Nekateri pa poznajo še eno vrsto obiskov: so redki, prav bi bilo, da postanejo še redkejši, pa vendarle ostanejo v trajnem spominu. Takšen nenavaden obisk je imel občan V. P. z Jenkove v Titovem Velenju. Pravi, da nima nič proti obiskom sorodnikov, prijateljev, znancev. Je pa pred dnevi postal zagrizen sovražnik slučajnih obiskov, ki ti za nameček pustijo še lep »spominček«. Tistega dne je »naš« občan šel spat bolj zgodaj. Hitro se je pogreznil v globok, smrčavi spa-nec, ko je začelo nekaj škripati. Bila so vrata, ki vodijo iz njegove spalnice v dnevno sobo in še sreča, da niso bila sveže naoljena. Ker pa da veliko na svoje zdravje, je tudi tega dne spal ob odprtih balkonskih vratih. In pri teh škripajočih vratih je zagledal senco. Ker je žena z dojenčkom spala v sosednji sobi (še sreča), je najprej pomislil, da ona kaj »Kaj pa je S.'.'« tako nekako jo je vprašal. Še bolj je odprl oči, ki so se nekoliko že navadile na temo, in zazdelo se mu je, da gre za moško postavo. »Najbrž je prišel na obisk ženin brat, sedaj pa se me hoče nekoliko privoščiti, ker sem odšel zgodaj spat,« si je razlagal. Toda v nekaj trenutkih je krepko občutil, kdo je prišel na nočni obisk. Kot blisk seje velika temna gmota znašla nad njim, sledil je boksarski udarec po nosu in ustih. Še sreča, da nočni obiskovalec ni imel v rokah kakega trdega predmeta. Skok na balkon po zidarskem odru (objekt po- pravljajo) na tla ter beg v temo. Naš občan pa seveda ni sledil pobeglemu obiskovalcu. Tudi ne zaradi krvavega nosu in ustnic. Sedaj je konec njegovega brezskrbnega spanja, a svežemu zraku se ne misli odreči. »Žal. danes človek ni več varen niti v svojem stanovanju,« je spoznal in naslednjo noč je spal s kladivom pod blazino. Razmišlja pa še o štirinožcu. Po odloku o hišnem redu ga sicer ne sme imeli. »Kaj odlok, svež zrak je svež zrak, zatečenih ustnic in nosu pa tudi ne bi rad več imel,« je dejal in si z desno roko kar malce sramežljivo žakrival povečani organ. —(vos) Premalo obzirnosti Mala anketa Občina Velenje je v tem tednu v znamenju varnosti v cestnem prometu. Od nedelje pa vse do sobote poteka akcija »teden varnosti v cestnem prometu« z vrsto aktivnosti, od razstave o prometni varnosti, do posvetov o prometni problematiki, učenci imajo v tem tednu učne ure namenjene prometni varnosti in še bi lahko naštevali. Med drugim bodo v tem tednu lahko tudi vozniki še enkrat preverili svoje znanje, če to želijo, seveda. Mi pa smo se tokrat odločili, da naredimo malo anketo o tem, kako varni se počutimo na cesti. Vodil nas je teden varnosti v cestnem prometu pa tudi vse pogostejše pritožbe pešcev in sprehajalcev, še posebno na Titovem trgu, ki so često ogroženi zaradi brezvestnih kolesarjev in motoristov, ki se vozijo tam, kjer se ne bi smeli. Poglejmo kaj so povedali. ANTE ŠE-KERIJA: »Pojdite samo proti Gorici skozi gozd pa boste videli kolesarjev in motoristov kolikor jih hočete. Pa kako vozijo! To je zelo nevarno in bojim se, da se bo zgodila kakšna nesreča. Kako bi jaz rešil ta problem? Enostavno. Vsak tretji dan bi bilo dovolj, da bi kakšen miličnik na tem odseku pobiral denar za kazen. Mislim, da bi tisti, ki bi plačal enkrat, ne vozil več po tej poti, ampak bi peljal raje tam, kjer sme.« MAŠA VA-ČOVNIK: »Obiskujem 4. razred na osnovni šoli bratov Mra-vljakov. O prometu se učimo tudi v šoli. Tovariš in tovarišica nas opozorita, če kdo kaj narobe naredi v prometu. Danes pa bomo imeli kolesarsko uro, zato sem tudi s kolesom. Nihče pa mi še ni povedal, da se po Titovem trgu ne smem voziti s kolesom. Če bi mi kdo to rekel, se ne bi vozila. Ampak mi še ne smemo na cesto. Šele potem, ko bomo naredili izpit, prej ne. Kolo sta mi kupila ati in mamica in me opozorila, da moram previdno voziti. Tako tudi delam.