St. 95 Mirtu plačana Migij^a tirreoti m la reta) V Trstu, v patak 21. aprila 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVII jzhaja, izvzemšl pondeljek, vsak dan zjutjfj. Urednlftvo: ulica »v. FranČiSka A sipkega št. 20, I. nadstropje. Dopisi naj i paiiljjo ureiuištvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisiJut ne w ^i3^ odgovorni urednik Štefan G od in a. — Lastnik U^ari^ Erf^Bi'»k Uskarna Edinost Naročal znaia za mesec L 7. —,3 mcsece L tfjpjlilSS L 32. —, in celo lete L 60.— Za inozemstvo mesečno 4 lire več- —edništva in oprava SL 11-67. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosU ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osm: talce, In zahvale, poslanice In vabila po L 1—, oglasi denarnih zavodov mm po L X — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi aaroSnina ln reklamacije se pošiljajo lz Id učno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.; ff Branitelji demokracije Nastop rimskega senata proti dekretom-zakonom je bil tako važen dogodek v .zgodovini italijanskega ustavnega in parlamentarnega življenja, da je popolnoma naravno, da se časopisje še vedno vrača na to « epizodo* ob koncu zadnjega zasedanja visokega zbora. V začetku tega tedna je objavil tukajšnji «Picco-lo» uvodnik izpod peresa Arturja Labriole, v katerem se predstavlja rimski senat kot nekak branitelj ustave proti socialistom in vsej levici poslanske zbornice. Spričo takih poklo-nov na naslov italijanske gornje zbornice se nam vsiljuje vprašanje, ali se je ^demokratični duh» res preselil iz poslanske zbornice v senat ali pa ne gre morda zopet le za kako politično potezo, pri kateri sta bila senatorjem demokracija in ustava deveta briga. Kakor smo že takrat poročali, se je visoki zbor senatorjev dvignil, da mirno, a zato tembolj z vso težo ugleda, ki ga uživa v javnosti, brani ustavo pred samovoljnimi ministrskimi naredbami. Ves senat je stoje poslušal izvajanja svojega predsednika Tit-tonija, ko je ta neusmiljeno žigosal samo-drštvo ministrov, ki preko parlamenta in senata vsuvajo dekrete - zakone deželi na glavo. Kot udarci z bičem so padale trde besede po hrbtih bivših ministrov, ki so mučili deželo s samovoljnimi dekreti. Dekret - zaken je ovinek. h kateremu se zatekajo oni razredi in ona časovna in stalna udruženja partikularnih interesov, ki stremijo za dobičkom na škodo drugih razredov in celotne družbe.» < Dekret - zakon je ena največjih nevar-nosii, pred katerimi se mora demokracija braniti.~ Dekreti - zakoni so «brezimna oblika absolutizma«. In slednjič je Titto-ni kratko, a tečno označil posledice teh naredb z zgodovinskim izrekom: ^Oblasi brez zakona, oblast kvariteljica postav, jaz bi jih vse pobijal in dokler traja jfl^ne bo nobeno ljudstvo s ponosom trdilo, da je svobodno- ln civilizirano.