Leto V. Ji. 55 ' v- '.T GLASILO KOLEKTIVA POD7ET7A >GKADIS( SKUPŠČINA SINDIKALNEGA ODBORA PODJETJA' Končno na 2E DOLGO NISO NA NOBENEM SINDIKALNEM SESTANKU ALI KONFERENCI TAKO ODKRITO IN KONKRETNO RAZPRAVLJALI KOT NA LETNI SKUPŠČINI SINDIKALNEGA ODBORA PODJETJA. OBŠIRNO POROČILO, KI SO GA PRIPRAVILI JOŽE LORENČIČ, ING. HUGO KER2AN, MILAN ŠURK, LOJZE CEPUŠ IN STANE UHAN JE VSEBOVALO MNOGO PEREČIH PROBLEMOV S PODROČJA GOSPODARSKE IN DRUŽBENO POLITIČNE DEJAVNOSTI. RAZPRAVA JE RAZČISTILA NEKATERE NEJASNE POJME DECENTRALIZACIJE IN PROCESA EKONOMSKE INTEGRACIJE TER NAKAZALA SMERNICE BODOČEGA DELA. NA KONFERENCI JE BIL IZVOLJEN TUDI 31 ČLANSKI PLENUM SINDIKALNEGA ODBORA TER 11 ČLANSKI SINDIKALNI ODBOR PODJETJA. LETNI SKUPŠČINI STA MED DRUGIMI GOSTI PRISOSTVOVALA ŠE ČLAN CENTRALNEGA ODBORA SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV IN PREDSEDNIK GRADBINCEV HRVATSKE ALBERT ANTOLOVIČ IN PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV LADO SVETEK. pnti Letna skupščina sindikalnega odbora podjetja bo nedvomno pustila za sabo globoko sled v našem notranjem družbeno-političnem in gospodarskem življenju. Konkretne in resne pripombe so takoj ob začetku razprave dokazale veliko politično zrelost članov kolektiva in smisel za gospodarjenje v novih pogojih delavskega samoupravljanja. Zato tudi predlogi in napotki skupščine ne smejo ostati samo na'papirju, temveč nam morajo postati smernica za naše nadaljnje delo. živahna razprava Premajhna bi bila številka našega Vestnika, če bi hoteli opisati vso razpravo in referate, zato objavljamo le nekaj odlomkov. Osnovna misel, ki smo jo zasledili skozi celotno razpravo, je bila delitev dohodka na podlagi večje storilno- Poleg delegatov in ostalih gostov so se ietne skupščine sindikalnega odbora udeležili še člani centralnega odbora sindikata gradbenih delavcev Albert Anto-lovič, predsednik republiškega odbora gradbenih delavcev LRS Lado Svetek in direktor podjetja ing. Hugo Keržan. - sti dela, kadrovska problematika in kako ohraniti enotnost podjetja v sedanjih pogojih decentralizacije. Ko so govorili o gospodarsko političnih neuspehih v podružnicah, so menili, da neuspehov niso krivi izvršni odbori podružnic ampak tudi strokovna vodstva odinic in osnovne organizacije ZK. Delo v podružnicah je v mnogih primerih odvisno od vodstva edinic. Drug vzrok pa je v tem, da se izvršni odbori sicer trudijo, vendar njihova politična in gospodarska razgledanost ni tolikšna, da bi obvladali vse probleme. Nekaterim funkcionarjem manika tudi samoiniciativnosti, predvsem vodilnim, političnim funkcionarjem. Delo podružnic bi moralo biti bolj konkretno in življenjsko. Nekdo navzočih je dejal, da ni dovolj, če sprejemamo in potrjujemo razne predloge in sklepe in pri tem pozabimo na to, kako bomo vse sprejeto realizirali. Mnogo je bilo tudi govora o usta-• navijanju obračunskih enot, kar naj bo poglavitna naloga novega odbora. Delo v obračunskih enotah pa mora biti organizirano in pripravljeno tako. da bo delavec lahko : čimveč proizvajal in na osnovi tega prejemal iudi večje dohodke. Kre-4 oitev vloge proizvajalca kot uprav-| 1'alca bomo dosegli le z ustanav-lianjem in oblikovanjem obračun-j skih enot. Toda kadar govorimo o } nenosrednem proizvajalcu, po navadi mislimo na fizičnega delavca. Pri tem pa pozabimo, da so neposredni proizvajalci tudi tehnični kader — VK delavci, delovodje tehniki, inženirji in ostali organizatorji proizvodnje. Njih delovno mesto je na stavbišču, sektorju ali delavnici. Odnosi v delitvi naj bodo čisti Ko je bilo govora o obračunskih enotah in akordiranju je tov. Stane Uhan med drugim dejal: »Ne spre-minjajmo oblik in sistemov, dokler nimamo pripravljenih drugih. Ne zaletujmo se v popolno ukinitev akordiramja, dokler zavestni činite-Iji pri naših proizvajalcih še ne dajejo garancije za enakovredno nadomestilo. Zgrešeno je tudi, če pretiravamo in enostransko odločamo o sistemu delitve dohodka. Sistem naj bo za celotno podjetje enoten. Pri tem pa moramo tudi upoštevati odnose v delitvi med obračunsko in organizacijsko enoto ter med organizacijsko enoto in podjetjem. Ti morajo biti vedno čisti in enostavni.« Letošnji način delitve dohodka se je po sedanjih instrumentih bistveno razlikoval od sistema, ki je veljal za preteklo poslovno leto. Tu imamo v mislih pogoje dela v sistemu decentraliziranega upravljanja, v katerem je vsaka poslovna enota, to je gradbeno vodstvo, gradbišče ali obrat, participlrala na ustvarjenem dohodku po izkazanem uspehu. Prehod na mesečni obračun, kot ga že imajo gradbeno vodstvo Maribor, OGP in Centralni obrati, predstavlja korak naprej v razvoju sistema delitve osebnih dohodkov. Predlog novega statuta podjetja predvideva obvezen mesečni obračun, kar bo celotno sliko osebnih dohodkov mnogo popravilo ter sistem poenotilo. Sedanja pestrost gotovo ni rezultat bistveno različnih pogojev na posameznih področjih. temveč prej hotenj in želja posameznih edinic. Decentralizacija mora krepiti enotnost podjetja Kot običajno je bilo tudi na tej skupščini mnogo govora o decentralizaciji. Nekateri delegati so trdili, da smo se začeli zaradi decentralizacije odtujevati drug od drugega. Nekatere edinice so si postale tuje in zanemarjali smo sodelovanje in kooperacijo. Razmere na tržišču in združitev nekaterih podjetij v nove gospodarske celote so nas prisilile, da bolj enotno nastopamo na tržišču. Ko je v razpravi o problemih decentralizacije govoril direktor podjetja, je med drugim dejal, da moramo stopiti v borbo na tržišču predvsem s kvalitetnim izdelkom in kratkim rokom ter povečati operativnost vseh naših edinic, da bodo vedno sposobne nuditi hitro pomoč pri izvršitvi prevzetih nalog. Tov. Martinšek je v tej razpravi dejal, da sedaj ni čas za zapiranje posameznih edinic samih ' vase, v svoj bazen, temveč je treba povečati gibljivost in elastičnost vsake enote. Vsi smo eno podjetje — celoten Gradis. Zakaj se resneje ne vprašamo, čemu se druga nam sorodna podjetja združujejo, zakaj se utrjujejo na podlagi kooperacije in sodelovanja. Te besede imajo življenjski pomen. Tej razpravi se je pridružil tudi ing. Stefan Mesarič, ki je dejal, da osnutek novega statuta podjetja ni sicer v skladu z načeli decentralizacije ter da je praksa pri njih pokazala, da poslovanje v pogojili decentralizacije bolje poteka. Ce je bil statut dan v razpravo, potem lahko vsaka edinica da svoje pripombe, ki so lahko pravilne ali ne. Mi smo v pripombah na statut podali našo zamisel in nakazali, kakšna služba naj bi se vršila na centrali in kakšna na edinicah. Gotovo pa je, če je 10 edinic na statut odgovorilo pozitivno in ena edinica negativno, se mu zdi, da bo centralni delavski svet prav gotovo sprejel pozitivno načelo, kateremu se bomo tudi mi podredili in ga sprejeli. V nadaljevanju razprave je bilo govora o naši notranji ureditvi. Sekretar podjetja Milan Šurk je pri analiziranju novega statuta podjetja dejal, da bi bilo nepravilno, če bi v sedanjem času gledali na statut kot na poskus centralizacije novih kompetenc. Zavračati je treba postavljanje posameznih edinic v rang malih ali srednjih podjetij, težnje po formiranju vseli mogočih služb v vsaki ediniei itd., temveč mora biti koncepcija decentralizacije odraz naše notranje potrebe. Organizacija proizvodnje je neločljivo povezana s sistemom upravljanja. Pri vsem tem je naša nadaljnja naloga kreoitev vloge proizvajalca kot upravljavca, kar pa bomo dosegli le z nadaljnjim oblikovanjem obračunskih enot. V razpravi je bilo govora tudi o centrali podjetja, ki bi morala predstavljati »možganski trust«. Službe na centrali bi motrale nuditi tisto, Te cini — ob dnevu mrtvih — je skoraj vsakdo od nas odšel na grobove, kjer mu ležijo svojci in prijatelji, da je na zadnje bivališče svojih najdražjih položil cvetje in rože. Ta ali oni morda ni mogel obiskati grobov svojcev, zato se jih je te dni vsaj spomnil v mislih. Tudi iz našega velikega kolektiva, ki združuje na tisoče delavcev širom Slovenije, je o dolgih letih, odkar obstaja *Gradis«., za vedno odšlo že precej naših nekdanjih tovarišev in tovarišic, naših nekdanjih sodelavcev in sodelavk. Mnogi od njih so umrli naravne smrti, mnoge so pobrale razne bolezni in nezgode. Nekaj pa je tudi takih, ki so umrli sredi dela, na svojem delovnem mestu, z delovnim orodjem o rokah — mladi, še polni sil in življenjskih moči, sredi življenja, sredi delovnega zagona. Ob dnevu mrtvih je prav, da se vsaj za nekaj minut o mislih spomnimo oseh tistih, ki so bili morda še pred nekaj meseci ali pa pred nekaj leti sredi med nami, ki so se z nami vred trudili in delali, z nami gradili lepše življenje — zdaj pa jih ni več. Mnogi od teh, ki zdaj spe večno spanje pod rušo, niso videli napredka in razcveta naše domovine, ki smo ga dosegli o zadnjem obdobju, niso videli naših novih naselij, ogromnih tovarn, modernih cest in drugih objektov, ki smo jih zgradili in jih še gradimo. Mnogi naši tovariši so umrli prezgodaj, ko je porušena domovina še trpela od strahot zadnje vojne in se je komaj počasi dvigala iz razdejanja. Ti naši nekdanji tovariši so umrli sredi dela zato, da bi mladi rod lahko živel lepše in srečnejše življenje. Dah mrtvih, ob katerem se moramo spomniti tudi naših nekdanjih sotovarišeo in tovarišic, ki so umrli sredi delovnega poleta, pa naj nam bo tudi resen opomin, da bomo do skrajnosti zaostrili varnost pri delu, da bomo izključili prav vse možnosti, ki bi nam še lahko za vselej iztrgale naše tovariše in tovarišice z njihovih delovnih mest — iz naših gradbišč. česar edinice nimajo. Nov statut predvideva več pristojnosti centralnim službam, toda le-te naj se odražajo tudi v odgovornosti. Član centralnega odbora sindikata gradbenih delavcev tov. Antolo-vič je dejal, da je vprašanje decentralizacije tesno povezano z vprašanjem integracije podjetja. Mi moramo podjetja obravnavati kot celoto, kajti vsaka edinica bi svoj problem predvsem pa problem na tržišču težko reševala. Tem mislim se je pridružil tudi predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Lado Svetek, ko je govoril o 16. in 17. čl. naše ustave ter poudaril, da je treba vsem delavcem zagotoviti udeležbo pri organizaciji v okviru celotnega podjetja. V razpravi je dal največ poudarka novemu statutu podjetja, ki naj uredi vse notranje odnose. Upoštevati je treba, da je Gradis specifično podjetje. Govoril je tudi o osebnih prejemkih v gradbeništvu, kajti le-ti šo v glavnem isti kot v preteklem letu, čeprav se je produktivnost dela znatno dvignila. Delegati so razpravljali tudi o izvršitvi planskih nalog za letošnje leto. Razpoložljivi podatki nam kažejo, da smo do konca avgusta izvršili 62,6 »/o letnega plana, oziroma do konca septembra 73 “/o. Produktivnost dela se je dvignila za 8°/«, kar je dokaz dobrega gospodarjenja in splošnega dviga storilnost' dela. (Nadaljevanje na 2. strani) Sklepi sindikalnega odbora podjetja ■iM ■ Ljubljana — One 5. 11. llKiž je biJo na centrali podjetja v Ljubljani predavanje sa tehnični kader. O vtisih : potovain ia po Sovjetski zvezi je preclaval glavni inženir Alfred Peteln. Predavanje je bilo izredno bogato in zanimivo. Grupo, ki je odšla v Sovjetsko zvezo, so sestavljali ing. . Alfred Peteln, ing. Saša Škulj _ ter Vlado Ase j e v. pomočnik (bi rektorja »Tehnike« Ljubljana. Imenovani so bili na študijskem potovanju po Sov- čr; jetski zvezi 31 dni. ■ Ljubljana — Po pravilniku o razdeljevanju spominskih daril delavcem in usluž- gm bencem, ki delajo v podjetju =s neprekinjeno 10 oz. 15 let. se je število tistih, ki so že dalj časa v podjetju, povečalo, in sicer: 10-letnikov, ki so upra- ||| vičeni na la darila, je 156, 15-letnikov pa 145. Simbolična spominska darila se delijo vsako leto na dan ustanovitve • : podjetja oz. 29. novembra. Vsem nagrajencem že v naprej iskrene čestitke. ■ Ljubljana — Na prvem zasedanju plenuma sindikalnega odbora podjetja »Gradis« je bil izvoljen nov sindikalni odbor podjetja, katerega sestavljajo: Franjo Breznik Novi predsednik in tajnik sindikalnega odbora podjetja »Gradis« Vinko Florijančič iz Škofje Loke in Franc Zupančič iz Celja Končno na skupni poti (Nadaljevanje s 1. strani) Predlagano je tudi bilo, da bi v novem statutu spremenili način volitev v centralni DS. Centralni DS naj ne bi bil v bodoče več sestavljen iz predstavnikov posameznih edinic. temveč naj bi ga sestavljali najboljši člani celotnega kolektiva. Potreben je mesečni obračun proizvodnje in dohodka V razpravi je sodeloval predsednik mladinske organizacije tovariš Horvat ter med drugim dejal da imamo v podjetju 42 °/o mladine, ki pa je vse premalo vključena v razne organe in družbeno politične organizacije. Komercialni direktor Iko Ravnikar pa je razpravljal o odnosu do investitorjev, avansih in finančnem poslovanju podjetja. Med drugim je dejal, da je naš periodični obračun zgodovina ter bomo morali čim-prej pristopiti k mesečnim obračunom. V nadaljnji razpravi so še sodelovali Frane Graifonet iz Maribora, Jože Lorenčič, Rudi Koršič. Edo Kragelj, Lojze Cepuš, Janez Škofič, ing. Boris Vede in ostali. Letna skupščina je torej v celoti uspela. Kljub ostrim in kritičnim pripombam posameznih delegatov je iz razprave zopet vela težnja po enotnosti podjetja ob istočasni borbi za nadaljnje utrjevanje