« BRANI-MIR PUŠNIK: »Že šest let imam motor. Ko sem bil star štirinajst let, sem naredil izpit. Mislim, da vozniki motorjev, pa tudi kolesarji premalo skrbijo za svojo varnost in varnost drugih, premalo obzirni, so do pešcev. Vozijo povsod, tudi tam, kjer ne bi smeli. Jaz na teh mestih stopim z motorja in grem raje peš ob njem. Seveda so me miličniki že ustavili, ampak samo zato, da pogledajo, če imam izkaznico in da pregledajo motor. Res je, da nekateri »fra-jerji« z motorjem delajo marsikaj, kar ne bi smeli.« IVANA ZORKO: »Vozniški izpit imam že približno dvajset let in povem vam, da je treba biti precej previden. Voznik mora gledati na vse, da prepreči nesrečo. Ne vem, da lahko grem preizkusit svoje znanje iz cestno-prometnih predpisov in vožnje, a jaz se za to ne bi odločila. Ne zdi pa se mi slabo. A mislim, da naj gredo preizkusit znanje raje mlajši šoferji. Sama verjetno ne bi šla.« (mkp, B. M.) Pred dnevi smo se občani Titovega Velenja ponovno zgrozili nad tragičnimi posledicami, ki jih je terjala cesta, oziroma človekova nepremišljenost, neprevidnost, malomarnost ali drugi vzroki. Dve osebi sta izgubili življenje, več jih je bilo huje poškodovanih, velika je bila materialna škoda. Prava »črna« ironija prizadevanjem strokovnjakov, ki se ukvarjajo s cestno prometno varnostjo, delu prometnih miličnikov, vzdrževalcem cest, učiteljem v avto šolah in še komu. Prav zaradi znanega slabšanja stanja varnosti v cestnem prometu se je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje odločil nameniti cestno prometni varnosti, vzgoji in preventivi še posebno skrb. V tem je dobil pomoč pri občinskem sindikalnem svetu, ki je podprl načrtovane aktivnosti kot pokrovitelj TEDNA VARNOSTI V CESTNEM PROMETU. Kar nekaj skrbi, strokovnega dela in prostovoljnega časa so si naložili pri SPV Velenje, AMD in ZŠAM Titovo Velenje, pomoč so namenili pri Postaji milice, tudi mi pri Centru za informiranje smo posvetili precej pozornosti temu dogodku. No, pa se je zgodilo. V petek, soboto, nedeljo in ponedeljek. Vsak dan so se vrstile hude prometne nezgode, kot nerazumljiva usoda, kateri nismo kos. Pa le ni povsem tako. Usodo na cesti si v veliki meri krojimo sami. Zaradi nespoštovanja dogovorjenih pravil, zakonskih določil, pretiravanja v hitrosti, pri uživanju alkohola in še česa. Le zakaj ne bi vsaj nekaj tega upoštevali. Mnogo manj bolečine bi bilo, solza in obupa, ki nastopi po tragičnih nesrečah na cesti, če bi uporabljali cesto in vozilo kot sredstva za opravljanje dela, za oplemenitenje življenja in ne bi bila cesta »kocka« za marsikaterega poslovneža, izletnika ali nič krivega otroka. Še je čas za vse nas, ki se namenjamo v promet, peš, s kolesi, mopedi ali vozili za prevoz oseb ali tovora. Živeti moramo s časom, sodobno, žal, tudi hitro. Vendar naj ne bo za to cena — ŽIVLJENJE. Jože Miklavc ■ . V"", ■HpBPT " HiTfTi^lMillnr 'i ^ i SM aNMiuUMII!! Im Črni dnevi za našo prometno varnost. Zakaj? Zakaj si cesto lastimo.!? «Zakaj pozabljamo, da z objestno, brezobzirno, nevarno vožnjo ogrožamo tudi življenja drugih ljudi?! Zakaj!? V nesreči v soboto na Partizanski cesti v bližini križišča s svetlobnimi znaki pri tovarni Gorenje je zgubil življenje otrok. Posnetka naj nam bosta v opomin (foto: S. Vovk) Prav v dneh pred »tednom prometne varnosti« v občini Velenje je bilo takšnihin še bolj grozljivih prizorov v našem mestu veliko in preveč. Na sliki je prometna nezgoda, ki se je pripetila v križišču Tomšičeve in Jenkove ceste — ene naših najbolj črnih prometnih točk. (b. m.) 21. maja 1987 * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * stran 11 KOLEDAR KOLEDAR IMEN ČETRTEK, 21. maja - DAN LETALSTVA PETEK, 22. maja - RENATA SOBOTA, 23. maja - ŽELJ-KO NEDELJA. 