« Mi smo že v par člankih povedali svoje mnenje o dekretih - zakonih. Pokazali smo, da ne gre tu samo za golo zlorabo ministrske oblasti, temveč da inte^ Ta kriza pa ne traja še le od zadnjega zasedanja rimskega senata, vsled česar se nam tembolj vsiljuje vprašanje: Zakaj se je senat še le letos okorajžil, da brani državo in prebivalstvo pred tiranstvom dekretov - zakonov? Stotine takih naredb je deževalo na nas. Tačas >e senat dremal, se bavil s patrioti-čno liriko in dajal zaupnice vsem vladam. Kaj je častitljivi senat zbodlo, da se je vzdramil in dvignil roko v slovesno svarilo vsem vladam: Spoštujte ustavne svoboščine!? Kateri dekret - zakon je tako silno pretresel državo v temeljih, da se je družba starikavih kimavcev izpremenila v četo bojevnikov, ki viteško branijo svobodo, demokracijo in ustavo? Zadeva je zelo priprosta. Poljedelski min. Mauro je izdal 2. feb. dekret-zakon, s katerim se urejajo nekatera razmerja med kme-t;jskimi delavci in veleposestniki. Bistvo tega dekreta je v določbi, da država ščiti kolektivne pogodbe med organizacijami kmetijskih delavcev in kolonov na eni in veleposestniki na drugi .strani*. Ustanovijo se zakonito priznana razsodišča za spore sned koloni in veleposestniki. Duh in namen tega dekreta je, da varuje kolone in zemljižken Telekapitabu S tem dekretom je bil napravljen tih, a velik korak naprej proti rešitvi kolonskega vprašanja v državi. Tudi naši koloni in mali najemniki v Brdih in posebno v Istri bi našli v tem dekretu - zakonu močno orožje proti izkoriščanju po veleagrarcih. Ta dekret je torej bil, ki je kot meč zadel senat v »svobodoljubno* s»*ce, mu razmajal možgane in razvezal jezik. Vsi drugi dekreti - zakoni, s katerimi je nalagala vlada breme za bremenom na pleča delavnih množic, — vsi so našli popolno odobrenje visokega senata; Bili so nujno potrebni za obstoj domovine. Maurov dekret pa, ki je nekoliko uklenil spekulativne nagone veleagrarcev, zemljiških grofov in baronov, grozi podreti državo. « Tiranija! Izkoriščevanje enega stanu po drugem! Demagoštvo!* kliče vzhičen in ogorčen senator Tittoni in ves zbor grofov, vpokojenih generalov, bankirjev, veleposestnikov mu iz duše pritrjuje. Celo mnogi onih znamenitih kulturnih delavcev, ki sedijo v senatu, so večinoma tako polni starega duha preživelih « ekonomskih* načel, da so pritrjevali- V senatu je le majhna skupina dalekovidnih mož, ki menijol da hna senat višje poslanstvo kot je boj proti trpečemu kolonskemu ljudstvu. In ti molčijo. Dvojen uspeh je hotel doseči senat s tem bojem: Udariti na glavo socialno zakonodajo, ki je v korist miljonov malih kmetov in kolonov, — in postaviti vlado pod svoje nadzorstvo, kar je pač po ustavi pravilno. Nastop senata pa je dosegel v javnosti vse drugi učinek. Pokazalo se je, da je senat trdnjava nazadnjaštva, razredna zbornica, ki vidi eno najvišjih nalog tem, da brani « svobodno ekonomijo po domače kapitalizem. Proti strankam organiziranih ljudskih mnoižic se je obrnil tako silo, ker čuti v njih najmočnejšo in .najnevarnejšo organizacijo', ki noče svobodne ekonomije, ampak socialno gospodarstvo. Senatov nastop proti dekretom - zako- borbi ... i • j - . A; nom te bila le ena epizoda vec v mo opraviti s pravo krizo državne ustave^ , ' . ta v- i • • x i irLil- __ _T_ i_ __j_.