delavskega samoupravljanja. Ponosni smo lahko na tak kolektiv, ki je s svojim delom na strokovnem kot na političnem področju dokazal, da gre po poti usmerjanja in utrjevanja našega družbeno nolitičnega gibanja. C. 1. Da ne bi aktivnost sindikalnih podružnic tudi v bodoče slonela pretežno le na maloštevilnih funkcionarjih, hi bilo potrebno: a) po obračunskih enotah (proizvodnih enotah) okrepiti delo in vpliv sindikalne organizacije; b) bolj pogosto tolmačiti ljudem gospodarske in politične dogodke, predvsem tiste, ki vplivajo na njihov standard; c) bolj ažurno in odgovorno opravljati tehnične posle v podružnici (vez med podružnico in pododbori — poverjeništvi in vez s SOP). Realizacija: Seminar za tajnike in predsednike pododborov (poverjenike) s temo: metodologija dela, politična vsebina sindikalnega dela. Izvršiti v zimskem času. 2. Ustanavljati obračunske enote (OE), obstoječe pa izpopolnjevati. Težišče dela po OE je prenesti na obravnavanje: a) proizvodnja. b) politike osebnih dohodkov, c) odnosov v OE in do organizacijskih enot. Obravnava naj vsebuje predvsem gospodarsko 'problematiko (izvrševanje del — termini, finančno stanje, preskrba z materialom, število zaposlenih ipd.), merila za delitev osebnih dohodkov tako v OE kot v oziru do organizacijskih enot, posamezne obračunske postavke, vloga proizvodnih svetov kot »poravnalnih« svetov (še pred disciplinsko komisijo organizacijskih enot itd.). Realizacija: Obvezni tedenski sestanki proizvajalnih svetov in vsaj enkrat na mesec zbori obračunskih enot. 3. Uskladiti pravilnike organizacijskih enot o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka tako, da bo mogoče mesečno obračunavati. To doseči predvsem: a) z enostavnimi merili in jasnimi ekonomskimi odnosi med podjetjem in organizacijsko enoto in med obračunsko enoto. b) zapletenost in obsežnost del pri izdelavi in določanju meril delitve terja ustanovitev posebne službe, ki bi s sistematičnim delom dajala predloge za izpopolnjevanje sistema notranje delitve. č) doseči ažurnost obračuna tistih storitev, ki bistveno vplivajo na uspeh pri delu (avtopark, mehanizacija, storitve obratov). Realizacija: Po organizacijskih enotah je sestaviti pravila, ki morajo točno precizirati odnose med podjetjem, organizacijsko enoto in obračunsko enoto. Za izpopolnjevanje sistema nagrajevanja se mora takoj nastaviti poseben strokovnjak — referent, ki se bo ukvarjal samo z delitvijo do- hodka. Potrebno je pristopiti k izdelavi lastnih cen, k bolj organiziranim oblikam priprave dela. 4. Odpraviti nepravilnosti v politiki kadrovanja, oziroma povečati vlogo in odgovornost vseh činiteljev, ki v podjetju kakorkoli vplivajo na kadrovanje. Realizacija: 1. Na centrali okrepiti službo v smislu statuta podjetja; 2. Po načelu rotacije je treba sistematično uvajati mlajše kadre na odgovorna in vodilna mesta, predvsem v družbeno političnih organizacijah; 3. Na organizacijskih enotah postopno postavljati strokovnjake na delovna mesta kadrovikov. Današnjim vodjem kadrovskih služb po edinicah pa dati možnost izpopolnjevanja; 4. Z ozirom na veliko fluktuacijo v podjetju, posebno skrbno obravnavati delo komisij za sprejem in odpust delavcev (analizirati vzroke odhoda); 5. Za uspešno izobraževanje in pravilno vodenje kadrovske politike je potrebno zagotoviti dovolj materialnih sredstev; 6. V okviru podjetja voditi točno evidenco kadrov glede na njihove strokovne in politične sposobnosti (predvsem za mlajše strokovne in politične delavce). 5. Vzporedno z nadaljnjim poglabljanjem delavskega samoupravljanja je težišče upravljanja prenesti na OE. Realizirati prejšnje sklepe o ustanavljanju obračunskih enot in organov upravljanja. Pravice in dolžnosti organov upravljanja v obračunskih enotah morajo biti zagotovljene s pravili, kot je navedeno v točki 2 in 3 sklepov sind. odbora. 6. Integracija (združevanje) v našem podjetju pomeni organsko združevanje tehnoloških procesov s potrebno specializacijo predvsem glede ci.onoiničnej-šega gospodarjenja. Naša naloga v tej smeri je: a) boriti se proti vsaki gospodarsko neutemeljeni in nasilni rešitvi združevanja brez ekonomsko utemeljenih pokazateljev; b) pri obravnavi statuta podjetja je upoštevati vse pogoje ekonomske integracije. 7. Z ustanavljanjem obračunskih enot in ekono-mičnejšega poslovanja se je neposredna skrb za delavca poslabšala (ukinjajo se menze, topli obroki, znižujejo se sredstva za zaščito itd.). Zato predlagamo, da se bodoče posveti vso skrb varnostni službi, prehrani in stanovanjem delavcev, izgradnji stanovanj, rekreaciji ter nudi vse možnosti za kulturno udejstvovanje. 8. Delavski svet podjetja naj razpravlja o sklepih letne skupščine sindikalnega odbora podjetja in poskrbi za njih realizacijo. Tudi družabni večeri del rekreacije delavcev (Zalog), Lojze Cepuš (centra-la), Vlado Celičc (Jesenice), Jože Cena d i (Koper), Vinko Florijančič (Škofja Loka), ||gj Franc Graifoner (Maribor), ==! Franc Gruden (OGP Ljubija- im na), Rudi Koršič (GV Ljubija- i|| na), Albert Lenardič (Kranj). === Ernest Rus (KO Maribor), j=z Stane Uhan (Ravne), Anton Zajc (CO Ljubljana), Franc Župančič (Celje). V nadzorni odbor: Janez == Škofič (centrala), Ivan Žorž (GV Ljubljana), Božo Pivče-vič »Kranj). Za tehničnega tajnika je bil i|§ znova izvoljen Jože Lorenčič, ■ Kranj — Na četrti seji =|| DS gradbišča Kranj so raz- HH pravljali o bilanci za tretje |g tromesečje. Na zasedanju de-lovskega sveta je podal poro-ročilo komercialni šef Boško Pivčevič. Med drugim poro- Sedanja faza razvoja družbenih odnosov pred- čajo, da znaša uspeh gradfoi- gg e>tavlja glede na sprejemanje novega ustavnega pred- šča 5 milijonov 600 tisoč di- piša določeno prelomnico v razvoju našega družbe- narjev. Od tega je treba nega življenja. Da bi nova ustava v čimvečii meri odšteti vso z.gubo na menza im predstavljala dejanski odraz naših družbeno-ekonom- ostaJe družbene dajatve. Raz- skih potreb po uzakonitvi naših dosedanjih rezultatov pravljali so tudi o planu in bi g z omenjenih področij kakor tudi po smernicah in morali letos realizirati še 200 načelih bodočega razvoja, naj bi javna razprava o milijonov dinarjev. m predosnutku ustave posredovala predstavniškim orga- 3= nom mnenje vseh članov naše družbene skupnosti. ■ Ljubljana -?n p reg k- = Da bi S€ ta namen ri , je Mo p(>trebno javno du strokovne usposobljenost* |= razpravo organizirati nadvse skrbno in poskrbeti s tehnicnega kadra smo ugoto- gg tem' y zvezdj° da bi bili vsi občani ^nai z vse- y, i, da nekaj mzemrjev ,kolektiva s nredosuutkom. Udeležba na debatnih ve- čeniih o osnutku ustave je bila lahko rečemo z malo-t-!v»V/w •, a P°\ številnimi izjemami popolna, kar dokazuje interes P ’ da C članov kolektiva za temelje naše družbene' ekonom- ^ ^ ' ske im politične ureditve. Po izvršenem in temeljitem ■ Jesenice — Na zadnji seji uvodu, ki je vseboval vse osnovne značilnosti novega DS so razpravljali o varnosti osnutka, se je razvila razprava, v kateri so bila ob- pri delu. Poleg rednih članov ravnavana vsa važnejša vprašanja. Predvsem je člane DS' se je sestanka udeležil naših kolektivov zanimala bodoča družbeno-ekonom- tudi Vemdelim Šimenc, občin- ska ureditev, položaj delovnih organizacij ter osnov- sk.i inšpektor Jesenice ter Ja- ne značilnosti notranjih oblik in odnosov. Pogosta so n oz Škofič, šef varnostne služ- bila vprašanja s področja pravic in pristojnosti de- be podjetja. Razprava na lovnih kolektivov ter o strukturi organov upravlja- sostanku je bila zelo živahna nja in njihovih organizacijskih oblikah. ter so sprejeli več konkretnih Oblike in vsebina decentraliziranega upravljanja sklepov. == so z ozirom na aktualnost tovrstne problematike pri Po dolgem času je na centrali podjetja zopet zaživelo družabno življenje. Dolžnost sindikalne podružnice centrale je bila, da poživi otopelost in pasivnost članov kolektiva, ki se je odražala v političnem in družabnem življenju tega kolektiva. Ko smo študirali »Pravila podjetja« — zopet je bila enkrat polna dvorana članov sindikalne podružnice — je odbor predlagal na koncu dnevnega reda, naj se sestanejo člani centrale in projektivnega biroja na kegljišču športnega društva ter da organiziramo nekako prijateljsko srečanje med »zgornjim« in »spodnjim« nadstropjem. S tem bi odpadla tista nepotrebna »maska« ljudi, ki hodijo drug mimo drugega, kot da smo vsi le številke in tuji ljudje, čeprav živimo vsi pod eno streho ter delamo drug za drugega. Ko je sindikalni odbor povabil oba kolektiva na družabno keglja- nje, in sicer je pritličje napovedalo boj prvemu nadstropju, se je zvečer odzvalo kar lepo število članov. Borba je bila napeta do zadnjega trenutka. »Spodnji« so zmagali za 5 kegljev in dobili v dar steklenico »encijančka«. Po trudg-polnem delu se je prilegla skromna malica, ki jo je organizirala sindikalna podružnica na čast vsem tekmovalcem. Seveda tudi muzike ni manjkalo, ki je vžgala podplate vsem »mladim« in »starejšim« in tvvist v »visokih krogih« je zaključil prijeten večer. Odbor sindikalne podružnice želi, na masovnih sestankih vsi člani naše podružnice udeleženi stoodstotno da bi bilo takih večerov še več in da bi bili na družabnih večerih kot ter da bi kolektiv centrale in projektivnega biroja predstavljal eno družino v sodelovanju z drugimi podružnicami in kolektivi našega podjetja. —ŠA— i novi ustavi FSRJ Tolmačenje nove ustave FSRJ vodi v okviru centra za izobraževanje sekretar podjetja Milan šurk. Razprave na vseh sestankih so izredno zanimive. nas zavzele eno prvih mest. Z velikim zanimanjem so člani kolektiva spremljali pojasnila iz poglavja o svoboščinah, pravicah in dolžnostih delovnega človeka in občana. Poudarjena vloga družbene lastnine je narekovala vrsto vprašanj o bodočem obsegu privatne lastnine na sredstvih za proizvodnjo. Prav to področje (kmetijstvo in obrt) je zahtevalo in narekovalo vrsto vprašanj in različnih mnenj, vendar se je ogromna večina poslušalcev opredelila za predlog, ki ga vsebuje osnutek. Pozornosti je bil deležen tudi problem produktivnosti dela in delitev po delu. Splošna ugotovitev je bila. da bomo morali na obeh omenjenih področjih še veliko storiti za uresničitev teh principov. »Vsak po svojih sposobnostih vsakemu po njegovem delu«, zahteva poglobljenega dela na področju notranje organizacije podjetja in področju nagrajevanja, kjer še nismo dosegli rezultatov, ki pa so zelo zaželeni in nadvse potrebni za primerno urejenost naših internih razmer. Pravica do dela je postavljena v osnutku kot ustavno načelo. Mnenje proizvajalcev je bilo v tem pogledu pozitivno, vendar pa so bili podani konkretni predlogi za še točnejšo opredelitev te pravice. Načelo, ki proglaša samovoljo za protiustavno, je doživelo živahno potrjevanje, ker si lahko le tako ustvarimo res take notranje odnose, ki bodo zasnovani na demokratičnih principih. Proizvajalci so v razpravi načeli še vrsto drugih vprašanj, npr. statut podjetja in njegova vsebina, problem delitve rezultatov dela med družbeno skupnostjo in deloma organizacijo itd. Smatramo, da je kolektiv podjetja s tako organizirano razpravo izpolnil svojo družbeno obveznost in da bodo tudi rezultati razprave, ki jih bomo pristojnim organom posredovali v obliki prerlto-r-nv in pripomb naletel' na upoštevanje. Razprave v naših kolektivih se nadaljujejo. Pojasnilo le članku „Mož na starem kajzerju" Upamo, da takrat, ko bo žerja-vist Štegar Avgust kakor tudi vsi drugi činitelji našega lista čital tele vrstice, da bo vsa zadeva že urejena, da ho tov. Štegar že videk da kolektiv graditeljev tovarne močnih krmil v Ljutomeru ni pozabil nanj, kakor to navaja v avgustovski izdaji našega lista. Še preje pa pojasnitev, kako je prišlo do tega, da ni dobil zneska obljubljene nagrade. Res je, da je tov. Štegar eden naših najboljših žerjavistov pri »Gradisu.« Ko je delal na gradnji tovarne močnih krmil v Ljutomeru, smo iskali obliko, Kako bi mu izplačali nagrado za njegovo nesebično in požrtvovalno delo. Mesečno ga nismo mogli dati v plačilno listo, ker ne dela na gradbenem vodstvu Maribor. Zato je proizvodni svet tega gradbišča sklenil, du se ga vnese v spisek obračuna EE za prvo polletje. Vse je bilo dogovorjeno, kako in koliko je obračunati, pa je vseeno prišlo do neljube pomote tako, da je bila zanj vstavljena bruto vsota, katera mu je bila namenjena v neto znesku. Ko je »mezdni« izračunaval njegov delež, smo ugotovili, da le-ta znaša ca. 1200 din. Sram nas je bilo, da bi mu izplačali tako nizko vsoto, zato smo iskali, kako bi napako popravili v septembru. Sedaj pa bo dobil znesek, ki mu bo v skromno priznanje za trud ter v spomin na delo in kolektiv v Prlekiji. Upam, da bo sedaj tov. Štegar pomirjen in krivica popravljena. Kolektiv graditeljev TMK v Ljutomeru Naši jubilanti 50 letnico rojstva bodo izpolnili: Ivan Ribič, delovodja iz Zaloga 18. 11., Viktor Vori, betoner iz Raven na Koroškem 23. 11., Karl Frelih, polkvalificiran delavec iz Škofje Loke 28. 11., Evgen Kutoš, delavec iz Celja 27. 11., Štefan Jus, mehanik iz KO Maribor 2. 