-    302
Politični pregled.
Položaj. — Eazličai, navadno dobro podučeni listi poročajo, da se skliče državni zbor začetkom meseca oktobra. Največ skrbi dela vladi volitev delegacij, Nemci obetajo, da to volitev z nasilno obstrukcijo preprečijo veljaj karkoli, Z ozirom na to se bavi vlada z mislijo, da pomiri Nemce na stroške Slovanov. Finančni minister dr. Kaizl pojde te dni v Prago in bo Čehom predlagal, naj pod gotovimi pogoji in proti dovolitvi druzih koncesij privolijo v preklic jezikovnin naredb. Eadi tega je mej Čehi nastalo veliko razburjenje. Češki listi javljajo, da njihovi poslanci od svojih pravic ne odjenjajo niti za las, in da naj se vJada nikar ne trudi. Z ozirom na to, je vsaj verjetno, kar poročajo nekateri listi in kar opozicija želi in upa, da namreč vlada odstopi, ker sicer ni upanja, da bi kaj opravila.
— Chlumecki v Ischlu — BivSi predsednik poslanske zbornice baron Chlumeckj je bil te dni poklican na cesarski dvor v Ischl, kjer ga je cesar sprejel v dolgi avdijenci. Nekateri listi sklepajo iz tega, da je omajano staliSče Thunovega
ministrstva in upajo, da pride na krmilo novo ministrstvo s Chluraeckim na čelu. „Neues Wiener Tagblatt", ki velja za nekako glasilo nemškoliberalnih veleposestnikov, je pojasnilo, da temu ni tako in da se je cesar s Chlumeckim posvetoval samo glede volitve delegacij.
Revolte — v raznih krajih na češkem, ki so imele očitno prctidinastiČen značaj, kakor tudi izgredi v Celovcu, so obudili v odločilnih krogih velike skrbi. Na Češkem je bila nastala že prava pravcata rovolucija. Ako bi se bilo kaj ta-cega zgodilo v kakem slovanskem kraju, bi bila vlada že davno razglasila obsedno stanje in napravila bi bila že toliko vešal, da bi zmanjkalo krvnikov, ki bi hoteli obsojence obešati. Čuje se sicer, da je vlada hotela tudi v Kraslicah, v Aschu in v Falknovu razglasiti izjemno stanje, da pa so nemški uplivi to preprečili.
Dr. Kathrein o položaju. Bivši predsednik zbornice poslancev in državni poslanec ter odličnjak v nemški katoliški ljudski stranki, dr. Kathrein, je govoril te dni pred svojimi volilci o politiškem položaju. Njegova izvajanja so zvenela bistveno: Obžaloval je, da je obstrukcija preprečila delovanje parlamenta; povdarjal je potrebo povspeševanja narodne sprave med raenimi narodnostmi Avstrije in zlasti med Čehi in Nemci; katoliška ljudska stranka bo podpirala vsako prizadevanje v tem smislu, poslužuje se vsega upliva svojega in druže se z vsemi, ki spoštujejo versko prepričanje njega stranke in stoje na zakoniti in patrijoticni podlagi; mi — je rekel nadalje — kakor Nemci se borimo za nemško pravo in se držimo o tem v mejah, ki ji!i določa korist države. Nikdar pa se ne bomo mogli družiti ž njimi, ki pobijajo katolicizemi Mi hočemo jed-nakopravnost narodov, tako, da bo odgovarjalo duševnemu in narodnemu razvoju raznih plemen. Grla^na naloga bodi torej vladi, da ona poprime inicijativo v ta namen, da se enkrat stori konec narodnim bojem. Na tem prizadevanju more vlada računati na podporo katoliške Ijudke stranke. Grlede § 14 je menil govornik, da je vlada, čim ne deluje parlament, prisiljena poskrbeti za potrebe države, poslužuje se pravic, ki jih jej daje zakon. Oni, ki protestujejo proti § 14 in zahtevajo, naj se skliče parlament, pa morajo tudi delati na to, da se omogoči redno delovanje parlamenta in morajo pobijati obstrukcijo Na ta izvajanja dra. Kathreina se utegnemo povrniti prihodnjič.
Predsednik poslanske zbornice dr Fuchs je te dni v Saalfeldenu poročal svojim volilceoa o položaju. Prijemal je jako ostro nemške radikalce in njihova glasila, ker ne poznajo patriotizma ter so vrgli avstrijsko državno misel brez strahu od sebe; ti ljudje zanašajo proti avstrijske tendece med cesarja zvesto ljudstvo ter nete sovraštvo in razpor med avstrijskimi narodi. Živo obžalujem nadalje — je dejal Fuchs — neČuveno in obsojenje vredno sleparjenje, katero se poi geslom „Proč od Erma", sleparjenje, katero se zlorablja le za to, da se more voditi boj proti prestolu in altarju proti državni in cerkveni avtoriteti. Zadnji dogodki v Solnogradu, v Celovcu in drugod so to dovelj potrdili Fuchs je končno obžaloval, da se vdeležujejo proti dinastičnega gibanja celo c. kr. uradniki ter dejal Temu mora biti konec, treba je odločnih dejanj vlade in miraželjnih narodov avstrijskih, da se uničijo katilinarična stremljenja političnih roparjev.