24. maja - MARJANA PONEDELJEK, 25. maja -DAN MLADOSTI TOREK, 26. maja - FILIP SREDA, 27. maja - AVGUŠTIN Mali oglasi KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, STARO ENO LETO, PRODAM. Telefon 882-170. PRODAM FIAT—126 P, letnik 1982, ogled popoldan. Janez Jen-šterle, Salek 88, stanovanje 62. PRODAM REGAL »JADRANKA« in klubsko mizo. Tomo Sla-tinek, Šalek 90/30, Titovo Velenje. Telefon 854-251, interna 43. PRODAM TOVORNO VOZILO TAM-110 T-10-kiper, letnik 1980 in motorno kolo Tori. Telefon 854-970. CENEJE PRODAM NOVO FRANCOSKO MODRO-BELO SPALNICO, (še zapakirano in otroško sobo. Telefon 858-216. ZASTAVO 101 GTL-55, s petimi vrati, letnik 1986, 22.000 km, prodam. Telefon 853-776. ZASTAVO 101, letnik november 1981, prodam. Telefon 854-672 ali 855-089. ZA DIANO 6 kupim servisno knjigo. (Tehnična založba Beograd). Telefon 831-918. PARCELO Z GRADBENIM DOVOLJENJEM v Lepi njivi prodam. Informacije po telefonu 856-904. JADRALNO DESKO D2, kompletno in pralni stroj Gorenje, ugodno prodam. Telefon 858-669, popoldan. DOBRO OHRANJEN BARVNI TV GORENJE 950, star 13 let, motor za Peugeot 204, letnik 1967, nizko belo tuš kad, pomivalno korito, nerjaveče, 120 cm, z levim odcejalniicom ter 100 cm brez odcejalnika. Telefon 853-231, interna 421, dopoldan. R-4 letnik 1977, prodam. Telefon 858-005. MOTOKULTIVATOR GORENJE, star eno leto, prodam. Telefon 891-150 dopoldan. PLASTIČNE ROLETE IN ŽA-LUZIJE IZDELUJEMO IN VGRADIMO. Telefon 24-296, dopoldan. PRODAM PRAŠIČA od 100 do 110 kg. Škale, telefon 857-956. PRODAM JUGO 45-A, star 4 mesece, Stantetova 9, Titovo Velenje. (Stanovanje 27) DVOSOBNO DRUŽINSKO STANOVANJE V ŠOŠTANJU brez centralne zamenjam za manjše s centralnim ogrevanjem. Telefon 881-304. PRODAM MOPED APN-T6, le tnik 1983. Telefon 855-107. PRODAM MOTOR JAVA, 350 m', star 4 leta, Tomos avto-matik, starejši, Mikoletič, Prešernova 22 b, Titovo Velenje. PRODAM R 12, I 74, vozen, potreben kleparske obnove, motor 50.000 km, za 70 SM. Telefon 857-347. PRODAM MALI KOMPRESOR in Tomos avtomatic 3 s smerokazi. Telefon 854-680. PRODAM NEDOGRAJENO HIŠO v bližini Titovega Velenja. Rednak, Efenkova 2, Titovo Velenje, telefon 853-481, dopoldan. ZASTAVO 101 COMFORT, letnik 5/1980, registriran do maja 1988, prodam za 1.400.000 din. Telefon 854-077. PLESKARJA ZAPOSLIM TAKOJ. Delo v Titovem Velenju. Resni interesenti naj pokličejo na telefon 062-20-496. PRODAM MINI COMPO-NENTO CAMASONIC, 2 x 30 W, z dvojnim kasetofonom. Telefon 854-524, dopoldne; Andrej. KOKOŠI RJAVE, ODLIČNE NESNICE, ZA NADALJNJO REJO ALI ZAKOL prodajamo od 16. do 25. maja. Kokoši so bile pred prodajo krmljene pretežno z zrnjem in koruznim dro-bljencem. Priporoča se farma Roje pri Šempetru. ŽELIM SPOZNATI DEKLE, STARO od 35 do 45 let. En otrok, do 10 let starosti, ni ovira. Ločenke in alkoholičarke so izključene. Prednost pa imajo kmečka dekleta. Sem vdovec, z lastnim domom, brez otrok, z nekaj zemlje na lepi sončni legi. »Pridi, pri meni ti bo lepo!« Naslov v uredništvu časopisa. 1> mkS VEPLAS, velenjska industrija plastike Štrbenkova cesta 1 TITOVO VELENJE: Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge: 1. Serviser za izdelke proizvodnega programa DO 2. Samostojni planer — analitik Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še: 1. — V. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri — 2 leti delovnih izkušenj — opravljen izpit B kategorije in po možnosti lastno vozilo — poskusno delo 48 delovnih dni. 2. — VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri — 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo 72 delovnih dni. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijave sprejema kadrovska služba 8 dni po objavi na naslov: VEPLAS, VELENJSKA INDUSTRIJA PLASTIKE, Štrbenkova cesta 1, Titovo Velenje, kadrovska služba Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. n taoca® KINO VELENJE Honorarno zaposlimo upokojence za popoldansko delo BILJATERJA v rednem Kinu Velenje. Kino Velenje, Koroška 44, telefon 856-384 od 6. do 14. dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 23. in 24. maja — dr. Anica Pi-stotnik, Tavčarjeva 19, Titovo Velenje. Gibanje prebivalstva Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 22. do 29. maja — Milan Matko, dipl. vet., Topolšica 15 telefon 891-166. Matično območje Velenje Poroke: Boris Mrak, roj. 1963, str. ključavničar iz Lokovice in Martina Strožič, roj. 1967, tekstilni konfekcionar iz Lokovice. Smrti: Vincenc Pušnik, avtoličar iz Celja, Kraigherjeva 26, roj. 1936, Jakob Doberšek, upokojenec iz Pečovij 5, roj. 1906, Avguštin Romih, upokojenec iz Podčetrtka 109, roj. 1931, Janez Koren, inv. upokojenec iz Sentanela 24, roj. 1932, Franc Smodila, kmet iz Vrenske gorice 47, roj. 1908, Jožef Dermol, kmečki upokojenec iz Lokovice 34, roj. 1906, Frančišek Grobelnik, upokojenec iz Titovega Velenja, Kersnikova 15, roj. 1920, Metodija Kranjčan, gospodinja iz Skomarja 73, roj. 1939, Anton Miklavžina, elektrikar iz Škal 25, roj. 1933. POPRAVEK V prejšnji številki Našega časa je v obvestilu o javni prodaji rabljenih osnovnih sredstev Montažne gradnje Smreka Gornji grad nastala napaka Pravilno besedilo je: prodamo naslednje rabljeno osnovno sredstvo kombi IMV turist letnik 1978, vozen, z izklicno ceno 800.000,- din. REK Rudnik lignita Velenje n.sol.o. '■ Titovo Velenje RUDNIK LIGNITA VELENJE Kadrovsko-splošni sektor Delavska sveta TOZD Klasirnica, Izobraževanje RAZPISUJETA dela in naloge 1. Vodja TOZD Klasirnica 2. Vodja praktičnega pouka 3. Vodja službe izobraževanja Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad 1. — najmanj srednja strokovna izobrazba elektro, strojne ali rudarske smeri; — strokovni izpit za delo v metanskih jamah; — najmanj 3 leta delovnih izkušenj; — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v TOZD. Ad 2. — višja strokovna izobrazba; — strokovni izpit za delo v metanski jami; — 3 leta delovnih izkušenj; — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v TOZD; — pedagoški izpit. AD 3. — višja strokovna izobrazba; — 3 leta delovnih izkušenj; — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela. Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh od dnev& objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Partizanska 78, Titovo Velenje z oznako »za razpisno komisijo«. Izbrani delavci bodo imenovani za 4 leta. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih razpisa v 30 dneh po izbiri kandidata. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in brata Ivana Dobelška rojenega 5. 12. 