12. Vsem jubilantom naše iskrene čestitke! illlllllll »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Zelo smo bili presenečeni nad prijateljskim sprejemom, ki so nam ga priredili Jeseničani. Izmenjali smo svoja miljenja in se pomenili o težavah in bodočem delu. Takšni medsebojni obiski so koristni in potrebni. Člani sindikalne podružnice iz Maribora in Jesenic na skupnem posvetovanju na Jesenicah. KOMUNISTI CENTRALE PODJETJA SO ZBOROVALI Decentralizacija upravljanja in ne decentralizacija vodenia v v JCaj pa s&iojiu m Delni rezultati nedavne ankete — ki jo je organizirala kadrov- ska služba centrale med našimi strojniki po vseh gradbiščih, so že I poznani. Zanimivo je, da se na anketo niso oglasili prav vsi, kakor smo pričakovali. K tej anketi se je priglasilo slabe 3 °lo vseh zaposlenih, kar nam da misliti, da je glede na stopnjo mehanizira-nosti potrebno število delavcev n tem poklicu premajhno. Če m pogledamo te rezultate še natančneje, bomo videli, da je od anketiranih v svoji stroki izobraženih le 43 °lo. Za 28 % so podatki nepopolni tako, da vanje ne moremo imeti zaupanja. Vse te podatke bo posebna komisija kadrovskega oddelka še preverila in poiskala zaželene odgovore. Posebno nam da misliti podatek, da je 25 % ljudi zaposlenih pri naših strojih popolnoma nekvalificiranih, se pravi, brez vsake strokovne izobrazbe. Kako naj potem zahtevamo, da bodo naši stroji obratovali, če jih bo upravljal sicer vesten delavec, a brez posebnega znanja, kaj naj sploh dela, da bo lahko čim dlje stroj vršil svojo nalogo I brez večjih popravil in zastojev. Med te delavce, za katere pravimo, da imajo strokovno izobrazbo, so zajeti vsi polkvalificirani in kvalificirani. Lahko rečemo, da polovica od teh kljub nekemu I osnovnemu znanju nima dovolj znanja za svoje delovno mesto. Drug pomemben podatek za naša tehničtia vodstva in organe u pravi jan ja je ta, da lahko letos pošljemo v tako imenovano srednjo strokovno izobraževanje (kvalifikacijo) le 2 % anketiranih ljudi. Tu je nastala neka praznina. Strojniki, ki so opravili tečaj v poslednjih dveh letih, še nimajo po zakonu pravico na nadaljnje izobraževanje in splošno veljavne izpite: pred njimi pa ni dovolj kadra, ki bi ga zdaj lahko načrtno naprej izobraževali. Če bomo o prihodnje hoteli imeti vsaj z nižjo strokovno izobrazbo zasedena delovna mesta, bomo morali letos o okviru centra za izobraževanje prirediti vsaj tri tečaje za polkoalificirane strojnike, da o razširjanju kadra pri povečanju mehanizacije sploh ne govorimo. Oktobra je bila letna konferenca osnovne organizacije ZK centrale podjetja in projektivnega biroja. Obračun dosedanjega dela, pregled metod m oblik političnega udejstvovanja posameznih članov je dal vrsto sugestij in smernic za nadaljnje politično delo. Razprava je po obširnem in dobro sestavljenem poročilu nakazala ugotovitev, da morajo prav komunisti te osnovne organizacije v bodoče vložiti več volje in sugestivnosti v svoje politično delo in stremeti za doslednejšo politiko in za konkretnejše oblike dela družbeno politične dejavnosti, ker si dobrega upravljavca ne moremo predstavljati kot samo strokovnega delavca ampak igra pomembno vlogo prav njihova družbeno politična aktivnost. Realizacija načela, da je merilo kvalitete komunista prav njegova aktivnost v okviru družbeno-političnih organizacij, je našla primeren odraz v sklepih konference, ki so bili predvsem konkretno usmerjeni. Konferenca je ugotovila določene šibkosti, predvsem kar zadeva vprašanje aktivnosti sindikalne podružnice. organa upravljanja in dela z mladino. Premajhna upornost komunistov, ki delajo v teh organizacijah in organih, se kaže predvsem v nižji kvaliteti dela teh organov in organizaciji. Uporno vztrajno delo mora biti edini način ter metoda komunistov, ker le tako lahko računamo na razveseljivejše uspehe na teh področjih. Čeprav naj bi komunisti centrale na sestankih svoje osnovne organizacije ne obravnavali problematike podjetja v celoti, ampak samo svoje interne probleme, že značaj njihovega strokovno upravnega dela narekuje obravnavanje nekaterih splošnih problemov. Predvsem je v prvi vrsti vzklilo v razpravi vprašanje glede sistema decentraliziranega upravljanja. Soglasno so se vsi komunisti izrekli za načelo, da je problem decentralizacije problem samo zato, ker se pojavljajo mnenja po decentralizaciji vodenja, namesto da bi bilo bistveno stremljenje po formiranju sistema upravljanja. ki bo upravljanje re.s približalo neposrednemu proizvajalcu ter da bo upravljanje v imenu proizvajalcev zamen jalo -samoupravl janje proizvajalcev. Posebej so poudarili realizacijo načela delitve po delu. Opustitev FRANC AMON 18, oktobra 1962 je nenadoma preminil Franc Amon, zidar, zaposlen na sektorju Ruše — Gradis Maribor. Pri odprtem grobu se je v imenu kolektiva in sindikalne podružnice poslovil od njega tov. Bagari. Franc Amon je bil star član našega kolektiva, dober delavec in tovariš. Tovariša Amona bomo ohranili v trajnem spominu, njegovi družini pa naše izredno sožalje! dosedanjih form stimulativnega nagrajevanja je pomenilo korak nazaj k preživelim metodam mezdnega plačevanja, kar pa je v ostrem nasprotju s smernicami delitve po delu. Konferenca je sklenila, da se je treba zavzeti za korekturo politike delitve osebnih dohodkov. Razprava je načela vrsto vprašanj, ki so aktualna in jih bo treba čimprej rešiti. Sem sodi tudi problematika biroja in njegove vloge v našem poslovanju, problem faktorja za delitev dohodka podjetja, merila produktivnosti dela itf. Uvajanje sodobnih načinov dela in tehnologije v proizvodnji je bikPpred-met resne in široke obdelave, kar je dalo rezultat v tem smislu, da morajo biti komunisti nosilci teh prizadevanj. Dosedanja kadrovska politika osnovne organizacije ZK mi bila uspešna, kar se je odrazilo v tem, da ni bil sprejet noben nov član. Temu problemu je treba posvetiti več pozornosti in vključiti v delo in organizacijo mlade ljudi, ki bodo voljni sodelovati in politično delati. Konferenca je na koncu izvolila novo vodstvo OOZK in sprejela program dela, ki vsebuje predvsem konkretne sklepe in zadolžitve za vsakega člana, kar naj doprinese k večji politični aktivnosti vsakega posameznika kot tudi cele osnovne organizacije. Tako bo, upamo, delo uspešnejše ter trud poplačan. Milan Šunk SVETLEJŠE PERSPEKTIVE V CELJU Naša delovna enota v Celju je v zadnjem obdobju — že predlanskim in tudi lari — zašla v dokajšnje težave. Tudi letos spomladi stanje v Celju še ni bilo rožnato, vendar pa se zadnje čase razmere postopoma urejajo. Zato ni smela trditev, da vodstvo naše enote v Celju z zaupanjem zre v prihodnost. Trenutno so naši delavci v Celju razporejeni na več gradbiščih. Okrog 45 ljudi je zaposlenih pri gradnji dvotirnega železniškega mostu čez Voglajno, kjer vozijo zdaj vlaki čez zasilen most. Dela na tem objektu so bila zelo naporna, tako da je bilo treba poklicati na pomoč celo potapljača iz podjetja »Tchnogradnje«, ki je betoniral globoke temelje pod vodno gladino. Vendar pa je upati, da so zdaj glavne težave premagane, kajti če ne bo še kmalu večjih nalivov in s tem naraščanja voda, bodo pred začetkom zime glavna betonska dela opravljena. V Dečkovi ulici gradimo dva stolpiča za prodajo na tržišču, kmalu bo stekla gradnja samskega doma za celjsko Cinkarno. Večje gradbišče je tudi že odprto v Podlogu, kjer gradi »Gradis« 4 hleve za kmetijski kombinat iz Žalca. Razen hlevov, ki bodo sprejeli kar 400 krav molznic, je tu predvidenih še več drugih objektov kot so silosi, greznica, kanalizacija in razni drugi objekti. V Šoštanju bo kmalu končana adaptacija osemletke, v gradnji pa je že prvo od dveh večjih skladišč za šoštanjsko usnjarno. Seveda se morajo v Celju boriti z raznimi težavami. Precej problemov povzroča nabava betonskega železa, ker primanjkuje raznih specialnih profilov. Precej težav povzroča tudi razmeroma močna fluk-tuacija delovne sile in razni »plavi-dopusti, ki jih je bilo vse preveč zlasti med trgatvijo in ob raznih poljskih delili. Ljudje se tudi precej pritožu je jo. da je h rana v menzi predraga (270 din za malico, kosilo in večerjo). Seveda pa marsikateri kritik ne pomisli, koliko bi moral za to hrano plačati v navadni menzi ali celo v gostilni. Kljub težavam pa so persoektive za prihodnost vendarle boliš'' Na vidiku ie več novih gradenj. V Rogaški Slatini bo treba zgradbi nov hotel v vrednosti okrog 350 milijonov, Laško računa na novo veliko ledarno, Celje mora v kratkem dobiti moderno klavnico. Vrg tega je treba računati še s stanovanjsko izgradnjo, z nadaljnjo gradnjo v Podlogu in z raznimi drugimi objekti, da sploh ne omenjamo bodočega energokemičnega kombinata v Velenju, ki bo moral prej ali slej »oživeti«. Seveda ni nikjer rečeno, da bo gradbeno vodstvo v Celju vse na- štete in še druge objekte tudi dobilo v delo; vendar pa so v Celju trdno odločeni, da s konkurenčno ceno, kratkimi roki in kvalitetno izvedbo pridejo do novih gradenj oziroma do novega dela. Pse to pa ni samo problem obratovanja in rednega vzdrževanja. Oblastni organi posebno inšpekcija dela zahteva od nas pri delu s strojem čedalje sposobnejše ljudi in bolj strokovno izobražene ali pa nam ne dovoli obratovati. Danes je že potrebno, da ima vsak stroj navodila za obratovanje. Strokovna navodila morajo biti izpolnjena s HTV predpisi. Vsako tako navodilo pa podpisano od odgovornega delovodje, pa naj bo to za stroje težke ali pa lahke mehanizacije, rezko si predstavljamo odgovornega obratovodjo — delovodjo — šefa, Kihi lahko mirne duše podpisal pismeno izjavo, da so delavci, ki so zaposleni na stroju ali napravi na njegovem sektorju seznanjeni z navodili za uporabo naprave, z varnostnimi navodili ter da so usposobljeni Za opravljanje del na napravi, če ne bodo imeli centralno preizkušenega znanja in usposobljenosti Ta »centralno* ni mišljen o centrali podjetja ampak tako. da bodo lahko izjave dajale le pooblaščene komisije, katere so se o znanju prepričale na posebnih izpitih. Zdaj zahtevata to o naši republiki že OLO Ljubljana in OLO Celje. Ker je bil to sklep na republiški inšpekciji dela pričakujemo, da bomo prejeli taka in podobna navodila še od ostalih okrajeo, v katerih delamo. Od tehničnega kadra strojne službe čedalje več zahtevajo. Za vsak stroj, ki gre v obratovanje, moramo predlagati naši oblasti še tole: načrte, iz katerih je razvidna situacija naprave v me-rilu, ustrezne prereze, sheme delovanja., opis in analizo tehnološkega postopka, statične preračune bistvenih sestavnih delov, ki morajo biti popisani od strokovnjaka ustrezne stroke, atest proizvajalca naprave, vezni načrt električnih napeljav, meritev... V ec ne bomo navajali, ker bi bil potem ta sestavek predolg. Za obratovanje in delo, usklajeno s predpisi, bo potrebno v bodoče vlagati več truda, sicer se bomo srečali s tistimi določili zakonov, ki go-vore o kaznih i/.o te probleme bomo rešili lahko le takrat, ko bo vsem čla-lektiva jasno, da je za vsako izboljšanje situacije potrebno nom kol vložiti v vse sile in sredstoa, ki jih imamo na razpolago. REF. Več ljudi — več ve. Tega osnovnega principa se pri našem delu vse premalo poslužujemo, pa čeprav imamo za medsebojno prenašanje izkušenj še toliko možnosti. Saj niti v podjetju ne uporabimo vseli možnosti. Vsi naši kolektivi se zapirajo v svoj ozek krog dela in pri prevzemu nove delovne naloge iščejo samostojno pot do rešitve, čeprav je morda že podobno nalogo drug kolektiv uspešno rešil in za pridobljene izkušnje plačal »šolnino« v eni ali drugi obliki. Prav isto velja seveda za prenašanje tehničnih, upravnih, organizacijskih in drugih izkušenj med podjetji ožje in širše domovine. Tudi tu je bilo le malo storjenega vse doslej, čeprav smo vsi mnenja, da je tako povezovanje koristno za vsestranski skupni napredek. (Z namenom, da bi vzpostavili boljši kontakt med strokovnimi kadri širom Jugoslavije, sta bila v zadnjem času v organizaciji biroja za gradbeništvo dva simpozija, t. j. posvetovalijii tehničnega kadra, združeni z ogledom velikih objektov, ki jih posamezna renomirana podjetja gradijo po državi. Prvo tako posvetovanje gradbenih strokovnjakov iz vse države je bilo v Beogradu v dneh 14. in 15. junija, ko so nam pokazali gradnjo zelo dobro opremljenih gradbišč podjetja »Rad«, gradnjo palače CK s plezalnim žerjavom in gradnjo izredno zahtevnega televizijskega stolpa na Avali, visokega 200,20 m. Stolp je do višine 135 m grajen v armiranem betonu MB 600 in 450, konica je jeklena. Na vrhu armirano betonskega dela je 5 nadstropna gondola, katere nadstropja služijo televiziji, pošti, restavraciji za 60 ljudi in razgledni galeriji. Z ogledom novega hotela na Slaviji, ki je bil takrat še v gradnji, in velikega stanovanjskega naselja, ki ga gradi podjetje »Dom« ter z ogledom Tovarne Durisola je bil program prvega simpozija zaključen. Drugi simpozij je zajel objekte nizke gradnje v Sloveniji in na Hrvaškem in je bil od 8. do 10. oktobra. Podal je pregled del na ljubljanskem vozlišču, ljubeljskem predoru, novemu silosu na Reki vključno z ogledom luških naprav in hidrokombinata senjske hidrocentrale. Prvega simpozija sta se udeležila 2; drugega pa 6 gradbincev. Lahko trdimo, da je bil uspeh obeh posvetovanj pozitiven, saj je nudil strokovnjakom celotno sliiko o projektu, organizaciji dela, detajlni konstrukcijskega in izvedbenega značaja na vseh omenjenih objektih. Medsebojni stik zastopnikov večiih podjetij v državi pa je omogočil tudi še razne raznrsve o problemih, ki so nam vsem skupni