-_^-Tmed starom novo Italijo, ki se je začela pri zadnjih Giolittijevih volitvah in se trdovratno nadaljuje. Zelo važna točka na programu te nove Italje je tudi odprava senata, na čigar mesto bi prišla stanovsko-gospodarska zbornica, v katero bodo pošiljali organizirani stanovi — kmetski stan, delavski, obrtniški stan, stan umskih delavcev — svoje zastopnike. Tam bo mesto, kjer bo ljudstvo samo brez varuštva reševalo gospodarska in socialna vprašanja. Ako upoštevamo vse te momente, tedaj se nam pokaže odpor rimskega senata proti dekretom - zakonom v drugačni in sicer v svoji pravi luči. Senat je to zadevo spretno izrabil predvsem za obrambo samega sebe. Mi v novih pokrajinah smo mu sicer hvaležni, da je z vso avtoriteto, kar je še ima, ožigosal nezmiselno kupičenje dekretov - zakonov, s katerimi so nam posamezni ministri prizadjali že hude in nepopravljive udarce, toda kljub vsej naši hvaležnosti mu ne moremo nikakor priznati, da bi bH postal vsled tega nekak idealen branitelj ustave proti naskokom velikih prole-tarskih strank. Tem manj pa se bodo dali razsodni ljudje prepričati, da bi bil zbor nazadnjaških senatorjev postal nekako zadnje zatočišče Minister Rathenau je včeraj zjutraj obiskal italijanskega ministra vnanjih stvari, s katerim je imel dolg pogovor. V italijanskih konferenčnih krogih se govori, da je Rathenau opozoril ministra Schanzerja na težaven položaj, v katerem se nahaja nemška delegacija vsled zavezniškega protesta. Vendar pa bodo Nemci naredili vse mogoče, da omogočilo uspeh konference. Iz vseh pogovorov med raznimi delegacijami — pravijo isti konferenčni krogi — se da sklepati, da se položaj boljša in da bi Nemci ne odklonili rešitve, katera bi omogočila nadaljevanje konference. Po obisku Schanzer ju je Rathenau obiskal Lloyda Georgea, s katerim ie ostal v dolgem pogovoru. Tudi v angleških krogih upajo, da se bo daJa najti rešitev neljubega dogodka. Ob 11 se je imela sestati podkomisija za transporte, toda sestanek se ni vršil zaradi odsotnosti ruskih delegatov. Ta odsotnost se opravičuje s tem, da so bfli Rusi... prepozno obveščeni. Bar t ho u noče sprejeti nemških in ruskih delegatov... Rathenau je baje nameraval obiskati tudi francoskega zastopnika Barthoua, toda kakor javlja genovski poročevalec agencije «Havas», je Barthou odklonil vsak obisk nemških in ruskih delegatov, dokler ne bo incident poravnan. Vendar pa si je pustil poročati od Schanzerja in Lloyda Georgea o njunih pogovorih z nemškimi zastopniki Glede Rathenauovega obiska pri Lloydu Georgeu je diplomatski urednik agencije «Havar» izvedel, da Lloyc George ni hotel spiejeti Rathenaua samega in da je zahteval, naj še pogovora udeleži tudi kancler Whih. Lloyd George je predvsem zahteval pojasnil glede Ralhe-nauovih izjav listom, češ da je bila nemška delegacija obveščena o načrtu za rusko-nemško pogodbo. Rathenau je odgovoril da je bil odkritosrčen z Whisejotn, da pa mu je poveril nekatere intimnosti zelo na splošno. Gotovo je torej — sklepa nekam čudno poročevalec —, da Lloyd George ni prav nič vedel o rusko - nemških pogajanjih. Kancler Wirth je poizkušal opravičiti postopanje nemške delegacije, češ da je bila nemška delegacija v skrbeh, da bo spričo nadaljevanja rusko - zavezniških pogajanj puščena povsem ob strani. Kakor se zdi — nadaljuje poročilo je imel v celi stvari glavno vlogo Rathenau, a kancler Wirth je prišel notri le indirektnim potom. Lfoyd George je odgovoril rezko: «Ali razveljavite pogodbo, ali pa se ne kmetijske delavce pred izkoriščanjem po I prave demokracije v Italiji! Konferenca v Genovi Pred nemškim In rrskim odgovorom na zavouiilko spomenico — Kritičen moment konference — Rusija In Nemčija edini in sloZni GENOVA, 20. Spor, ki je nastal med j sledico strnitev zavezniške