1927 iz Gaberk se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom Salmičevim, Anžejevim, Slamekovim ter družini Bolha za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi govornikom za poslovilne besede ter gospodu duhovniku za pogrebni obred. Žalujoči: žena Minka, hčerke Majda in Agica z družinama ter Melita, vnuki Sandi, Andrej in Karolina ter sestre z družinami. ZAHVALA * Ob prerani izgubi moža in očeta Franca Grobelnika se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste mu pomagali med njegovo boleznijo. Posebna zahvala velja tudi sosedi Milki. Hvala vsem za podarjeno cvetje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Marija, hči Cveta in sin Rihard z družinama. Zdaj k sebi te od nas je smrt pozvala, bogato zrli setev smo pred sabo, a v pravo žetev nam ne bo pognalo. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame Pavlike Jeromelj roj 24. 1. 1939 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljujemo sosedom, ki so nam v težkih trenutkih nesebično priskočili na pomoč. Enaka zahvala velja govornikom, ter duhovniku Veterniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Drago, sinovi Marko, Peter in Drago z družino, hčerka Danica z možem in ostali žalujoči. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in brata Toneta Miklavžina iz Škal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem REK DO ESO TOZD Elektro obrati, še posebej pa lovcem LD Škale, rogistom iz Celja, govornikom, godbi, duhovniku za opravljen obred ter vsem, ki ste z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje ter pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoči: žena Mira, sinova Zvone, Vojko z družino, bratje Vinko, Franc, Darko, sestre Ivanka, Pepca, Minka z družinami ter ostalo sorodstvo. Člani sekcije za šport in rekreacijo pri društvu invalidov Velenje so skle nili večji del občinskih prvenstev, tekmovanje morajo opraviti le še ribiči in balinarji. Ob tem so športniki invalidi nastopili na mnogih področnih, republiških in drugih tekmovanjih. Na republiškem tekmovanju v veleslalomu je nastopilo osem velenjskih smučarjev, ki so dosegli povprečne rezultate, najboljši pa je bil Vlado Ževart, ki je v svoji skupini osvojil četrto mesto. Boljši so bili velenjski predstavniki na republiškem prvenstvu invalidov v streljanju z zračno puško in pištolo. Franjo Žučko in Peter Jovanovič sta nastopila za republiško reprezentanco na državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim orožjem. Žučko je osvojil drugo, Jovanovič pa četrto mesto. Najboljši so bili v tem obdobju plavalci. S področnih tekmovanj so se na državno prvenstvo, bilo je v nedeljo na Ravnah na Koroškem, uvrstili trije in dosegli izjemne rezultate. Rastko Lah je v kategoriji amputirancev zmagal na 50 in 100 metrov prsno in bil drugi na 50 metrov hrbtno. Tone Tratnik je bil drugi na 50 metrov prosto, četrti na 100 hrbtno in šesti na 100 prosto, izkazal pa se je tudi Jože Kralj, ki je prvič nastopil na državnem prvenstvu. Bil je drugi na 100 metrov prosto, tretji na 100 mešano in četrti na 50 prosto. Dobre priprave v velenjskem bazenu so se torej obrestovale, zanje pa so predvsem zaslužni delavci na bazenu. Velenjski invalidi - športniki so pred nedavnim obiskali Paračin in gostitelje premagali v streljanju, šahu in namiznem tenisu, domačini pa so bili boljši v pikadu. Udeležili so se tudi proslave ob dnevu zmage, na kateri so predstavniki občine Paračin zanje pripravili poseben sprejem in program. -trih Elektralibela 70:59 S tekmovanjem v slovenski košarkarski ligi so pričele tudi kadetske ekipe. Kadeti šoštanjske Elektre so bili uspešni v prvem kolu, saj so doma premagali ekipo celjske Libele. Domačini so zlasti dobro igrali v obrambi in so pet minut pred koncem vodili še s 66:42. Proti koncu srečanja so precej popustili in dovolili gostom, Tekmovalci balinarskega športnega društva so se veselili prvega mesta Ponedeljek na velenjski