in smo lahiko spoznali, kako konkretne probleme rešujejo drugod. Ogledi so nam tudi pokazali, da je v državi še mnogo del velikega formata, ki so mnogo primernejša za prevzem, saj omogočajo uporabo industrijskega načina dela, dobro opremljenost z mehanizacijo, visoko kvalitetno organizacijo dela, torej samo momenti, ki vplivajo bistveno tudi na dohodek izvajalca. Tako velika koncentrirana dela so primernejša tudi za izpopolnitev naših kapacitet kot manjša dela, ki jih mnogokrat prevzemamo čisto iz lokalnih teženj, da bi držali kaipaciteto edinice. Če ne moremo sodelovati na takih delili v naši ožji domovini, je pač potrebno, da se udeležujemo velikih razpisanih del v drugih republikah in za taka dela rezerviramo določen odstotek naših kapacitet. To spoznanje je bilo skupno vsem našim udeležencem obeh simpozijev. Prav tako pa nam je bilo vsem jasno, da se bo treba v bodoče udeleževati vseh podobnih strokovnih ogledov, da bomo lahko širili znanje naših kadrov, in to na delih, ki so našim pogojem dela v podjetju najbolj podobna, saj se dajo izkušnje direktno prenašati. Pa ne samo pri drugih sorodnih podjetjih! Izkušnje si lahko naberemo tudi v podjetju samem — včasih pri sosednji edinici, saj ne gre podcenjevati marsikaterega našega objekta, ki je dobro organiziran (npr. Kidričevo — nova hala B). Kljub takim možnostim pa se celo tega načina premalo poslužujemo. Namen tega članka je bil, da bi v našem podjetju, v katerem zaradi dejanske prezaposlenosti mnogokrat pozabljamo na eno osnovnih nalog za boljše delo — t. j. strokovni dvig naših kadrov, poživili skrb za tehnični napredek in s tem ciljem ■ pošiljali čimveč naših strokovnih kadrov na ■ razna posvetovanja in oglede ■ boljše povezali naše tehnične — pa tudi druge ■ — strokovnjake med seboj z obiski na naših ■ kvalitetnih objektih ■ s konkretnim obravnavanjem praktičnih pri- ■ merov dela dobro organiziranih velikih objek- ■ tov prenesli izkušnje tudi drugim edinicam ■ s strokovnimi predavanji, krajšimi seminarji ■ in diskusijskimi večeri skrbeli za izboljšanje ■ strokovne ravni naših kadrov. Trud v tej smeri bo brez dvoma izboljšal kvaliteto našega dela in pripeljal do širšega gledania na našo problematiko na delovnem mestu in v podjetju. Omogočal pa bn tudi lažje in boljše reševanje prevzetih nalog. Stroški in čas. ki ga bomo žrtvovali za tako povezavo, pa se nam bodo bogato obrestovali. Ing. Alfred Peteln Sklepi upravnega odbora podjetja . ,v 1. V zvezi z gradnjo stanovanj za tržišče, ki ji3i izvaja naše podjetje, sprejme upravni odbor naslednje sklepe: — Upravni odbor smatra dosedanji način in obseg graditve stanovanj za tržišče v podjetju kot pravilen in naj •e v tem obsegu, načinu in smislu nadaljuje; — centrala, gradbena vodstva, gradbišča in obrati naj •krbno prouče priporočilo Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije z dne 9. 10. 1962 glede bodoče politike graditve stanovanj in to glede racionalne graditve, projektiranja, uvajanja novih metod in novih materialov in proizvodnje stanovanj za trg. Prizadevati se je, da se bodo cene stanovanj znižale. V teh naporih in prizadevanjih morajo intenzivno sodelovati vse prizadete edinice s skupnim ciljem, da ho Gradis nudil kvalitetna in cenena stanovanja; — Projektivni biro Gradisa naj izdela tipske projekte cenenih manjših stanovanj, ki pa ne smejo biti izpod postavljenega standarda. Sodeluje naj pri akciji projektiranja za »Poslovno tehnično združenje stanovanjskih investitorjev«, in to na projektih, ki so interesantni za podjetje in za tržišče v tehničnem in komercialnem pogledu. Sodeluje naj pri Izdelavi zazidalnih načrtov in komunalnih ureditev za lokacije, ki pridejo v poštev za Gradis. Iskati je lokacije, kjer bo možno realizirati večletno, kontinuirno, tehnično dobro organizirano ceneno gradnjo za tržišče. V to akcijo je vključiti prizadete občine, mestni svet ali celo okraj glede sodelovanja pri investicijah komunalne ureditve kompleksa. Proučuje naj tudi izdelavo tipskih projektov za hale, garaže itd. in sodeluje na racionalizaciji v gradnjo prevzetih objektov; — občinam in okrajem je prikazati škodljive zastoje pri gradnji stanovanj za tržišče zaradi počasnega dodeljevanja lokacij; — centrala podjetja naj še v naprej išče ugodne kredite za gradnjo stanovanj za tržišče; — strokovnjaki centrale in edinic naj sodelujejo tudi v bodoče v raznih komisijah, anketah, strokovnih posvetovanjih in predavanjih v zvezi z gradnjo stanovanj in splcdi gradbeništva, ker je to v interesu afirmacije Gradisa in vodilne vloge, ki naj bi jo imel v gradbeništvu v Sloveniji; — centrala in edinice naj na svojem teritoriju nenehno analizirajo tržišče, primerjajo prodajne cene in iščejo možnosti in način pocenitve ter konkurenčnosti, vendar ne na račun kvalitete izdelka in standarda; — ker vedno več investitorjev zahteva obvezne ponudbe po načinu fiksne cene — ključ v roke — pri gradnji za tržišče pa je to osnovni pogoj, je v bodoče ponudbe še skrbneje obdelati in velja zato pripravi dela in kalkulacijam posvetiti veliko pozornost. S skrbno pripravo dela je treba dvigniti kvaliteto, uspeh na znotraj in konkurenčnost navzven; — v investicijski graditvi je iskati tesen stik s sedanjimi in bodočimi investitorji, jim nuditi pomoč in nasvete pri planiranju in projektiranju njihovih gradbenih investicij in jih v vsakem pogledu zainteresirati in vezati na Gradis. Pri tem bodo odigrale naše operativne edinice odločilno vlogo s solidnim delom, rokom in ceno; — projektantskim organizacijam izven Gradisa je nuditi pomoč z operativnimi nasveti, stremeti za tem, da se pri projektiranju predvidi uporaba naših prefabriciranih elementov In projektira tako, da bo naša mehanizacija racionalno vključena pri realizaciji projekta; kalkulacije naj se strokovno in po obsegu toliko ojačijo. da bodo zmogle izdelati detajlno pretehtane ponudbe in da bodo pristopile k izračunu lastne cene. Projektantskim organizacijam naj se nudi naše usluge pri izdelavi popisa del, predizmer in predračune, ker se na ta način olajša pot do prevzema del. Te usluge naj se nudijo po cenah, ki so sprejemljive za projektne organizacije, če treba pa tudi brezplačno na račun režije Gradisa; išče naj se možnost prevzemanja primernih del v inozemstvu in drugih republikah. 2. Predlog internega faktorja za delitev dohodka organizacijskim enotam, katerega je podal analitski oddelek centrale, naj se dopolni z dodatnimi merili in osnovami ter tako dopolnjenega posreduje kolektivom organizacijskih enot v razpravo. 3. Potrdijo se skleni komisije za racionalizacijo in prihranke in odobrijo izplačila za izvedene racionalizacije: a) za prihranek pri premičnih odrih na objektu »Alpos«, Šentjur. Prijavitelj tov. Ojsteršek Jože, delovodja na gradbenem vodstvu Celje. Izračunana osnova za premijo znaša 1,555.090 din. Procent premije po pravilih 13. člena do 1,000.000 77.500 din Razlika 555.000 k 5 °/t ....................... 27.754 din Skupaj neto.................... 105.254 din b) prihranek pri izdelavi montažnih železo-betonskih elementov na objektu TMK Ptuj in TMK Ljutomer. Priia-vitelii tov. Pernat Viktor s sodelavci. Osnova za izračun premije znaša po predlogu....................3.489.67? din mani 10 °/o od 4,564.224 . . . 456-422 din Osnov;i........................ 3 033.251 din Osnova za izračun premije se zmanjša za 10 %, ker je je zajet tudi kalkulativni dobiček v omenjeni višini. Procent premije po pravilniku 13. člen do 2,500.000 .... 152.500 din razlika 533.251 x 4 . 21.330 din Skupaj neto..................... . 173.830 din Gornji znesek se razdeli po predlaganem ključu pri- javiteljev: Pernat Viktor 35 °lt neto ............... 60.840 din Veit Vinko 35 •/« neto .......... 60.840 din ing. Lah Ivan 15 % neto.................. 26.075 din ing. Maister Borut 15 •/# neto........... 26.075 din Skupaj.............. 173.830 din c) prijavo prijavitevljev Vovka Franca, Zalokarja Josipa in Lukača Boža se vzame na znanje s tem, da komisija pregleda izračun prihranka po izvršenem delu ter formulira ustrezen sklep upravnemu odboru. č) prijave prijaviteljev in temu sledeči sklepi komisije ter upravnega odbora podjetja se po realizaciji posredujejo vsem organizacijskim enotam v uporabo. 4. Na predlog gospodarsko-računskega sektorja se imenujejo inventurne komisije v naslednjem personalnem sestavu: — Centralna popisna komisija: Lenščak Anica, predsednik Ciringer Ivan, član Božič Ivan, član — Komisija za popis osnovnih sredstev: Zupan Janez, predsednik Lukač Božo, član Korbar Bogomil, član — Komisija za popis nedovršene proizvodnje In lastnih investicij v gradnji: ing. Bleiweis Marko, predsednik Ing. Prijatelj Sonja, član Keršič Ivan, član — Komisija za popis materiala in drobnega inventarja v počitniških domovih: Popotnik Tone, predsednik Krmec Cirila, član Škabar Rudi, član — Komisija za popis materiala in drobnega inventarja na centrali podietja in centralnem skladišču: Požar Vinko, predsednik Satler Pavel, član Feldin Mirko, član 5. Predlog Obrata gradbenih polizdelkov, da se prouči problematika poslovanja tega obrata v zvezi s polletno bilanco, vzame upravni odbor na znanje s priporočilom upravi podjetja, da imenuje strokovno komisijo, ki naj detajlno prouči obstoječo problematiko poslovanja obrata gradbenih polizdelkov in nato poroča o svojih izsledkih upravnemu odboru. Komisija delavskega sveta podjetja, katera je bila imenovana z namenom, da analizira vzroke negativnih rezultatov posameznih organizacijskih enot ob polletnem obračunu, naj svoje poročilo prizadetim enotam posreduje. 6. Pritožba ing. Anton Pogačnika v zvezi s poslovanjem počitniških domov se vzame na znanje in opozori kadrovski oddelek podjetja, da uvede v prihodnji sezoni ustrezen režim, ki bo članom kolektiva zagotovil tako delo osebja, da ne bo pritožb. 7. Dopis organizacijske enote gradbišča Kranj v zvezi s problemom ustrezne zaposlitve Avgusta Metličarja se odstopi kadrovskemu oddelku centrale podjetja z nalogo, da najde za imenovanega primerno zaposlitev v podjetju. 8. Pritožba Stefana Sačerja, zaposlenega na gradbenem vodstvu Ljubljana v zvezi z njegovim stanovanjskim problemom, se odstopi v rešitev organom upravljanja gradbenega vodstva Ljubljana. 9. Vloga Josipa Škafarja za dodelitev kredita za gradnjo hiše se odobri v znesku 400.000 din iz namembnih sredstev. Gospodarsko-računski sektor naj realizira ta sklep. 10. Vloga Otilije Novak za povišanje akontacije na osebni dohodek se odstopi pristojni komisiji delavskega sveta podjetja v reden postopek. 11. Za realizacijo svoječasno odobrenega posojila za samske domove iz sklada za stanovanjsko izgradnjo LRS za financiranje gradnje samskega doma na Jesenicah v višini 12,000.000 din se za sklenitev pogodbe s Komunalno banko Jesenice pooblaščata direktor podjetja ing. Hugo Keržan in direktor gospodarsko-računskega sektorja Iko Ravnikar. Predlog se retrogradno potrdi. 12. Po kupoprodajni pogodbi med stanovanjskim skladom občine Koper in našim podjetjem za dvosobno stanovanje v Dekanih se spreime sklep za sklenitev posojilne pogodbe s Komunalno banko Koper v višini 4.500.000 din. Sredstva za plačilo anuitet so zasigurana iz sklada skupne porabe iz kvote gradbišča Koper. Za podpis kreditne pogodbe se pooblašča direktor podjetja ing. Hugo Keržan in direktor gospodarsko-računskega sektorja Iko Ravnikar. 13. Upravni odbor podjetja vzame na znanje poročilo sindikalnega odbora podjetja o njegovem delu v preteklem obdobju s pristavkom, da bi o posebno poudarjeni problematiki. kolikor bi se poiavila, posebej razpravljal. 