Nemška katoliška ljudska stranka je postala zlasti zadnji čas in sicer od celovških izgredov sem skrajno nezadovoljna To kaže govor dr. Fuchsa. V istem smislu, samo še veliko ostrejše in brezobzirnejše je govoril poslanec Kern, ki je posebno obdelaval nemško radikalne uradnike, „Linzer Volksblatt" je naravnost po/Jvljala vlado, naj porabi najostrejša sredstva proti revolucionarnemu počenanju radikalizma.
Ogrska. — „Pester Llojd" piše, da v ogrskem parlamentu sedaj prav za prav ni nobene opozicije, kar je sicer posledica sedanjega   prehodnega   stanja, a vzlic temu nenaravna
303
anomalija. Ministrstvo se mora kmalu rekonstruirati. Vstopil bo grof Apponj ali Horanszky, morda tudi grof Štefan Tisza. Pa tudi v liberalni stranki se ločijo duhovi ter se bode v njej marsikaj spremenilo. Szella čakajo še hudi boji.
Proti nemškemu cesarju. — Na Pruskem je hkratu buknila velika politična kriza, katera utegne imeti težkih političnih posledic. Gre se za zgradbo novfga vodnega pota skozi sredo Nemčije, dočim je en kanal ž dovršen. Na otvoritveni svečanosti tega kanala, ki veže reko Reno in Emso, je nemški cesar govoril tako prepričevalno in samozavestno o „potrebi" tudi drugega kanala, ki bi naj vezal reke Reno, We8er in Elbo, da ni dvomil, da bode tudi to — drago delo završeno in da narod dovoli za ta dela potreben denar. Toda dozdaj se je novemu kreditu, ki bi znašal več sto milijonov mark, krepko upirala konservativna stranka in vzhodno elbsko kmetijsko prebivalstvo. Gradnja prvega kanala je trajala 7 let. Kanal je dolg 271 kilometrov in znašajo stroški samo 70 milijonov mark. Kanal se pričenja pri Dortomundu, kjer so za 7 milijonov zgradili velikih pristanišč. Od Dortumunda pelje kanal mimo sedmih mest do Emdena ter zamore nositi ladije s težo 20 000 stotov blaga. Cesar je v Dortmundu obljubil elbskim kmetom neko protipodporo, ako hočejo njihovi zastopniki glasovati za drugo kanalsko predlogo in jim je slikal velike koristi novega kanala za obrt in industrijo. Seveda je iz njegovega govora narastla cela postna prepoved, ki je imeb pri elbskih kmetih nasproten učinek kakor si ga je cesar želel, — z eno besedo konservativci so v državnem zboru prišli s krono, t j s cesarjem v ojstro nasprotje kajti ondi so vrgli vso po cesarju tolikanj priporočano kanalsko predlogo ob tla in s tem zadali cesarjevi svitlosti strašno blamažo. Cesar smatra ta nastop konservativcev za svoje osebno žaljenje in napad na avtoriteto krone in kakor se čuje, je Viljem pripravljen se nad konservativci kruto maščevati. Prvo je kar je Veličanstvo prusko zaukazalo, — revizija dosedanjega historičnega razmerja med krono in konservativci. S tem hoče Viljem svojo prenagljenost olepšati, da pokaže ljudem, ki se ne zlagajo z njegovim prenapetimi velegrmanskimi načrti, z njegovim presijajnim delom, svojo absolutno voljo, ker jo — sme. V ponedeljek je bilo ministrsko posvetovanje pri kanclerju Hohenlohu, kjer se je sklepalo ali naj vse prusko ministrstvo — „gre" in predlaga kralju razpust državnega zbora. Med tem pa je še cesar govoril s finančnim ministrom Miquelom, a poslednji ni bil posebno dobre volje. Kanclar je za to, da se razpusti državni zbor Pričakuje se nadaljnih poročil. Iz tega fijaska v Prusiji se prav razločno vidi, da tam gori ni vse zlato kar se sveti in da prusaško hrumenje po sveti ni dosti več kot komedija-ško slepilo. Za Nemčijo in Nemce pomeni cesar Viljem njih zlo usodo in ena blamaža, ki jo je moral slavelačni Viljem utakniti v žep, bode najbrž zadela vso Germanijo tako, da bode začela povečati glavo kakor ranjena volkula. Allzu scharf macht schartig! Pruski narod tudi nima odveč milijonov!
Srbija. — Obravnava zaradi poskušenega umora raz' kralja Milana se še vedno ni začela. Milan ne more dobiti potrebnih krivih prič, dasi jih lovi po vsem svetu. V tem so srbski emigrantje predložili velesilam spomenico, v kateri prosijo, naj se Milan iztira iz Srbije, češ, da je on kriv vseh dogodb v tej državi in da je nevaren miru na Balkanu. Milan se boji, da bi velesile se res poskusile, a udati se ne mara, ter sklicuje vsled tega reserviste pod zastave, da se brani s silo.