fronte, ki pa se zavezniki na eni in Nemčijo in Rusijo na drugi strani se je kaj čudno zasukal. V začetku konference so se vsi zavezniški zastopniki razen francoskih, ki so takoj pokazali zobe, postavili na posredovalno stališče. Storil je to najbolj očitno in na presenetljivo spreten način najprej Lloyd George, ki je že prvi dan obvladoval konferenco. Francija je ostala osamljena, in vse je kazalo, da se bo morala udati splošni struji. I.. res so se že začela pošiljati v svet uradna in poluradna poročila, ki so zagotavljala, da je prišla Francija na genovsko konferenco z najboljšimi nameni in da bo naredila vse, kar ji dovoljuje njen ugled, samo da more konferenca dokončati začeto delo. Bili so to prvi znaki umika, toda obenem opomin, da se bo Francija umaknila do gotove meje: Čez vprašanja razorožitve in nemške odškodnine ne! S tem je oostalo tudi jasno, da je glavni napad Francije naperjen proti — Nemčiji. Nemčiji pa je šlo v prvi vrsti za vnraša- je obrnila v prvi vrsti proti Nemčiji sami. Po prvih vesteh je bil zavezniški nastop pri razpravi o vsebini spomenice, ki naj se izroči Nemčiji enoten. Edino le — in to je zelo značilno — italijanska delegacija je zastavila ves svoj vpliv, da bi zadohil spor čim bolj blago obliko. To se da razlagati na dva načina. V prvi vrsti je pri stvari prizadeto samoljublje; konferenca se vrši v italijanskem mestu in Italiji ne more biti vse eno, adi se konferenca razkfe in na kak način se razide. Na drugi strani pa je jasno, da se hoče italijanska delegacija zasigurati tudi za slučaj, da Rusija in Nemčija prodre s ta s svojim stališčem, ali pa ustvarita blok, ki bi se mogel v danih razmerah kosati z ententnkn blokom. Zdi se pa, da tudi drugi zavezniki niso popolnoma edini; ali pa je bila spomenica le dokument za javnost, do čim sta si Francija in Anglija pridržali pravico do nadaljnjega primernega postopanja proti Nemčiji. Dejstvo je, da se je tudi Lloyd George približal francoskemu stališču in zahteva odločno od Nemčije, naj razveljavi sklenjeno pogodbo, ali pot zapu- nja odškodnin in zastavila je vse sile, da ga____^ .. spravi na dam Njena naravna zaveznica je ' konferenco Rusija, in tako so dobili zavezniki za veli- i konočno voščilo vest o sklenitvi nemško- Ratfaenau pri Schanzerja In Lloydu Georgea ruskega dogovora. Nemčija je s tem dogovorom dosegla Kakor se zdi, je italijanska delegacija prevzela posredovalno vlogo med Nemčijo dvojen uspeh: zagotovila si je prvo mesto in Anglijo; vodstvo protinemškega tabora ta gospodarsko izkoriščanje Rusije, rešila je namreč prevzel Lloyd George, Lloyd Ge- vprašanje odškodnin nasproti Rusiji in na- orge je bil moralno prisiljen stopiti na plan, redila Rusijo za svojo uradno zaveznico v ker so nemški delegati javno izjavili, da je odškodninskem vprašanju nasproti zaveznikom. Obenem pa je imela sklenitev nemško - ruskega dogovora za neposredno po- Anglija vedela za njihova pogajanja z Rusijo in so s tem postavili Anglijo v čudno luč, — udeležite razprav o ruskem vprašanju!» Vsled tega je postal položaj Rathenaua zelo težaven. Spričo sloge zaveznikov — zaključuje poročevalec — se lahko smatra, da Nemčija ne bo vztrajala na poti, na katero se je postavila. Zdi se, da se poročevalec francoske uradne agencije moti v dveh stvareh: prvič je