14. Upravni odbor podietja se strinja z nabavo osebnega avtnmobii^ centralo podietia s tem. da se po predhodnem sklepu komisije za investiciie predloži nakup v obravnavo in potrditev delavskemu svetu podjetja. Predsednik UOP: ing. Saša Škulj Iščimo pravico na pravem mesta Vsak človek je bolj ali manj občutljiv, ker je pač živo bitje. Prizadene nas krivica, neradi priznamo, če smo kaj storili napak, težko prenašamo kazen, če smo jo zaslužili. Tako kot v vsakem kolektivu se tudi pri nas v vsakdanjem življenju porajajo na jrazličnejši osebni problemi. Ta morda misli, da je preslabo nagrajen za svoje delo, drugemu ne ustreza delovno mesto, tretji ne najde pravega stika s svojo delovno okolico ali s svojimi nadrejenimi in podobno. Največ zapletljajev in problemov pa povzročajo — tako kot skoraj povsod — stanovanja, kar je pač razumljivo, saj je stanovanjsko vprašanje pri nas še vedno eden najbolj perečih in bolečih družbenih problemov. Pred kratkim je v okviru našega kolektiva prišlo do več primerov. da so posamezniki iskali zaščito oziroma pravico izven na- šega kolektiva. Slo je seveda v večini primerov za stanovanja, posamezniki, ki so se pritožili, pa so naslovili svoje pritožbe na najvišje organe v republiki in celo o federaciji. Ne gre za to, da so nekatere pritožbe na vrhovne organe slonele na neresničnih dejstvih in podatkih, ne gre tudi za to, da bi hoteli s tem pisanjem kogar koli odvračati od tega, da bi se pritožil na primer na izvršni svet naše republike ali celo na samega maršala. Ni bistvo v tem! Gre preprosto za to, da bi morali vsi naši ljudje spoznati, da smo enoten kolektiv, v katerem si sami urejamo svoje življenje. Gre enostavno za to, da se moramo zavedati, da ima tudi o okviru našega kolektiva sleherni delavec dovolj možnosti priti do svoje pravice. V vsaki enoti imamo vodjo kadrovsko-socialne službe, vsaka enota ima svoje po- litične in samoupravne organe — organizacijo Zveze komunistov, sindikat, mladinsko organizacijo, delavski svet, na centrali podjetja posebnega referenta za socialna vprašanja. Vsak delavec se lahko danes pri nas obrne zaradi zaščite svojih pravic na svojega šefa, na direktorja in končno — če meni, da nikjer ne najde razumevanja — tudi na naš centralni delavski svet. Sele takrat, ko je nekdo v podjetju izčrpal ose možnosti, in če meni, da na vseh stopnjah za njegove pritožbe ni razumevanja in rešitve, naj si tisti, ki misli, da se mu godi krivica, išče pravico na najvišjih organih. Če bi vsi, ki mislijo, da se jim kakorkoli in kjerkoli godi krivica, ravnali tako, bi si prihranili precej truda in nepotrebnega beganja, obenem pa bi lahko že v kolektivu takoj dobili jasen odgovor na vsa vprašanja. Potrebno je enotno vodstvo mladine vsega podjetja i Minilo je spet leto, ko so vse mladinske organizacije polagale obračun dela v pretekli mandatni dobi. Tako smo tudi mladinci gradbenega vodstva Ljubljana pred nedavnim proslavljali svoj praznik — vršila se je redna letna konferenca mladinske organizacije. Ob tem jubileju smo pregledali naše programe, koliko smo se angažirali, da bi jih izpolnili, obenem pa smo iskali tisto, kar še ovira nadaljnji razvoj mladine. Mladinci se mnogokrat ne zavedamo, kakšnč so naše dolžnosti in pravice in večkrat je slišati enega ali drugega mladinca, da ne ve, kaj bi počel kot član LMS. Marsikje je slišati, naj bi se mladina ukvarjala samo s športnimi in kulturnimi prireditvami. Vsekakor pa bi se mladina morala vključevati v naše družbeno dogajanje, se pravi v samoupravne organe in družbene ter politične organizacije. Naša konferenca je precej naglasila vključevanje mladine v samoupravne organe. V sedanji mandatni dobi DS se mladinci držijo ob strani. Videz je kot bi se bali diskutirati, čeprav so že člani ZK. Ti bi morali biti posebej aktivni, kar je tudi njihova dolžnost. Napako smo kar hitro odkrili, ker nam je znano, da se v vseh MO vodi slaba kadrovska politika, to se pravi, da še zmeraj nimamo dovolj sposobnih mladinskih kadrov, ki bi jim lahko zaupali zastopati nas mlade v DS in UO. Nič boljše ni v sindikalni podružnici, kjer je težko najti mladinca, ki bi bil dober aktivist — mladinec. Sindikat si prizadeva, da bi vključil v svojo sredo čimveč mladih, saj članstvo sestavlja 42 V« mladine. Žalostno toda resnično sliko nam je pokazal plenum sindikalnega odbora podjetja, kje sta od 85_ prisotnih delegatov bila samo dva mladinca, ki sta zastopala mlade člane sindikata. Naša konferenca je prav tako ugotovila, da zaradi slabih kadrov mnogokrat ne moremo izvršiti nalog, čeprav je vrsta .naših mladincev šla skozi različne seminarje. Vprašamo se, kje so tisti mladinci, ki so bili predlagani in prisotni na teh seminarjih, kjer naj bi dobili politično in idejno znanje, s katerim naj bi idejno in moralno vzgajali ostale člane — mladince? Nadalje smo govorili o vključevanju NK mladincev, ki niso elani LMS in so prepuščeni sami sebi in svojim starejšim sodelavcem. Ti pa so včasih nagnjeni k pijančevanju in kockanju, kjer zapravijo celotni mesečni zaslužek. Mladinska organizacija bi morala biti tista, ki bi vključevala v svoje vrste vse mlade člane kolektiva, a ne samo tiste, ki so si pridobili kvalifikacijo preko vajeniške dobe. Športna dejavnost je med mladino zelo razvita, a žal pa premalo odločno in vztrajna. Mnogokrat začenjajo razvijati raznovrstne športne panoge, a kaj ko vsaka stvar tako hitro propade. Najbolj priljubi leni športi so še zmeraj: nogomet, odbojka, namizni tenis, streljanje m sah. Naša konferenca je občutila pomanjkanje povezanosti med organizacijami, med našimi sektorji in gradbišči Zato predlagamo, da se ustanovi koordinacijski odbor LMS.Grad.s, ki bi lahko pripomogel k skupnemu programu dela mladinskih organizacij Gradisa. • Franc Horvat Tovarišica Senekovičeva se je poslovila Zaključek letošnje poletne sezone v Gradisovem domu na Pohorju je bil hkrati zaključek večletnega marljivega dela kuharice v tem domu, tov. Matilde Senekovičeve. Ob njenem slovesu, ko odhaja v zasluženi pokoj, smo izkoristili priložnost in imeli z njo kratek razgovor. Najprej pa naj jo na kratko predstavimo: doma je z Lenarta v Slovenskih goricah; ves čas svojega življenja je bila kuharica, najprej pri zasebnikih, po osvoboditvi pa kot kvalificirana kuharica v gostinstvu. Zaposlena je bila na gradu Borbi pri Ptuju, nato v restavraciji mariborskega Branika v Ljudskem vrtu, svojo delovno pot pa je zaključila v počitniškem domu Gradisa. — Kot vem, ste bili v domu od vsega začetka. Kako je bilo tedaj? »Takrat je bilo res vse narobe. Dela še niso bila končana, saj so še dan pred odprtjem opravljali zadnja obrtniška dela. Morali smo vse počistiti in že pripravljati za prve goste, pri tem so nam pa pomagali ljudje iz uprave gradbenega vodstva Maribor. Takoj v začetku je bilo zelo veliko gostov, posebno ob nedeljah, in že prvim gostom se je dom prikupil kot priljubljena postojanka.« — Kaj ste doživeli v času svojega službovanja? Vam je ostal kakšen poseben dogodek v spominu? »Zelo prijetno je bilo ob prvem silvestrovanju. Dela seveda čez glavo, ker smo bili samo trije za strežbo gostom. Sicer Da sem imela vedno dovolj dela. Pecivo sem pripravljala ponavadi ponoči, da sem lahko sproti opravljata drugo delo v kuhinji. In poseben dogodek? Da, tedaj, ko je imel tov. Janžekovič rojstni dan in smo ga proslavili na Pohorju. Upravnik tov. Babič je opremil sani s svetilkami in z napisom »Pohorski taksi« ter odšel ponj v dolino. To je povzročilo veliko zadovoljstvo in veselje.« — Kako pa gostje glede hrane in postrežbe? »Vsi so bili s hrano in postrežbo zadovoljni in nihče se ni pritoževal, upam vsaj, da tudi za mojim hrbtom ne. Seveda sem se potrudila, da je bila hrana vsem povšeči.« — Vas je delo kaj utrujalo? »Ne, delo samo ne. Toda v zadnjem času me je začela močno ovirati noga. kar pa je pri našem poklicu zelo nerodno. Vseeno pa mi je žal, da bom nehala, ker mi je bilo delo v Gradisovem domu zelo pri srcu. Dolgčas mi v času mojega službovanja nikoli ni bilo, vsi pa smo bili kot ena družina.« — Torej težko zapuščate dom na Pohorju? »Res mi ni vseeno. Ne bom pozabila teh nekaj let. ki sem jih preživela na Pohorju.« — Kaj želite kolektivu doma ob svojem odhodu? »Da bi z veseljem in uspehom še naprej opravljali delo v zadovoljstvo vseh gostov. Tudi sama bom še rada obiskala dom, če me bodo hoteli sprejeti kot gosta.« Še enkrat kolektiv počitniškega doma na Pohorju, tokrat s tovarišice Matildo Senekovičevo, ki odhaja v zasluženi pokoj Planski karometer za september PLAN PODJETJA je v celoti izpolnjen s 100 »/o. Prav tako je planiranih 73 °/« letnega plana do konca septembra doseženo s 100 e/o. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je izvršitev celotnega plana zmanjšala za 0,1 •/•. Produktivnost se je dvignila za nadaljnje 3°/«, medtem ko so izvršene nre, osebni dohodki in materialni stroški padli za 1 /»• Pri urah in osebnih dohodkih se pojavlja konstantno razmerje in v glavnem enakomerno padajo ah rastejo. Splošna smer gibanja septembrskih planskih pokazateljev za Gradis kot celoto je pozitivna. Ce pa primerjamo podatke ob koncu septembra z istim obdobjem lani, pa nam pokaže nasprotno sliko, tako da se pokazatelji gibljejo v negativnem smislu od prejšnjega meseca, čeprav so razen osebnih dohodkov vsi pozitivni. Podrobnejša primerjava indeksov (z bazo 196t = 100) med avgustom in septembrom je naslednja: produktivnost je padla od 124 na 119. gradbena realizacija od 114,8 na 112.2. celotna realizacija pa od 110,1 na 103,7. Gradbena realizacija je torej padla tako kot celotna: obrt. niške storitve padajo hitreje kot gradbena dela. Izvršene ure so narasle od 92 na 95, osebni dohodki pa od 108 na 112. Iz gornjih podatkov vidimo, da letošnji september nima takega vrha, kot ga je imel lanski. Gibanja so enakomernejša in sproti obračunana že v prejšnjih mesecih razen obratov, kar pa se odraža že v prikazani realizaciji. PLAN GRADBENIH ED1NIC je prekoračen samo za 0,1»/. skupne realizacije in pomeni padec od 102,9 na 100°/«. Gradbena dela pa so prekoračena za 11,1 »/o in se tudi tu pojavlja padec od 113,1 “/o na 111,1 %• Tudi produktivnost je padla za 1 °/o. Izvršene ure in osebni dohodki pa 88»/o od planiranih nasproti gradbeni realizaciji. Konstantno razmerje med urami in osebnimi dohodki pa nam pove, da se dohodek na uro v septembru ni spremenil in je v povprečju tak kot v avgustu — 96 »/. planiranega. GRADBENO VODSTVO LJUBLJANA — Realizacija celotnega plana je padla za 1 »/• in znaša 105 »/o, gradbena realizacija pa je porasla v primerjavi z avgustom od 113 na 115 "/o. Izvršitev letnega plana znaša + 2»/« celotnega plana in +12»/. planiranih gradbenih del. Realizacija je dosegla 80 % celotnega in 92 »/« gradbenega plana za 1962. Izvršenih ur je bilo nekoliko več kot prejšnji mesec in znašajo 90 °/o planiranih. Tudi osebni dohodki so porasli od 88 % v avgustu na 91 */« v septembru, vendar sta še oba pokazatelja pozitivna, ker sta pod zgornjo mejo dovoljenih v primerjavi z gradbeno realizacijo. Produktivnost je malo padla, od 113 na 111 “/e. Stroški porabljenega materiala pa so ostali isti in znašajo 105»/». Vsi pokazatelji, razen materiala, so pozitivni. GRADBENO VODSTVO MARIBOR — Realizacija je še vedno vi- soko nad planom, čeprav je tudi tu v primerjavi z avgustom malo padla (za 2 %). Produktivnost je ostala na isti ravni kot prejšnji mesec (110“/»)). Procent izvršitve letnega plana je največji v celotnem Gradisu, saj znaša ob koncu septembra že 91 */. ali + 17 % skupnega ali 98 % ali + 22 »/. gradbenih del nad predvidenimi v tem obdobju. Izvršene ure in osebni dohodki so ostali na isti ravni kot v avgustu. Vsi pokazatelji so pozitivni. GRADBENO VODSTVO CELJE — Vsi pokazatelji, razen materialnih stroškov, so še negativni, vendar se počasi izboljšujejo. Skupna in gradbena realizacija sta porasli Izvršene ure in osebni dohodki padajo. a so še vedno nad najvišjo možno mejo v primerjavi z realizacijo. Izvršitev letnega plana znaša komaj 51 •/« ali —21 •/. planiranega. Gradbena dela so izvršena s 63»/. ali —9°/. letnega gradbenega plana do konca septembra. Celotnega plana gradbeno vodstvo ne bo izvršilo zaradi objektivnih težav in bo potrebno plan popraviti. GRADBENO VODSTVO JESENICE — Skupna kakor tudi gradbena realizacija še nadalje padata in je tudi tu vprašanje, če ni plan zaradi objektivnih težav previsoko postavljen. Vsi pokazatelji, razen skupne realizacije, so pozitivni. Realizacija je 5 °/o pod planom. Produktivnost se je zmanjašala za 4 °/o in je še vedno najvišja v celotnem Gradisu. Ure in osebni dohodki so le neznatno porasli. Skupna realizacija je 66 °/o ali —4 °/c plana do septembra in 79 % ali +9»/» gradbenega letnega plana. GRADBENO VODSTVO RAVNE NA KOROŠKEM — Pokazatelji so vsi, razen materialnih stroškov, spremenili smer, vendar so pozitivni. Gradbena kakor tudi skupna realizacija sta padli; gradbena je padla za 16 »/o, celotna realizacija pa za 12 %. Tudi produktivnost je padla za 12"/». Ker je relativno manjša realizacija, so se dvignile izvršene ure in osebni dohodki. Skupna realizacija je dosegla že 81»/» ali + 11 % letnega plana, gradbena realizacija pa znaša 95 “/» ali + 25 % letnega gradbenega plana. Ravne, Maribor in Ljubljana so edine gradbene ediniee, ki so v izvršitvi plana pozitivne, in bodo edine dosegle oziroma presegle postav. Ijeni plan. GRADBIŠČE LJUBLJANA OKOLICA — plana ne bo doseglo. Primerjava z avgustom kaže padec skupnega plana za 1 %, izvršitev gradbenega plana se ni spremenila, izvršene ure in osebni dohodki so padli za 5 °/o, vendar so še vedno negativni, ker presegajo gornjo možno mejo. Produktivnost je narasla od avgusta za 5 °/o. Vsi pokazatelji so negativni in se počasi gibljejo v pozitivno smer. Skupnega letnega plana je izvršeno samo 53 »/• ali —11%, gradbeni plan pa je izvršen 48»/» ali — 16 %. Liublja-na-okolica je edina edinica, ki ima v večji meri previsoko ocenjena gradbena dela v primerjavi z obrt- niškimi in je zato odstotek izvršitve skupne realizacije večji od odstotka izvršitve gradbene. GRADBIŠČE KOPER — Skupna in gradbena realizacija še nadalje padata in verjetno plan ne bo dosežen. Skupna realizacija je že 9»/» pod planom. Produktivnost je ostala ista kot avgusta (114%). Iste so ostale tudi izvršene ure; le osebni dohodki so se dvigniH za 1»/«. V glavnem je edinica pozitivna. Letni plan je dosežen 62 % ali —7»/» planiranega. Gradbena realizacija pa znaša 70®/» ali + 1 % letnega plana gradbenih del. GRADBIŠČE KRANJ — Izvršitev plana je 80“/», sama gradbena dela pa so izvršena 81 %. Izvršene ure in osebni dohodki so pod planom, materialni stroški pa so precej nad planom. Pozitivni pokazatelji na so samo pri urah, osebnih dohodkih in pri produktivnosti. NegaPvni na so: skupna in gradbena realizacija ter materialni stroški. Vsi pokazatelji, razen skunne realizacije, se po-pravliaio. Produktivnost je narasla na 110%. V celoti je izvršeno 56“/« ali.14 % skupnega