tržnici da so zmanjšali razliko. Pri gostiteljih so bili najboljši Gregorič, Kastelic in Aljaž Nastopili so: Aljaž 9, Miletič. D. Jevšnik 2, Rehar 2, Gagolič, Zaje, Gregorič 26, Kastelec 15, Previšič, Hudovernik 7, B. Jevšnik in Bogataj 9. IZ SODNIH DVORAN Nasilniško obnašanje Opijanje in nasilniško obnašanje po gostilnah lahko koga privede tudi pred sodnike. Tako se je zgodilo Jožetu Fiirstu iz Rečice ob Savinji, ki bo zaradi tega moral za tri mesece v zapor. To je odločilo Višje sodišče v Celju, kamor se je FUrst pritožil na sodbo Temeljnega sodišča v Celju enote Velenje, ki mu je prvotno izreklo nekoliko ostrejšo kazen (obsodilo ga je na pet mesecev zapora). Sicer pa je tri mesece zapora tudi najnižja kazen, ki je predpi- sana za tovrstno kaznivo dejanje. Obtoženi Jože Furst je lanskega februarja v gostilni Savinja v Nazarjah napadel gosta F. K., mu grozil, da ga bo ubil oziroma povozil s traktorjem, zraven pa ga stresal, tako da mu je strgal vetrovko. Od tega dejanja naprej je obtoženec živel sicer neoporečno, se zresnil in umiril, vseeno pa bo moral za tri mesece v zapor. (mkp) MILIČNIKI* SO ZAPISALI • MILI Če ste reden obiskovalec ali obiskovalka velenjske tržnice potem gotovo že na pamet veste po koliko je kaj. Če pa niste, vam bomo pomagali. V ponedeljek smo namreč prepisali nekaj cen s stojnic na tržnici in jih skušali primerjati s tistimi v trgovini — Erini Preskrbovalnici na Cankarjevi. Če za drugega ne, vam lahko služijo te cene za to, da si boste že doma približno preračunali kako debela mora biti denarnica, da boste napolnili košaro; lahko pa vam bodo cene tudi v pomoč, da se boste odločili kje kupiti kaj. Za kilogram paradižnika je treba na tržnici odšteti od 2000 do 2200 dinarjev (v trgovini 2000), za kilogram kumar 1000 dinarjev — toliko kot v Preskrbovalnici, čebulo dobite za 1000 dinarjev (800 dinarjev Era), solata — kristalka vas na tržnici stane 1400 dinarjev v trgovini pa 1000 dinarjev, paprika ima povsod enako ceno — 3000 dinarjev je treba odšteti za kilogram. To pa je bilo v ponedeljek tudi skoraj vse, kar so ponujali med zelenjavo, če seveda česa nismo spregledali. Ja, še to. Za kilogram lanskega krompirja je bilo treba odšteti na tržnici 150 dinarjev, v trgovini pa ste za ta denar dobili dva kilograma. Poleg tega pa je bila vsaj ta ponedeljek Pre-skrbovalnica z zelenjavo založena bolje kot trg, ponujali so namreč tudi kolerabo (1000 dinarjev), korenček, ki je veljal prav toliko, zelje po 813 dinarjev, nov česen po 2500 dinarjev. Sadje — jabolka so ponujali na tržnici po 300 dinarjev (približno takšna so bila v Preskrbovalnici po 150 dinarjev), pomaranče po 850 in 1000 dinarjev (trgovina 941), hruške 8000 dinarjev, limone 1040, grenivke 800 dinarjev (764). To pa je tudi vse, kar so imeli od sadja. Prepričani smo, da ni več daleč čas, ko bomo lahko povedali tudi, koliko bodo stale letošnje prve jagode in po čem bodo ponujali češnje. Divjad, slovenskih gozdov zaklad Velenjski lovci opozarjajo, da v teh dneh srne in tudi druge živali porajajo mladiče. Če jih najdete, jih ne prijemajte, saj bodo tako najlaže preživeli, v že tako krutem boju z naravo. Občinsko tekmovanje mladih v SLO in DS Ocena: uspešno in zgledno Člani odbi ra za izvedbo občinskega tekmovanja v znanju in veščinah splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite pri občinski konferenci SZDL Velenje so na zadnji seji ocenili nedavno občinsko tekmovanje. Bili so povsem enotnega mnenja, da je bilo to tekmovanje na osnovni šoli Bratov Mravljakov uspešno in predvsem zgledno organizirano. Vseh 60 zunanjih