domneva, da bi bil nemški kancler prišel igrat v Genovo otroka, precej — neutemeljena in drugič je tudi optimizem glede nadaljnjega postopanja nemške delegacije — vsaj spričo sedanjega stanja stvari — gotovo neupravičen* Sestanek med rusko In nemško delegacijo Nocoj se je vršil sestanek med rusko in nemško delegacijo v sedežu nemške delegacije. Sestanek je trajal dolgo. Udeležil se ga je tudi Cičerin. Rathenau je poročal o pogovoru z Lioydom Georgecm. O sestanku m bilo izdano nikako uradno poročilo, toda iz izjav posameznih delegatov se da sklepati, da se nemfka delegacija ne bo dala terorizirati od savez., da bo vztrajala na vsef črti in da jo bo pri tem z vsemi silami podpirala tudi Rusija, katere se zavezniki v sedanjem sporu nekam sumljivo izogibajo. Govori se, da bosta nemška in ruska delegacija tekom jutrišnjega dneva predložili zaveznikom vsaka svojo noto: Nemčija v odgovor na zavezniško spomenico, Rusija v protest proti zavezniški spomenici. Skupno s to noto bo ruska delegacija bržkone predložila tudi odgovor na londonsko spomenico. Vsebino tega odgovora drži ruska delegacija tajno. Posredovanje Italije in nevtralnih držav Spričo zadnph dogodkov, ki popolnoma ovirajo delo konference, so zastavili zastopniki nevtralnih držav, predvsem predsednika Švicarske in Švedske delegacije, svoj vpliv, da bi se delo čim prtj zopet začelo in da se vzpostavi zopet redno stanje, ki naj bi omogočilo sklicanje prve komisije, kd se bavi z ruskim vprašanjem. Nadaljujejo se tudi še nadalje stiki in pogajanja med zastopniki strank, ki so v sporu. Posredujeta ministra Schanzer in . j. Facta, ki skušata spor na vsak način po-ravnati Danes že ob 10 zjutraj je posetil Rathenau Schanzerja, s katerim se je pogovarjal več kot eno uro. Nemška delegacija se popolnoma zaveda, da se mora rešiti spor če se hoče konferenca nadaljevati Takoj po pogovoru z Ralhenauom je obiskal Schanzer Lloyda Georgea, kateremu je poročal o položaju. Tudi Facta skuša posredovati pil delegacijah obeh strank in nevtralnih držav za poravnavo spora. Na vsak način pa se položaj doslej še ni zjasnil. Francoska vlada prcdkfila roško - nemški dogovor reporadjrirf hmihij In poslaniSlri Tlak zahteva solidarnost racifski komisiji, nalog, naj komisiji uradno predloži obstoj rusko - nemškega dogovora. Komisija naj potem izvaja konse-kvence. Vrhu tega je ministrski predsednik pozval vse zavezniške vlade, naj sprejmejo predlog francoske vlade, da se predloži rusko - nemška pogodba poslaniški konferenci v proučevanje. Reparacijski komisiji jo je predložil radi tega, ker razpolaga pogodba z gotovimi nemškimi dohodki ter iih ^kuša odtegniti reparaciji. Poslaniška konferenca pa naj proučuje, ali ne krši dogovor političnih načel versailleske pogodbe. PARIZ, 20. «Echo de Pariš* pravi, da posvečajo vladni krogi rusko - nemški pogodbi posebno veliko pažnjo. Ministrski predsednik bo gotovo nastopil z vso potrebno odločnostjo in vztrajnostjo. Zavezniki bodo znali braniti versaillesko pogodbo — pravi «Echo de Pariš* —, katero očitno krši dogovor, ki sta ga podpisala Rathenau in Cičerin. Od svojih zavetnikov zahtevamo, da skupno z nami prisilijo Nemčijo, da se spoštljivo opraviči, toda ne z ustnicami, temveč na efektiven in otipljiv način. Pogoji Francozov, da nadaljujejo razprave z