plana in 57“/» ali —13“/» gradbenega finančnega plana. Postavljenega plana edinica verjetno ne bo dosegla. OBRATI SKUPAJ — Vsi pokazatelji so pozitivno usmerjeni. Plan je skoraj dosežen (99.6"/»). Produktivnost ie narasla zn 9 %, izvršene nre in osebni dohodki pa so padli, ker so izkazali večjo realizacijo. Pri obratih se nožna n»čin obračunavanja pred periodičnimi obračuni, ker se realizacija takrat vedno dvigne. V izvrševan ip letnega plana zaostajajo za I % in verietno ne bo vprašan ie, da ga ob zaključku leta ne bi dosegli. CO LJUBLJANA — Plan in pro- duktivnost sta precej presežena, plan za 14 %, produktivnost pa za 23“/». Izvršitev letnega plana je 81 “/. ali +10"/. ob koncu septembra. Vsi pokazatelji so pozitivni. CO MARIBOR — Plan je dosežen le s 87“/», oziroma je edinica 13“/» pod planom. Produktivnost je porasla za 16“/». Izvršene ure in osebni dohodki pa so padli za 15 oziroma za 12°/». Letni plan je dosežen z 61 •/» ali — 9 % predvidenega. Pri CO Maribor se planski pokazatelji najbolj križajo _ in ne kažejo nobene stalne usmerjenosti. LESNI OBRAT ŠKOFJA LOKA — Edinica je 7 % pod planom. Produktivnost je porasla za 9 “/». Izvršene ure in osebni dohodki so padli. Letni plan je dosežen z 68 % ali 6 “/• pod predvidenji. OGP LJUBLJANA — Realizacija se je le malo dvignila in je še vedno 12"/« pod planom. Produktivnost pa se je dvignila za 5%. Ure in osebni dohodki so le neznatno padli. Razen realizacije so vsi pokazatelji pozitivni. Odstotek doseženega letnega nlana znaša 71 % ali za — 9 “/» planiranega do konca septembra. PROJEKTIVNI BIRO - Vsi pokazatelji se enakomerno gibljejo in so pozitivni. Plan je dosežen s 100%. Letni plan pa so izvršiili 75 %, kolikor je bilo tudi predvidenega. Po predvidevanjih planskih pokazateljev je slabši finančni uspeh pričakovati pri Celju. Liubljani-okolici, Kranju in OGD. Odstotek izvršitve plana pa opozarja, da je nujno plan rebalansirati. ker ni realnih možnosti, da bi nekatere edi-nice postavljene naloge tudi dosegle. Ravenske pripombe Uredništvo »Koroškega fužinarja* iz Raven na Koroškem nam je poslalo naslednji dopis: Spoštovani tovariš urednik! Vaš list je tako lepo urejevan, zanimiv, svež in vsestransko vreden, da mu naslednje male napake res ne smemo spregledati. Domačini pač pravimo: na Ravnah na Koroškem itd. Tako morajo zato kraj tudi drugi poimenovati. To velja tudi za mnogo drugih krajev, na primer: na Jesenicah, na Prevaljah itd. Za Ravne pa radi zamenjavajo in prenekateri pravijo tudi: v Ravnah. Tako ni prav. In ker je Vaš list tu precej čitan, kaže osvojiti pravo pisanje, kajti predvsem mladina se potem lovi. Mi smo torej na Ravnah na Koroškem in vse kar pride od tod, pride z Raven, kakor pride vse tudi s Prevalj, ali z Jesenic (medtem ko pride tisti, ki je npr. šel v Ljubljano, v Maribor, v Celje, v Ptuj itd., potem iz Ljubljane, iz Maribora, iz Celja, iz Ptuja). OPOMBA UREDNIŠTVA. Veseli nas vaše zanimanje za naš list. Pripombe so pravilne ter jih bomo v bodoče upoštevali. O pravilni pisavi obveščamo s tem celotni kolektiv. PRAVNI NASVETI Zidar, zaposlen na gradbišču Kidričevo, nas je zaprosili, naj mu od govori'mo na naslednje vprašanje: »Pri podjetju delam že od i. 1.1954. Do lanskega leta sem prejemal stalnostni dodatek. Zaradi potrebe del sem bil premeščen na gradbeno vodstvo Ljubljana. Med bivanjem v Ljubljani pa so mi zboleli starši, zato sem se maja ponovno premestil nazaj v Kidričevo. Med tem časom sem prekinil službo za 7 dni s tem, da sem imel delovno knjižico doma. Sedaj mi je bil dodatek na stalnost ukinjen ter prosim za pojasnilo.« Odgovor: Pravico do osebnega dohodka na stalnost imajo vsi delavci, ki prebijejo v podjetju določeno neprekinjeno dobo. Ne šteje se, da je delavec prekinil delovno dobo v podjetju, če je bil v okviru podjetja premeščen iz edii-nice v edinico in če je v tem času bil ves čas na plačilni listi podjetja. Ce pa je delavec prekinil delovno dobo v podjetju in se je po prekinitvi ponovno zaposlil, se mu delovna doba, prebita v podjetju pred prekinitvijo delovnega razmerja, ne šteje v delovno dobo ter tako izgubi pravico do osebnega dohodka za stalnost. Po informacijah gradbenega vodstva Ljubljana ste ob odhodu podali redno odpoved ter se v podjetju ponovno zaposlili po preteku 7 dni, zato vam po sedaj veljavnih predpisih stalni dodatek ne pripada. OO ŠKOFJA LOKA. Ali lahko posamezni referent v imenu komisije sprejema in odpušča delavce? Odgovor: Po čl. 138 Zakona razmerjih odloča o odpustu delavce' — oz. komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, če je bila v ta namen ustanovljena. Direktor oz. šef ediniee lahko izjemoma odloča o sprejemu delavcev, če ima za to pooblastila od izvoljenih organov delavskega sveta. Vse sprejeme in odpuste delavcev se mora torej vršiti preko zato izvoljenih komisij. o delovnih sprejemu in delavcev delavski svet Nesreče po edinicah v septembru Nesreče pri delu Nesreče Skupaj Edinica saposl. smrtne težje lažje na poti 1. Ljubljana .... . . 829 3 12 i 16 2. Celje . . 461 — — 7 i 8 3. Maribor . . 1136 — 4 17 2 23 4. Lj.-okolica .... . . 325 — — 3 — 3 5. Jesenice . . 307 — — 5 — 5 6. Koper . . 149 — — 3 — 3 7. Kranj . . 186 — — 1 1 2 8. Ravne . . 414 — — — — — 9. CO Ljubljana . . . . . 403 — — 4 — 4 10. CO Maribor . . . . . 155 — . 2 — 2 11. OGP Ljubljana . . . . 260 — — 5 — 5 12. Lesni obr. Šk. Loka . . 133 — — 3 2 5 13. Projektivni biro . . . . 29 — — — — : • 14. Centrala . . 89 — — — — — Skupaj . . . 4903 — 7 + 62 + 7 = 76 1. USPE H PODJETJA 2. PLANSKI USPEH GRADBENIH EDINIC V % SEPTEMBER 1962. 3. PLANSKI USPEH OBRATOV V % EDINICA ^GRADIS" SK FIN. PLAN 100,0 OR. FIN. PLAN 111,1 LETNI PLAN 73,0 i 10,0 GRADBIŠČA! LJUBLJANA MARIBOR CELJE JESENICE RAVNE LJ- OHOL. KOPER KRANJ 100,1 103 J 23 72 95 115 82 91 80 111,1 11 5 130 88 112 135 75 102 81 73 80 S1 51 66 81 53 62 56 . - o ■> 2 + 17 - 27 -4 + 11 - 11 - 7 -14 OBRATI Z CO. LJUBI J- KO. MARIBOR ŠK. LOKA OGP PROJ. BIRO 99,6 114 87 93 88 100 — — — — — — 73 81 61 68 71 75 -1 + 10 - 9 - 6 - 9 l O 7c 150_ uo_ 1i0_ 120_ 110 100 90 80 7°_ 00 BO 2ct. USPEHI EDINIC- DOSEŽENA GRADBENA REALIZACIJA-100% 3 o. DOSEŽENA REALIZACIJA = 100% PRODU K TIVHOSJ DELOVNE URE OSEBNI DOHODKI MA TER/AL Enotnost podjetja terja enotno kadrovsko službo ZADNJE ČASE DAJEMO V CELOTNEM GOSPODARSTVU, V VSEH PODJETJIH IN TUDI V NAŠEM KOLEKTIVU VEDNO VEČ POUDARKA KADROVSKO SOCIALNI SLUŽBI. SEVEDA PA VEČJA POZORNOST, KI JO POSVEČAMO KADROVSKO SOCIALNIM VPRAŠANJEM ŠE NE REŠUJE AVTOMATIČNO VSEH TEŽAV IN NESKLADNOSTI, KAJTI PROBLEMI NA TEM PODROČJU SO ŠE VEDNO MNOGOKTERI, MOČNO PEREČI IN MED SEBOJ PREPLETENI. Z NAMENOM, DA BI UGOTOVILI? KJE SMO DANES Z NAŠO KADROVSKO SLUŽBO, DA BI VIDELI, KJE NAS TI PROBLEMI NAJBOLJ »ŽULIJO« SMO POVPRAŠALI VRSTO NAŠIH VODILNIH KADROV V PODJETJU ZA MNENJE O NAJBOLJ AKTUALNIH IN NAJBOLJ ŽGOČIH PROBLEMIH KADROVSKE SLUŽBE V NAŠEM KOLEK-TIVU. Sem za enotno politiko kadrovanja vedno iskali zaposlitve. To bo seveda zaostrilo konkurenčnost in omogočalo podjetju boljšo selekcijo kadirov. Nasploh bi morala biti kadrovska polirtiika v podjetju bolj enotna in perspektivna, kajti te stvari je vendarle treba urejati z vidika celega podjetja, ne pa lokalno po trenutnih potrebah posameznih edinic. Takšna enotna kadrovska politika pa mora biti usklajena tudi s plačnim sistemom, pri katerem bo startna točka osebnih dohodkov v merilu vsega podjetja izenačena, medtem ko naj se uspeh posameznika nagrajuje s posebnim delom osebnega dohodka, terenski dodatki pa naj bodo korektura za lažje ali težje življenjske pogoje v posameznih krajih. To načelo se mi zdi zelo važno zato, ker vemo, da se ljudje branijo iti delat v bolj oddaljene in manjše kraje. Seveda pa bi bilo tudi prav, da bi za posamezne edi-mioe iskali kadre že v njihovih krajih. Konkretno: kadre, ki bi prišli na delovna mesta v Ravnah, bo treba poiskati v Ravnah in ne morda v Ljubljani ali Kopru. S takšno enotnješo, čvrstejšo in bolj centralizirano kadrovsko politiko bo možno perspektivno usmerjati celoten kader podjetja in posredno politiko podjetja nasploh, medtem ko naj bo področje socialne politike v pre- tng. Hugo Keržan: >V našem podjetju smo že pred leti planirali vzgojo kadrov, vendar pa Smo videli, da je za podjetje najuspešnejši in najprimernejši način pridobivanja tistih kadrov, ki so se že navezali na našo hišo. To so delavci, ki so v redni proizvodnji pokazali določene sposobnosti, tako da smo jih lahko v podjetju skozi sistem priučevanja pripeljali do delovodij. S tehniki, ki študirajo na tehničnih šolah, je drugače. Večina tehnikov želi po končani šoli še nadaljevati studii j na fakulteti,' kar je seveda za podjetje zelo hudo finančno breme, vrh tega pa se tak študij vleče več let. Za potrebe podjetja pa nam lahko delovodja marsikje povsem zadošča in sploh menim, da bo praksa počasi povsem izenačila položaj tehnika in delovodje, medtem ko zdaj včasih sploh nismo vedeli, kam bi delovodjo postavili. Skratka, sistem kadrovanja iz vrst ljudi, ki so se že navezali na podjetje, je dal znatno boljše rezultate. Menim tudi. da štipendija nekoliko psihološko slabo vpliva, kajti tehnik, ki dobi štipendijo, se nekako boji, da bo potem v službi preveš odvisen, zapostavljen in slabše plačan. Glede inženirskega in tehničnega kadra bi še dodal, da smo te ljudi vedno pošiljali na teren m jih nikoli nismo zadrževali pri centrali, kajti mlad človek si mora na terenu, na gradbišču, pridobiti prakso. Res pa je, da nam je veliko tega kadra odšlo, zlasti inženirjev, pa tudi tehnikov. Mislim pa, da bo tega kadra v doglednem času več, ko lx> šlo precej starejših inženirjev v pokoj in hod o mnogi od njih še Potrebna nam je najprej jasna orientacija 'Anton Martinšek; »Povedal bi samo svoje mnenje glede kadrovske usmeritve v celotnem sklopu ka-dirovsko-socialne službe. Že večkrat sem v našem kolektivu povedal, da nimamo trdne osnove, da nimamo jasne usmeritve. Vse delamo stihijsko, smo pravzaprav neke vrste gasilci, z našo kadrovsko politiko bolj rešujemo trenutno stanje oziroma trenutne potrebe. Seveda pa je jasno, da v takšnih pogojih tudi kadrovska politika nima trdne orientacije. Menim, da je treba najprej jasno zarisati razvojno smer podjetja, ob tem pa lahko začrtamo tudi točno in perspektivno kadrovsko politiko. Nedvomno je. da nam močno primanjkuje visoko kvalificiranega kadra — inženirjev, tehnikov, analitikov, ekonomistov in drugih visoko kvalificiranih strokovnjakov. Ne bi hotel zmanjševati naših uspehov ali kakor koli zapostavljati podjetja, v katerem delam in živim, vendar pa mislim, da bi morali priznati vsi, da smo v našem delu še zelo primitivni, da je naše gradbeništvo nasploh — tu ni mišljen samo »Gradis« — še vedno močno »obrtniško«; še vedno čutimo tako imenovano »polirsko linijo«. Jasno pa je, da v takšnih pogojih ni razvoja, da ne moremo pričakovati na- Ing. Alojz Štok: »Pri nas večkrat mislimo, da je lahko kadrovik tudi povprečno sposoben, celo strokovno podpovprečen človek. Po mojem pa bi moral kadrovik imeti velike, nadpovprečne sposobnosti. To je predvsem človek, široko politično razgledan, globoko socialno čuteč, širokega srca in sposoben psiholog ter pedagog. Tak človek mora biti tudi zelo iniciativen, skratka — kadrovik je z eno besedo v edinici in podjetju dober oče. Seveda pa so takim ljudem povsod odprta vrata in zato ljudje s temi lastnostmi in vrlinami zasedajo druga vodilna mesta v naši družbi. Po mojem bi moralo biti delovno mesto kadro-vika tudi močno bonificirano, čeprav narava takega človeka ni izrazito materialistična. No, v praksi pa damo na kadrovsko mesto katerega koli človeka, ki se sicer trudi in vse zapisuje, vendar pa zaradi pomanjkanja osebnib sposobnost: sčasoma zapade v administriranje k tudi ne najde intimnega stika z delavci. Toliko o liku kadrovika. Glede kadrovske politike menim, da smo doslej velikokrat vodili zelo Sem za večjo ceatralizaciio kadrov kampanjsko politiko, ker je bilo tudi naše delo močno kampanjsko. Glede same službe, menim, da bi morala biti znatno bolj centralizirana. Kadrovik pri centrali bi moral imeti določeno ingerenco pri raznih službah in okrog sebe štab ljudi, ki bi imeli operativne stike z ediimicami, da bi jim pomagali, moral bi imeti stalne stike z bazeni, kjer rekrutiramo novo delovno silo, Veliko bi morala ta služba tudi delati z ljudmi in jih vzgajati. To je po mojem nujno, ker ima gradbeništvo svoj specifičen značaj. Danes pa vemo. da so silne težave, če je treba ljudi premestiti začasno z enega gradbišča na drugo. Menim, da bi morali vpeljati to prakso, da bi določen del ljudi v jjodjetju vsako leto redno premeščali iz kraja v krai. • 0 NAJBOLJ • PEREČIH • PROBLEMIH • KADROVSKE • SOCIALNE SLI JžBE • MED NAŠIMI • VODILNIMI KADRI Ce se še dotaknem naše delovne enote v Ravnah, naj povem, da močno občutimo pomanjkanje inženirskega in tehničnega kadra. Zato je vse naše delo pravzaprav eno samo mašenje največjili lukenj. Ce bi imeli več inženirjev in tehnikov — potrebovali bi jih trenutno vsaj še štiri — bi lahko čisto drugače delali; bolje bi organizirali delo in podobno. Zaradi teh poman jkl iivo-stš precej izgubljamo tudi na ekonomskem učinku, ker nam mnoga dela enostavno zdrsnejo iz rok in ker ne moremo delati tako racionalno. kot bi lahko, če bi imeli več kadra.