sodelavcev je skupaj s kolektivom osnovne šole Bratov Mravljakov, nosilke in gostiteljice tekmovanja, zastavljene naloge odlično opravilo. Dobro je delala informacijska pisarna, poskrbljeno je bilo za prehrano, napitke in drugo. V organizacijo tekmovanja se je vključila tudi krajevna skupnost Gorica. Člani odbora so poudarili, da so mladi na tem tekmovanju pokazali boljše znanje kot na pred- hodnih. Razlika je bila pri teoretičnem znanju, kjer so bili osnovnošolci mnogo boljši, kot srednješolci. Zato bo potrebno v bodoče slednjim posvetiti več pozornosti. Člani odbora so predlagali še nekaj drugih koristnih novosti, ki bodo zagotovo prispevale k lažji in boljši kakovosti takih in podobnih tekmovanj. Ravnateljica osnovne šole Bratov Mravljakov seje ob tej priliki zahvalila vsem trinajstim delovnim organizacijam in zasebnikom za podarjena darila ter propagandni material, ki so ga razdelili med nastopajoče. Zapišimo še, da se bodo regijskega tekmovanja, ki bo 29. maja v Laškem, iz občine Velenje udeležile tri ekipe. To bodo prvou-vrščena ekipa osnovnošolcev s šole Gustava Šiliha ter ekipi elektro in strojno tehnične usmeritve C entra srednjih šol. b. m. Nova pridobitev na Trebeliškem Pred sedmimi leti so prizadevni člani balinarskega športnega kluba Trebeliško iz krajevne skupnosti Paka pričeli v tem rekreacijskem centru urejati prostor za balinarsko igrišče, ki ga jim je z veliko mero razumevanja odstopilo avto-moto društvo Šaleška dolina. Člani so igrišče vseskozi obnavljali in posodabljali in lahko danes na njem tekmujejo tudi za republiško prvenstvo. Opravili so preko 1.600 prostovoljnih delovnih ur, materialno pa sta jim pomagala krajevna skupnost Paka in Vegradova temeljna organizacija Vemont. Leta 1980 so v Velenju ustanovili tudi balinarsko zvezo v katero so vključeni vsi velenjski balinarski klubi. Leto kasneje so v Titovem Velenju ob zimskem bazenu zgradili še osrednje štiristezno balinarsko igrišče. Balinarski športni klub Trebe- liško je v vseh letih od ustanovitve dalje na raznih tekmovanjih dosegal vidne rezultate in osvojil okrog 20 prvih mest. Veliko skrb posvečajo tudi podmladku, zato ni naključje, da je med mlajšimi v klubu najbolj obetaven Bogdan Ježovnik, ki je na republiškem prvenstvu v balinanju zasedel tretje mesto. V počastitev praznika krajevne skupnosti Paka je v nedeljo balinarski športni klub ob odprtju posodobljenega balinarskega igrišča pripravil turnir, ki se ga je udeležilo osem ekip iz vse Slovenije. Vsi so soglašali, da je balinišče na Trebeliškem med najboljšimi v velenjski občini. Na turnirju so bili najuspešnejši gostitelji, za njimi pa so se uvrstili Žalec, Ilirija, Rek, Vegrad, Titovo Velenje, Trbovlje in Društvo upokojencev Titovo Velenje. b. m. Invalidski šport IZSILJEVAL PREDNOST Voznik osebnega avtomobila CE 197-147 Ismet Ku-duzovič (1966) je peljal 14. maja dvajset minut pred šesto po Jenkovi cesti v Titovem Velenju. Ne, da bi ustavil vozilo, je zapeljal na Tomšičevo cesto v trenutku, ko je po njej iz smeri Koroške ceste pripeljal voznik neregistriranega osebnega avtomobila Hamzija Mejrič (1959). Trčila sta, pri tem pa je Mejričevo vozilo obrnilo za 180 stopinj in je trčil v osebni avtomobil CE 195—114, s katerim je po Tomšičevi cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila Mehmed Mejrič (1954). Pri nesreči se je voznik Ismet Kuduzovič hudo telesno poškodoval, nastala pa je tudi precejšnja materialna škoda. POLKROŽNO ZAVIL V SMRT Voznik avtobusa Rudolf Hlačar iz Zabukovice je zapeljal 15. maja, malo pred 20. uro, s križišča Foitove na Celjsko cesto. Malo