Rusi PARIZ, 20. Agencija «Havas» objavlja: Ministrski predsednik je poslal Barthooiju navodila za zadržanje francoske delegacije. Protest je naslovljen samo na nemško delegacijo, ker nosi ta večjo težo krivde. Razpravljalo bi se pa lahko tudi z Rusi. Sicer smatra francoska vlada, da se razgovori lahko nadaljujejo le tedaj, Če Rusi pri-peznajo načela iz Cannesa, t. j. da pripo-znajo svoje dolgove, obljubijo spoštovanje privatne lastnine in koncesij ter priznajo pravico do odškodnine. Rusko - nemška pogodba pa tem načelom nasprotuje. Diamamfi o razmerju med Romunsko in Rusijo. — Solidarnost Malega sporazuma v vseh vprašanjih DUNAJ. 20. Poročevalec lista «Neue «Gospodarstveni blok srednjeevropske* ga četverozvezja se zadržuje na genovski konferenci v vseh vprašanjih solidarno, tedaj tudi v ruskem vprašanju. Ne samo, da med nami ni nikakih nesoglasij v mnenju, naše razmerje je postalo tukaj v Genovi še veliko bolj prisrčno. Tako je dr. BeneŠ predlagal, naj se udeležuje Romunska prve komisije, ker je najbolj prizadeta stranka četverozveze. Srednjeevropsko četvero-zvezje ima pacifistične tendence in radi tega upamo, da bo ravno ta zveza dovedla do ponehanja gospodarstvene in politične napetosti. Italijansko - jugoslovenska pogajanja se zopet začnejo RIM, 20. Danes ob 14 je odpotoval glavni tajnik ministrstva vnanjih stvari sen. Contarini v Rapallo, kjer se že nahaja Tosti Di Valminuta. Njegov odhod je v zvezi z zopetnim začetkom pogajanj z jugoslo-venskimi delegati. Prvi maj državni praznik v Italiji GENOVA, 20. Kakor javlja «Corriere della Sera», je včerajšnji ministrski svet sklenil proglasiti 1. maj kot državni praznik. List se protivi1 temu, češ da bi se s tem revolucija birokratizirala. zaveznikov nasproti Nemčip PARIZ, 20. Ministrski predsednik je dal PnboMuu francoskemu delegatu * rena- Freie Presse» javlja iz Genove, da je imel z glavnima članoma romunske delegacije, t. j. z ministrskim predsednikom Bratianu-jem in ministrom n. r. Diamandi-jem razgovor o romunskem stališču na splošno, zlasti pa o stališču Romunov v ruskem vprašanju. Delegat Diamandi je izjavil: «Že vnaprej moram pripomniti, da ne bomo nikdar dovolili, da se besarabsko vprašanje — če tako vprašanje sploh še obstaja — spravlja na dnevni red. O tej točki vlada Bratianu ne bo razpravljala. Na Romunskem sploh ne bo nikoli nobene vlade, ki bi dovolila, da se razpravlja o tem vprašanju. Prvotno je bila Besarabija moldav-sko ozemlje ter se je šele leta 1812. priključila proti vsem zakonom in vsemu pravu carski Rusiji. Ob izbruhu revolucije se je Besarabija sama proglasila za avtonomno in ^dina tedanja zakonita vtonomna vlada Besarabije, Svatul Tarei, je razglasila priključitev Besarabije k Romunski oziroma je izrekla unijo med Besarabijo in Romunsko. Združitev Besarabije z Romunsko so velevlasti po pogodbi pripoznale in sankcijonirale. Vsled tega ima Romunska do Besarabije prvič zgodovinsko, drugič zakonito, iz združitve izhajajočo in tretjič pa pogodbi zagotovljeno pravico. Ta trojna pravna podlaga izključuje vsako diskusijo o pripadnosti Besarabije že a priori. Druga točka, katero moramo tu v Genovi odločiti, je vprašanje romunskih tresor-jev v Moskvi Ko je leta 1917. grozila Mi-cken\?nova ofenziva, da poplavi vso Ro, munsko, je Romunska porti