« Ing. Borut Maister: »Našo kadrovsko službo še vedno marsikdaj rešujemo od primera do primera, slu- težni meri prepuščamo enotam. Omenil bi še to, da danes ljudje precej odhajajo iz podjetja — zlasti inženirji in tehniki, pa tudi drugi — ker dobe drugje boljše prejemke. Menim pa, da bo sčasoma drugače, prvič zaradi ostrejše konkurence in možnosti boljše selekcije kadrov, razen tega pa mlad človek sčasoma ne bo več gledal samo na to. koliko denar ja dobi vsakega prvega v mesecu, marveč tudi na to, kakšen razvoj se mu obeta v tem ali onem podjetju in kaj se lahko pri nas nauči. Menda ni skrivnosti, da so pri nas zelo ostri kriteriji, ostrejši kot v mnogih drugih podjetjih, kar pa je tudi prav in uora-vičeno, če hočemo obdržati kvaliteto in sloves podjetja.« Ing. Štefan Mesarič: »Eden najbolj perečih problemov v Ljubljani je trenutno visok odstotek izostankov. Ta odstotek je zadnje čase tako visok, da smo o tem vprašanju že večkrat razpravljali. Res je sicer, da smo imeli poleti precej izostankov zaradi rednih dopustov, vendar mnogo ljudi izostaja z dela tudi zaradi bolezni, seveda pa je vmes tudi precej tistih, ki imajo najrazličnejše namišljene bolezni, ki jim pravimo »plavi«. Trenutno sicer še nismo proti tej slabosti dosegli kakšnih pomembnih uspehov, pripravljamo pa že razne ukrepe, da bi izostanke zmanjšali. Predvsem bomo morali zaostriti nadzorstvo nad bolniki. Pereč problem v Ljubljani je še vedno močna fluktuacija delovne sile. še vedno imamo okrog 70 % delavcev iz drugih republik, okrog 30% na iih ie iz naših kraiev. Mno- Sorazmerno visok odstotek izostankov gi naši delavci še vedno odhajajo na druga delovno mesta, ne morejo se ustaliti, kar seveda slabo vpliva na proizvodnost. Prav tako je še precej ljudi, ki hodijo popoldne »fušat«, marsikdo si tudi vzame »bolniško«, v resnici pa gre k zasebniku ali na svoj dom »fušat«. . Kar se tiče inženirskega im tehničnega kadra, se mi zdi, da nam nekako zadošča. Imamo 5 inženirjev in 17 tehnikov, kar bi pri 900 , zaposlenih še zadoščalo. Seveda ne trdim, da je to stanje idealno, ni **■•*»- g>a tudi katastrofalno. Močno pa nam še primanjkuje železokrivcev, pa tudi tesarjev in betonerjev ne dobimo iz rednih šol. Te poklice bomo morali v prihodnje priučevati, ker je to za podjetje najbolj uspešen in tudi najbolj cenen način šolanja kadrov.« Šibka točka inženirski in tehnični kader čajnostno, kampanjsko, večkrat rešujejo probleme te službe v sindikatu, v organizaciji ZK in podobno. Ta služba je še nekako urejena z administrativne plati, vendar menim. Ha v tej službi ne potrebujemo toliko administracije kot iniciativnih podvigov. Eden najbolj perečih problemov s tega področja v Mariboru je pomanjkanje inženirskega in tehničnega kadra. Primanjkuje nam občutno inženirjev in tudi tehnikov, kar vse so grehi preteklosti; ,Cp pogledamo druga gradbena podjetja v Mariboru bomo videli, da so tam precej na boljšem s tem kadrotn. »Konstruktor« na primer ima 40 inženirjev in tehnikov, »Tehnograd-nje« 32 »Stavbar« 22. na »Gradis« jih pa ima komaj — 17. Pri tem pa je naš kolektiv med navedenimi glede realizacije bodisi večji ali pa najmanj enak. Vse to so, kot rečeno, grehi preteklosti. Zadnje čase se sicer stvari obračajo na bolje, vendar teh slabosti ni mogoče popraviti čez noč. Ce globlje pretehtamo te stvari, se mi zdi, da je pri nas že slaba selekcija kadrov, ki jih nameravamo vključiti v naš kolektiv. Menim. da bo treba te ljudi tesneje privezati na podjetje, jih vabiti v kolektiv, več vzgajati in sploh tesneje navezati na »Gradis«. Tako se bo vsakdo, ki še študira in se uči. že čutil, da je delček našega jjodjetja, naše celotne skunnosti.« Primanjkuje nam dobrih tehnikov Ing. Ljudevit Skaberue: »V našem projektivnem biroju že dolgo čutimo pomanjkanje tehnikov, zlasti sposobnih, dobrih tehnikov. Moje osebno mnenje je — ki sem ga že večkrat povedal na raznih instancah — da je pri nas nasploh zgrešena smer vzgoje tehničnih kadrov. Vsakdo hoče že na fakulteto. nihče ni zadovoljen s poklicom tehnika. Zato danes fakulteta, predvsem za arhitekturo, daje v profilu slabše kvalificiranega arhitekta, kot je to s povprečjem tehnikov. Vključimo čimveč mlajših kadrov Lojze Cepuš: »V sedanji situaciji ne moremo govoriti o enotni politiki kadrovske službe. Gola eviden-strokovnega kadra na centrali predka. Brez novih, visoko kvalificiranih kadrov, ki bi predvsem študirali organizacijo in pripravo dela in po tej plati modernizirali naše gradbeništvo, ne bomo prišli na zeleno vejo. Tako pa imamo še marsikje — kar roko na srce — nekoliko tihe bojazni in zavisti, da bi nas kdorkoli lahko presegel, da bi se pojavil nekdo, ki bi dosegel večje uspehe. Zato se nekje v globini svojega bistva delovodja še vedno podzavestno brani tehnika, tehnik pa inženirja. Vem, da bodo temu mnogi ugovarjali, češ da stvari niso take, vendar ostanem pri svojem mnenju. Mnenja sem tudi, da se v podjetju daje mladim ljudem še premalo možnosti razvoja in uveljavljanja. Vse to in pa predvsem nejasna orientacija glede splošnega razvoja podjetja seveda ne more dati kadrovsko-socialni službi tistega kažipota, da bi sploh vedeli, kakšne ljudi, koliko in kje jih bomo rabili v prihodnosti.« podjetja je dosti premalo, da bi lahko usmerjali kadrovsko politiko celotnega podjetja. Gre predvsem za smotrno razporeditev obstoječega kadra, razporeditev mlajšega kadra na odgovornejša mesta, za pridobivanje in vključevanje novih sodelavcev in njihovega vključevanja v proizvodne naloge, planiranje izobrazbe, štipendiranje itd. Težko je v teh pogojih združiti praktično operativno delo s perspektivnim izobraževalnim in raziskovalnim delom. Težave nastopajo že zaradi pomanjkanja strokovnega kadra, statusa kadrovske službe, nerazumevanja kadrovske službe itd. Približno podoben je položaj tudi v naših edimicah. Povezava, disciplina in strokovna usposobljenost nekaterih, kd delajo na tem področju, je dosti preslaba, da bi lahko v tej obliki vodili im usmerjali celotno kadrovsko službo podjetja, da bi vodila k povečanju produktivnosti kot odraza višje strokovne ravni im smotrnejšega specializiran ja zaposlenih. Kadrovska služba centrale se je doslej v glavnem ukvarjala z izobraževanjem, manj pa z metodičnim delom same kadrovske službe. V bodoče upravičeno pričakujemo od organov upravljanja kot od drugih več razumevanja do kadrovske službe, ki pa bo morala kot na centrali ali edinici s svojim delom opravičiti svoj obstoj ter se skupno z drugimi službami bolj smotrno vključiti v gospodarsko po-poslovanje podjetja«. ki pridejo iz tehničnih srednjih šot Mi smo pa kar zadovoljni s tem, da dobivamo iz šol veliko jx>vpreč-no dobrih in tudi slabih arhitektov, pa malo dobrih tehnikov. To je posledica napačnega sistema vzgoje, ker danes tehnika nekako podcenjujemo. Morda bi kdo mislil, da je tem neskladnostim kriva politika osebnih dohodkov; to seveda ne drži, kajti pri nas lahko dober in sposoben tehnik zasluži prav toliko in še več kot arhitekt, zlasti še arhitekt-začetnik. Moram še to povedati, da je v našem biroju nekoliko drugačna praksa kot v raznih projektantskih organizacijah, kjer uporabljajo tehnike za risanje in podobno. Pri nas se sposoben tehnik lahko razvije do najvišje možne mere in imamo več tehnikov, ki so povsem samostojni pri svojem delu, tako da tudi samostojno projektira jo.« ŠE VEDNO MOČNA FLUKTUACIJA Martin Pižent: »Centralni obrati še vedno — tako kot mnoge druge enote — občutijo močan vpliv fluk-tuacije delovne sile. Marsikdo, kii je sposoben delavec, si poišče delo drugje. Imam primere, da smo imeli dobrega in pridnega delavca, vendar kljub svoji marljivosti pri nas ni mogel zaslužiti mesečno več kot 25 do 30 tisočakov. Nekega dne je odšel drugam, v drugo podjetje, ki ni gradbene stroke, kjer so mu nudili skoraj 15 tisočakov več. Precej težav je tudi z ljudmi iz oddaljenih krajev, ki imajo doma še krpico zemlje. Ko pride čas polj- skih del, ti ljudje enostavno izginejo, bodisi, da si vzamejo redni dopust ali kar gredo. Nihče jih ne more zadržati raje zapuste »Gradis«, kot da bi še ostali na svojem delovnem mestu. Seveda se čez čas — čez nekaj dni ali čez teden dni — spet vrnejo k delu. Mnogi od njih so dobri delavci. Po pravilih bi jih lahko odpustili, toda te probleme je treba gledati bolj človeško in praktično, saj bi s tem tudi izgubili marsikaterega dobrega delavca. Velik problem je tudi >fu-šanje«. zadnje čase pa onažamo. da se mnogi delavci in celo delavke udajajo pijači.« Če izgubimo lesni o bo treba ustanoviti V prejšnji številki smo priobčili članek, v katerem smo se dotaknili perečega problema okrog našega lesnega obrata v Školji Lo. ki ki ga nameravajo likalni činitelji vključiti v bodoči lesnoindustrijski kombinat. Zadnjič smo o teh stvareh povpraševali nekatere ljudi v kolektivu lesnega obrata in lokalne činitelje v Skoiji Loki, kako gledajo na predvideno združitev. Tokrat pa smo obiskali nekaj šefov naših edinic in sploh ljudi na terenu, da bi še oni o tej škofjeloški »aferi« povedali svoje mnenje. Sumim, da gre pri vsej stvari samo za prostore Tehnični direktor našega podjetja, ing. Jože Uršič, je o tej zadeva povedal naslednje: »Zadnjič sem bral o tej zadevi, kaj menijo glede združitve^ nekateri ljudje izven podjetja »Gradis«. Med drugim je bila izražena trditev, da bi v združenem kombinatu naš lesni obrat laže prišel do lesne mase. Te stvari nikakor ne morem razumeti, kajti po mojem lesa tudi v prihodnje ne bo nič več v gozdovih kot ga je zdaj. Ce kdo trdi, da bo novi kombinat laže prišel do lesa, je to samo znak, da v sedanji organizaciji okrog preskrbe z lesom netraj šepa. Ne zdi se mi prav, da kdorkoli govori o tem, češ, v prihodnosti, ko bomo imeli v Škofji Loki lesni kombinat, bi »Gradisov« lesni obrat še težje prišel do lesne mase. Vsa ta reč nekoliko diši po diskriminaciji oziroma administrativnih posegih v gospodarstvo. Ce povem po pravici, imam vtis, da pri vsej tej zadevi ne gre za to, da bi nekdo reševal naš lesni obrat, marveč da gre predvsem za naše prostore v Škofji Loki. Zdi se mi, da tiči zajec v tem grmu. Kar se nas tiče, se ne morem kar tako pridružiti tej ideji, da bi nam nekdo vzel naš lesni obrat. Ne vem, ali ne bi mogli k našemu podjetju včasih tudi koga priključiti? Ali je treba od »Gradisa« zato, ker je velik, samo stran jemati? Upam si trditi, da naše podjetje sicer lahko ostane brez tistih ljudi, ki so zaposleni v škofjeloškem obratu, ne more pa »Gradis« ostati brez svojega lesnega obrata. Prepričan sem, da naš delavski svet v interesu našega celotnega kolektiva ne bo pristal na to, da bi se lesni obrat odcepil od nas. Ce bi prišlo do tega, da bi škofjeloški obrat izgubili, bomo pač prisiljeni ustanoviti podoben obrav v Ljubljani. »Gradis« nujno potrebuje dopolnilno lesno proizvodnjo, ki ni izrazito serijska, kajti vseh stvari v gradbeništvu ne bo mogoče nikdar delati samo serijsko. Seveda pa se pridružujem tistim, ki trdijo, da bi obrat v Škofji Loki moral najti boljšo usmeritev, kot jo ima zdaj. Menim, da bi se tam lahko razvile vse naše obrtne dejavnosti, ki niso kovinske stroke, kot so parketarstvo. stekiorezarstvo, tapetništvo in podobno. Prostorov imamo dovolj, treba bo samo razvoj v tem obratu pravilno usmeriti.« Izkušnje kažejo, da brez takega obrata ne moremo živeti Operativni pomočnik šefa gradbišča gradbenega vodstva Ljubljana, tovariš Joži Lipovec, pravi takole: »Podjetje, kakršno je naše, nujno potrebuje tudi svoj mizarski in tesarski obrat, če pač hoče v rokih izpolnjevati prevzete naloge. Ce bi bili prisiljeni oddati obrat v Škofji Loki, bomo pač morali v Ljubljani ustanoviti nov lesni obrat. Dosedanje izkušnje nam kažejo, da smo imeli z območja tesarskih del toliko zahtevnih in specifičnih nalog, da so jim bili kos samo izkušeni in specializirani tesarski kadri. Prav takšne kadre smo z leti vzgojili v Škofji Loki, medtem ko so tesarji v drugih podjetjih večji del samo univerzalni enciklopedi, ki znajo pravzaprav vse in tudi — nič. Te potrebe po neserijskih lesnih izdelkih, zlasti tesarskih, bodo ostale v gradbeništvu tudi v prihodnosti, pa naj gremo v še takšno tipizacijo in industrializacijo gradbeništva. Nekoliko drugačno stanje kot v tesarskem obratu je seveda v mizarskem, vendar menim, da bi tudi v mizarskem obratu lahko našli pametno rešitev.« S Škofjo Loko smo zadovoljni Ing. Drago Sever, šef gradbenega vodstva v Celju, pa je bil takšnega mnenja: »Obrat v Škofji Loki nam je nujno potreben in povsem ustreza našim zahtevam. Imamo ogromne težave z nabavo lesa, zato je nujno, da se lahko vsak čas obrnemo na svoj obrat, ki nam hitro in dobro opravi naročeno delo. Na obrat v Škofji Loki se zanesemo, vemo, da bomo tisto, kar nujno potrebu jemo, pravočasno in v redu dobili. Ce ne bi imeli takšnega specializiranega lesnega obrata, bi si morali omisliti novega. Pri nas v Celju kar dobro čutimo ta lesni obrat, kajti če se obračamo na lokalna lesnoindustrijska podjetja z raznimi indivi- dualnimi naročili, šele vidimo, kako visoke so drugje cene, oziroma kako poceni nam delajo v Škofji Loki. Lesni obrat nam je naredil veliko izdelkov za ogromni silos v Žalcu, prav zdaj pa je naredil ostrešje za bolnišnico v Celju, dalje razne tesarske izdelke za stolpnice, za hleve, ki jih gradimo v Podlogu blizu Žalca in še nekatere druge objekte. Mnenja sem, da takšnega obrata pri nas ne bi mogli pogrešati in je zato dobro, da ima »Gradis« vedno nekaj takšnega pri hiši.