pred bencinskim servisom, mu je nenadoma zapeljal pred vozilo voznik osebnega avtomobila CE 113—589 Dragoljub Petrovič (1964). Ta voznik je stal pred tem z avtomobilom na desnem prometnem pasu, potem pa je nenadoma polkrožno zavil v levo. Trčenje je bilo silovito. Voznik osebnega avtomobila Dragoljub Petrovič je podlegel poškodbam, vozilo pa je povsem uničeno. OTROK UMRL, PET OSEB HUDO POŠKODOVANIH Voznik osebnega avtomobila CE 194-160 Avdija Camiz (1954) je peljal 16. maja, tri: četrt na 9, po Partizanski cesti iz Titovega Velenja proti Šoštanju. Ko je prevozil semafo-rizirano križišče pri Gorenju, je dohitel kolono vozil. Začel jo je prehitevati, takrat pa je iz nasprotne strani pravilno po desni strani cestišča pripeljala voznica osebnega avtomobila CE 161-979 Janica Hrastnik (1966). Čelno sta trčila, pri tem pa je obe vozili odbilo v levo, v obcestni odporni zid. Voznica Janica Hrastnik in njen sopotnik Ivan Hrastnik (1962) sta se hudo telesno poškodovala, Nejc Hrastnik (1986) pa je poškodbam podlegel med prevozom v velenjski Zdravstveni dom. Hudo telesno poškodovani so bili tudi sopotniki v Čazimovem avtomobilu: Sabelin Avdija (1957), Nazmija Avdija in Ilir Avdija (1984). PREVELIKA HITROST Voznik kolesa z motorjem Damjan Veber (1966) je peljal 16. maja ob 14.30 s Trga mladosti proti Jenkovi cesti. V bližini osnovne šole Antona Aškerca ga je zaradi ne- primerne hitrosti zaneslo v levem ovinku in zadel je v stopnice, ki vodijo k osnovni šoli Antona Aškerca. Padel je po vozišču in se hudo telesno poškodoval. ZAPELJAL S CESTE Iz Letuša proti Šmartnemu ob Paki je peljal 16. maja, malo po 17. uri, voznik osebnega avtomobila Venčeslav Matek (1954). V Rečici ob Paki ga je v blagem levem ovinku zaneslo, zapeljal je na travnik in trčil v drevo. Pri tem se je njegov sopotnik Anton Grobar (1936) hudo telesno poškodoval, na avtomobilu pa je nastala velika materiala škoda. VLOM V ŽUR V noči na 14. mai so neznanci vlomili v bife ZUR na Kidričevi cesti v Titovem Velenju. Odnesli so televizor in videorekorder. PERJE IN MOJA AFRIKA — Moda oe pozna zadržkov, resnično je raznovrstna in vse ji pride prav — tudi perje. Takole boste lahko hodile oblečene, drage bralke, letošnje poletje, ali pa že prej. In kako priti do teh lepih oblačil? Predstavili so nam jih prejšnji petek med modno revijo v Eri Center. Bila je vredna ogleda, izstopal pa je stil — Moja Afrika. Saj ga poznate kajne? — vos — NAJLEPŠA (NAJBOLJ FOTOGENIČNA) JE BILA SPET ALMA — Pa so mladi doživeli v živo lestvico slovenskih diskotek in se nagledali brhkih mladenk, ki so korakale mimo njih v oblekah — tudi prevelikih — in kopalkah, pa nič več. Pa tudi ni bilo potrebno, še v drugem ali ne — oblačilu, saj so v Rdeči dvorani zbirali samo miss fotogeničnosti. Po športno bi dejali domači teren in prednost Almi Hasanbašič. Med tistimi, ki so izbirali, je bila še ena domača lepotica Simona Pogač, pa jugoslovanska lepotica Dinka. Dekletom je bila zelo všeč, nemška skupina Silence circle. Zelo so vžgali s svojo najnovejšo skladbo Danger, Danger, ki jo vrtimo tudi že na radiu Velenje. I Petek, 22. maja, na radiu Velenje , 1 ■ WEAK IN. THE PRESENCE OF BEAUTY »— Alison Moyet 2. GIMME GIMME GOOD LOVIN - Bad Bovs Blue I 3. TAKE IT HIGHER _ Larry Greene l 4. BROTHERS - Brian Spence i 5- Danger denger - Silent Circle 6.MEMET ME HALF WAY - Kenny loggins 7. IN MY DREAMS - Reo Speedwtgon 1 Naš predlog za vstop na lestvico: » 1. WINGS OF LOVE - Grant Miller I 2. YOU'LL NEVER BE ALONE - Judv Cheeks i 3. I WANA DANCE WITH i SOMEBODY _ Whitney Houston ! Moj predlog i , Moj naslov .