izrečnemu jamstvu vseh ententskih držav transportirala vse svoje vrednote v Moskvo. Rusija je bila takrat naš zaveznik in tako je bilo n»-ravno, da svojiih zakladov nismo prepeljali v kako neutralno državo, temveč na Ruska. Zaklad je obstajal: prvič iz ene mi-"jarde zlatih lejev, drugič iz kronskih draguljev, tretjič iz vrednost privatnih oseb, ki jih je hotelo dati prebivalstvo deponirati, da jih reši pred zasedujočimi četami (kronski dragulji in privatne vrednote so bile prvotno shranjene v takozvani «Casa de de-jonere»), četrtič iz umetnin (med temi je >ilo mnogo slik največjega romunskega slikarja prejšnjega stoletja, Grigorescu-ja, opisi v našem jeziku ne bedo trgali in da 9« ne bo na ta način kršila pisemska tajnost?! Povejte -am to odkrito, da. bomo vsaj enkrat na čistem z Vami! Vprašajte pismonošo, kje je on prevzel ono razglednico, ki jasno priča, kak veter piha pri ne^terih podrejenih Vam uradnikih! Zahtevamo, da stvar najstrožje preiščete, ker drugače bi morali misliti, da so dotični gospodje od Vas prejeli tak nalog! «Prosveta». Danes ob 17. uri odborov a sefa. Stolica za ruščino. Tukajšnja trg. visoka Šola javlja: Z nedavnim min. odlokom je bHa na tržaški trgovski šoli ustanovljena stolica za ruska jezik. S tem novim odlokom je bil oddelek za jezike na omenjenem zavodu popclnpen in dijakom je na razpolago pouk, ki ima posebne? važnost in ki ga na drugih visokih trgovskih šolah v kraljestvu Še ni. Vzpostavitev odnošajev z Rusijo, po kateri smo toliko časa stremeli, se ima v kratkem uresničiti. Vsled tega bo za našo omladino zelo važno, da se I dinarJi med Trstom la Dunajem. Tukajšnje poštno ravnateljstvo javlja, da ob. stoja od 12. t m. telefonska zveza med Trstom in Dunajem preko Vidma in Beljaka, tako da ne gre črez jugoslovensko ozemlje. Sv. M. M. sp. «Prosveta» (Odsek za soc. izobrazbo). Danes ob 8 Ji zvečer se bo vršilo v prostorih Konsumnega društva na Kolonkovcu javno predavanje. Predmet predavanja: Gospodarski položaj dežele. Predava poslanec V. Šček. _ Iz triaSkega žSvlienia Ubojstvo pri Sv. Jakobu. Kuhar Jurij Cus-man, stanujoč v ulici dell'Olmo št. 1, je stopal pred včerajšnjim proti večeru po stopnicah nad drugim predorom Montuzza. Tedaj ga je obkolila gruča mladeničev. Nastal je prepir radi politike. Kmalu so planili mladeniči na kuharja in eden izmed napadalcev ga je udaril z gorjačo po glavi. Bog si ga vedi s kakšnimi posledicami bi se bil končal ta incident, ko bi ne posegel vmes neki Benjamin Stolfa, stanujoč v ulici Giuliani št. 12. Stolfa je namreč priporočal mladeničem, naj ne store kuharju nič žalega. Mladeniči so ubogali Stolfo, in tako se je zaključil incident Kmalu nato, in sicer okoli 7. ure, se je odigral na vogalu ulice Giuliani in ulioe Paolo Diacono drug slioen incident: Anton Campus, stanujoč v ulici Rigutti št. 7, j[e stal na gori-omenjenem vogalu. Tedaj ga je napadla gruča mladeničec, iz katere mu je eden zasadil bodalo v hrbet. Ranilcd so pobegnili, ranjenca so pa pripeljali kmalu po dogodku v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v-X. oddelek. Njegovo stanje ni nevarno. Okreval boh v dve tednih. OkoE 9'15 je prišlo do hudega spopoda med fašisti in komunisti nad drugim predorom Montuzza. V spopadu je bil ubit fašist Alfred OKvares, star 32 let, stanujoč