« Nisem za odcepitev Tajnik sindikalnega odbora podjetja »Gradis«, tovariš Franc Zupančič iz Celja, meni tole: »Ne poznam točno vseh zadev, ki se pletejo okrog našega škofjeloškega lesnega obrata, mnenja pa sem, da bi se moral ta obrat čimbolj specializirati v tesarsko delavnico, zlasti za razne opaže, tako da bi jih delavci v obratu izdelali in nato še montirali na gradbiščih. Razumem delavce, da jim ni vseeno, kakšna bo njihova usoda in prihodnost, da tako rekoč visijo iz dneva v dan. Zato menim, da bo treba za ta obrat izdelati jasno orientacijo in jasen razvojni plan. To pa bo slej ko prej treba rešiti v merilu celega podjetja, torej pri naši glavi — v centrali. Nikakor pa se ne strinjam s tem, da bi se moral ta obrat kar tako odcepiti od nas.« Zaradi Škofje Loke smo konkurenčni Tovariš Stane Uhan z Raven, član sekretariata sindikalnega odbora v podjetju »Gradis«, nam je povedal tole: »Kot praktik lahko povem, da bi ta obrat zelo težko pogrešali. Morda so izdelki, ki jih dobimo iz Škofje Loke, nekoliko dragi, vendar pa je vse, kar naredijo, res solidno. »Gradis« je veliko podjetje, največje med gradbenimi podjetji v Sloveniji. Njegova odlika je v tem, da laliko v zelo kratkem času opravi ogromno dela, česar ciruga podjetja ne zmorejo. Pri tem je vloga škofjeloškega lesnega obrata nedvomno pomembna, saj obrat laliko zagotovi kvaliteto in pravočasno izpolnjevanje rokov. Zato sem prepričan, da nam bo tudi v prihodnosti ta obrat nujno potreben, seveda pa se bo moral čimbolj soecializi-rati za industrijsko izvedbo opažev, odrov in raznih tesarskih izdelkov.« Ta obrat mora ostati pri nas Ing. Borut Maister, šef gradbenega vodstva v Mariboru, meni tole: »V Mariboru in okolici so razna lesnoindustrijska podjetja močno preobložena z delom, zato smo se čisto navezali na Škofjo Loko. Iz ponudb drugih podjetij smo že večkrat ugotavljali, da naš obrat v Škofji Loki ni drag. Izdelava v Škofji Loki je po mojem mnenju dobra, precizna in kvalitetna. Soloh je ta obrat kar soliden v rokih, cenah in kvaliteti. Zavod za stanovanjsko gradnjo v Mariboru zelo ceni naše objekte, v katere vgrajujemo tudi proizvode iz Škofje Loke. Menim pa, da bo treba škofje- loški obrat v prihodnosti še bolj zaposliti in bi bilo nesmiselno ga oddati, saj ga bomo tudi v prihodnje še krvavo potrebovali.« Ni gradbenega podjetja brez lesnega obrata Šef gradbišča na Ravnali, ing. Lojze Štok, je takole izrazil svoje mnenje: »Potrebe v gradbeništvu na Ravnali so tako mnogostrane, da skoraj vsako gradbeno podjetje, zlasti pa še tako veliko, kot je naše, nujno potrebuje lesni obrat. Ne gre samo za okna, vrata in druge podobne izdelke, gre predvsem za razna ostrešja, odre, opaže in drugo. Kar se tiče škofjeloškega obrata, smo bili doslej z njim ka. zadovoljni. Prejšnja leta so si naše edinice in tudi druga gradbena podjetja sama »na licu mesta« izdelovala ostrešja in podobne tesarske izdelice. zdaj pa smo se popolnoma naslonili na Škofjo Loko. Zato so izdelki boljši, ker je tam kader specializiran in strokovno bolj izpopolnjen. Ljudje v tem obratu so izurjeni, to so res strokovn iaki-opažerji, ne pa razni »premodelirani« tesarji. In še to naj povem: kje bi naše enote dobile pravočasno les raznih dimenzij — zlasti špiravce — če ne bi bilo tega obrata? Po mojem tiči zajček v ti- stem grinii, ki se mu pravi — prostor.« Ne vem. kdo bi lahko la obrat nadomestil Tehnični vodja Obrata gradbenih polizdelkov, ing. Saša Škulj, pa pravi tako: »Nisem kaj prida spoznan z vso to zadevo, vem za stvari le bolj povrhu, kolikor sem o tej zadevi tu in tam slišal. Povem pa lahko to. da škofjeloški obrat za nas včasih prevzame veliko dela. Trenutno delajo za nas opaže za prejnapete proge m še razne opaže za druga dela. Menim, da lahko ta obrat opravi v kratkem času ogromne naloge: to ie obrat, s katerim lahko v kratki dobi narediš — kot pravimo — »roker«. Bili so primeri, ko smo hitro in nujno nekaj potrebovali. V tednu dni nam je obrat naredil za čudo veliko opažev ali drugih izdelkov. Ce bi ta obrat izgubili, sploh ne vem. kdo bi ga lahko nadomestil. Morali bi se obračati na razna tesarska podjetja, samo vprašanje je, če bi nam ta lahko v takšni kvaliteti, po tako konkurenčni ceni in zlasti v tako kratkih rokih izdelala vse to. kar zdaj dobimo v Skofii Loki. Zato res ne vem. kdo bi zamašil praznino, ki bi nastala, če bi ostali brez škofjeloškega lesnega obrata.« Doživetja in poiiva!ena42$iraneh KAJ SMO DOŽIVELI NA OBISKU GRADISOVEGA POČITNIŠKEGA DOMA NA POHORJU — OSEBJU DOMA LAHKO ZAPIŠEMO OCENO »ODLIČNO« — POLETI HLAD IN MIRNO OKOLJE, POZIMI RAJ ZA SMUČARJE ■ Pozna jesen je zavladala na Pohorju, listje je začelo ■ rumeneti in okolica kaže nepopisno lepo sliko prelivajo- ■ čih se barv, zunaj po gozdnih poteh je vse polno odpad- • lega listja. Dopustnikov ni več, ali pa so samo še redki, ■ tem več pa je nabiralcev gob, ki se dan za dnem po • žičnici vzpenjajo na ta mariborski eldorado, ves posejan ® z raznimi domovi in okrevališči — kjer vsak najde v ■ njih svoj užitek, mir in resnični odmor. Ne daleč od vrhnje postaje žičnice, obdan z mogočnimi smrekami in bukvami, na obronku nad Mariborom, je na 1001 m nadmoirske višine postavljen dom Gradisa, zatočišče vseh delavcev in uslužbencev različnih Gradisovih kolektivov, Na res prijetnem kraju, odkoder se obiskovalcu nudi lep razgled na Maribor, Slovenske gorice, Kozjak, Svinsko planino, na Prekmurje in Avstrijo do Gradca, prav v središču idealnih terenov za smučanje, stoji kot zapeljiva kočica iz pravljice. Minila so 4 leta Sedim v jedilnici in listam po spominski knjigi. Na 42 straneh se vrste pohvale kolektivu, različna doživetja gostov, spomini. Na prvi strani je posvetilo ob otvoritvi, zahvala delovnemu kolektivu Gradisa, gradbenega vodstva v Mariboru, ki je s prostovoljnim delom zgradil ta dom. Tu piše, da je bil dom odprt 5. oktobra 1958 ter predan svojemu namenu — odcihu počitka željnim članom delovnih kolektivov Gradisa. Mnogi med njimi so se vpisali v spominsko knjigo in zabeležili vtise ter tako dali priznanje graditeljem in onim, ki sedaj skrbe v domu za prijetno bivanje gostov. »Nikoli ne bomo pozabili ...« Zanimiv je ta mozaik vtisov in doživetij, omenim naj torej nekatere: »Preživeli smo nekaj lepih dni ob dobri negi in skrbni postrežbi. Želeli bi. da bi se takšni dnevi ponavljali čim pogosteje,« — inž. Ker-žan »... ne bo zbledelo naše bivanje tu, ki izziva naše priznanje. Živeli Mariborčani!« — A. Loos »Zaista redak spomenik. Odušev-Ijen sam sa položajem i sa uredja-jem ...« »Križ je, če je želodec premajhen, postrežba pa tako odlična...« »Sindikalni podružnici Gradisa in upravi doma se zahval in jemo za gostoljubje.« »Nikdar ne bom pozabil na Gradisovo kočo in na osebje.« — Veseli Korošci. »Kar žal mi je, da nisem član Gradisa. Tako lepo je tukaj. Sicer so me pa tudi kot gosta lepo sprejeli.« — Jelka Cvetežar Še in še bi laliko pisali o tem, pa vendar že ti stavki dovolj govore o zadovoljstvu, ki vlada med obiskovalci tega doma. ter o pohvalah njegovemu osebju. Kratek sprehod po domu Že prvo srečanje z domom obiskovalca prepriča, da vlada tukaj vzoren red in čistoča, saj je vse skrbno pripravljeno, posebej pa znotraj, kjer ni niti najmanjšega praška. Dom ima na voljo 53 ležišč v 8 sobah, ves pa je ogrevan s centralno kurjavo. Poleg spalnic je v domu prikupna jedilnica, dnevna soba. kuhinja, shrambe s hladilniki. sanitarije z dvema kopalnicama ter skladišča. Vse je moderno opremljeno in sodi torej dom bolj med male hotele, kot pa planinske koče. Gostie ima jo na razpolago televizor, radioaparat. časopisje, mizo za namizni tenis, nrostor za badminton, pozimi pa več smučišč z dvema vlečnicama, ki sta zelo blizu dom!>. Torej vsakega malo za vse, za bolj ali manj zahtevne goste predvsem pa za tiste, ki si žele planinskega zraka in miru. Doslej že nad 1800 gostov S prijaznim upravnikom doma tovarišem Rupertom Babičem sva pregledovala statistični pregled obiska gostov. V 4 letih se je zvrstilo vsako leto povprečno 450 gostov, letos pa do konca kar 465. ki so preživeli v domu 1801 dan odmora. Zanje so vsa leta skrbeli upravnik, kuharica in strežnica; v največji sezoni pa sta jim na pomoč priskočila še pomočnica v kuhinji in delavec, ki je, poleg upravnika pomagal pri dovozu hrane in drugih stvari. Kar dosti dela za tako skromno število osebja, a vendar se nikdar ni nič zataknilo. Še beseda z »glavo« doma S tovarišem Babičem sva navezala še kratek razgovor. Pa sva bila kar na začetku prekinjena. Zazvonil je telefon. No, vendar, uspelo je tudi to. Na vprašanje, kako je z gosti, je odvrnil: »Vsi so zadovoljni, predvsem oni, ki se radi duševno in telesno spočijejo. Pozimi prav radi zahajajo v naš dom smučarji, le škoda, da se delavci Gradisa premalo ukvarjajo s tem športom. Imeli bi zanj vse možnosti.« »Na kakšne probleme pa ste doslej naleteli?« sem ga pobaral. »Najtežje je bilo v začetku. Vse potrebno smo prenašali iz doline na hrbtih. Kasneje smo organizirali prevoze z avtomobilom. Sicer pa problemov ni, ker nas gradbeno vodstvo v Mariboru ek podpira.« »In osebje v domu?« »Najprej sva začela s tov. Senekovičevo sama. Drugi so ostali tukaj le po eno leto. Moti jih to. ker nimajo nobenega razvedrila, če gredo pa v Maribor, jih že prevoz veliko stane. Lahko pa rečem, da so dekleta, ki smo jih dobili izmed delavk, zelo dobro ustrezala pogojem dela. Bile so in so še sedaj v veliko pomoč ter znajo gostom ustreči.« »Kaj na vaše žeUe?« »O^hno som nekoliko prizadet, kei sem ločen od družine, ki se ji ne morem toliko posvetiti. Zato bi želel v dolino. Sicer pa bi bil tukaj popolnoma zadovoljen.« Kot v prvovrstnem hotelu Razgovor z upravnikom sva prekinila. Približal se ;e čas kosila. Mize so bile okusno pripravljene, po vseh predpisih gostinske- stroke — jedilni pribor pravilno položen, zraven prtiči. Vse to je pripravila uslužna tov. Metka, doma iz Ptuja, ki je v domu že leto in pol dni. Vljudno nas je povabila k mizi in kmalu prinesla juho. Postrežba je z desne strani, neslišno od mize do mize in še prijazen »Izvolite, dober tek...«. Zares, marsikateri visoko kvalificirani natakar, pa celo šef strežbe iz uglednih ljubljanskih gostinskih lokalov bi se lahko naučila pravilne strežbe pri tej »samo« pol-kvalificirani strežnici, prikupna Metki, še več, vsako stvar, ki sem si jo zaželel, je prinesla lepo ua pladnju, tako kot se spodobi. Za nekaj trenutkov sem jo zadržal in jo povprašal po njenem počutju ob delu v domu. »To delo opravljam z velikim veseljem. Predvsem zaradi gostov, ki so vsi zelo prijazni in ne zahtevni. Prav sijajni so. Na drugi strani pa se vsi v domu zelo dobro razumemo in drug drugemu pomagamo. Spomnim se dobro pripravljenega lanskega silvestrovanja, Po :e bilo razpoloženje med gosti na višku in se zabava kar ni mogla ''ončati. Gostje se kar niso mogli raziti in silvestrovanje je trajalo dve leti,« je hudomušno odgovorila. »In vaše želje?« »Želim, da bi bilo še več gostov kot doslej in da bi bili vsi tudi tako prijazni, kot so bil' dosedanji gostje. Sama bi pa rada opravila izpit za kvalifikacijo, če mi bo uspelo.« Že je odhitela k naslednji mizi. kjer so io klicali gostje, in v nekaj trenutkih jim ie prinesla zaželeno. Zunaj je bil sončen dan. prav zadnji dan ob odhodu. Franjo je vzel kovčke v roko, Vojko in Jko sta nas spremila proti žičnici in za slovo sem pomahal proti domu rekoč: »Nasvidenje!« V mislih sem imel marljivo osebje doma. čestitam pa tudi neumornemu kolektivu gradbenega vodstva Maribor, ki je s prostovoljnim delom zgradil ta dom. Ob dnevu mrtvih se vsako leto spomnimo tudi tistih, ki so pri delu darovali svoja mlada življenja. V zadnjih 5 letin se je v našem podjetju pri delu smrtno ponesrečilo 9 elano v kolektiva. Pospešimo varnost pri delu in čuvajmo mlada življenja! Na sliki spomenik ponesrečencem v Šoštanju dne 23. XI. 1948. Kopališče v Slatina Radenci (bazen), ki ga je zgradilo naše Deževje prihaja podjetje Ing. arh, Boris Vede pred težko nalogo. Ali bosta dovolj dva? Notranjost nove hale v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem Alojz Mlinar in Jože Tekavčič pri postavljanju betonskih stebrov — podesta na gradbišču v Kidričevem Gangsterji? Ne. le komisija našega podjetja po majhni nezgodi na poti iz Kidričevega IZ NAŠE RESTAVRACIJE »Micka, pro-prosim po-po-po-pol litrčka.« »Dobiš, samo ne tolikokrat po pol, kot si rekel!« Kdo je za ustanovitev oddelka za pripravo dela? Kdo bo dal kader za ta oddelek? Ančka. Anica, Kati. Kristina in Zinka, naše dobre kuharice, Le oglasite se pri nas, dobro vas bomo postregle... Tehnični direktor ing. Jože Uršič v prijateljskem razgovoru z delavci podjetja »Pobjeda« Tokrat so se pred fofokamero postavile uslužbenke gradbenega vodstva Maribor — sama brhka štajerska dekleta. Zelezokrivski poklic je težak, lep in zelo zanimiv. V letošnjem letu nam primanjkuje železokrivcev zalo bomo v kraikem v okviru centra za izobraževanje organizirali tečaj za železokrivce Želimo postati dobri zidarji in tesarji, so dejali vajenci gradbenega vodstva Maribor