v ulici Paolo Diacono št. 5; trije fašisti so ostali ranjeni: 19 letni Marijan Zorzutti, stanujoč v ulici Ca-nova št. 12; goriomenjeni Benjamin Stolfa, star 17 let, in 20 letni Marijan Vianeilo. Vsi ranjenci so bili odpeljani v mestno bolnišnico. Vsled tega dogodka je bilo aretiranih veliko oseb, med njimi neki komunistični občinski svetnik in dva fašista- Pri teh dveh so našli orožje brez odnosnega dovoljenja. Poskusen samomor. Radi težkih družinskih razmer si je hotela vzeti življenje včeraj popoldne 22 letna Anita Calcagna, stanujoča v ulici Calvola št. 6. V ta namen je zaužila večjo količino jodija. Prvo pomoč ji je dal zdravnik rešilne postaje. Njeno stanje ni nevarno. Samomor. Včeraj zjutraj so pripeljali v mrtvašnico mestne bolnišnice truplo 29 letnega uradnika Ivana Saderja. Izvedelo se je, da se je Sader zastrupil z 200 gr lizola v stanovanju neke družine v ulici Molin a vento št. 7. Vzrok samomora je docela neznan. Dve nesreči na delu. Včeraj popoldne so pripeljali v bolnišnico delavca Antona Traperja, stanujočega pri Sv. Mariji Magd. sp. št. 276. Triper si je poškodoval levo nogo pri delu na istrski cesti. _ Tudi delavca Antona Saksida, starajočega na Vrdeli št. 1525, so pripeljali v bolnišnico. Tudi on se je poškodoval pri delu. Kraja brzojavnih žic. Poštni komisariat javlja: Ker se v zadnjem času kradejo brzojavne žice, se občinstvo svari, naj ne kupuje žice premera 3 mm, ker je gotovo tatinskega izvora. Glavno ravnateljstvo električnih naprav je razpisalo nagrado 500 lir, ki se podeli tistemu, ki bi oblastvom pripomogel, da pridejo tatovom brzojavnih in telefonskih žic na sled. Mali oglasi pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink b*-•• računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša •eda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Xoor išč«! službo, plača polovično ceno. PEKARIJA se sprejme takoj v najem pod najboljšimi pogoji. Naslov pri upravništvu. 76-1 PRODA se partija priprav za izdelovanje smodk. Nemška novost. Na razpclago vsaka množina eventuelno proti zamenjavi blaga. Olmo 1, vrata 20. 765 32 LETNA vdova, posestnica, trgovka, želf znanja s samostojnim, premožnim gospodoir 32—40 letnim, resnim in mirnega značaja Ponudbe s sliko pod «Pomladi na upravni-štvo. Anonimna pisma ne pridejo v poštev, 762 MLADENIČ, 28 leten, srednje postave, resen, gospodarsko izobražen, po poklicu zrako-plovec, želi znanja v svrho poznejše ženilve z gospodično v starosti od 17 do 24 let. Prednost imajo hčerke-edinke veleposestnikov. Ponudbe s sliko na upravništvo pod «Sreča v Rocolu». Tajnost zajamčena. 763 JEDILNA SOBA se proda po jako nizki ceni. Via Geppa 17, skladišče, 766 POROČNA SOBA, iz poliranega hrastovega lesa, popolna, solidna, ae proda za L 1100.— pohištvo za predsobe, vrte in pisarne, bele omare, stolice, naslonjači, tudi posamezni kosi, se prodajajo po ugodnih cenah. Via Geppa 17, skiadi&če. 767 V SKLADIŠČU via Geppa 17 se dob: r^epse in n&jsolidnejše kuhinjsko pohištvo po cenah brez konkurence. 768 ZA GOSTILNE in kavarne najbolje esance za rum, coguac, likerje, malinovec ima v zalogi lekarna v 11. Bistrici 2 MIZARSKE klopi, obltČi, žafie, pile, ključavnice, ključi, vijaki, žeblji, žica, kositer itd. Zaloga železa, Via Fabio Filzi 17. 740 POROČNA SOBA, iz -nvdjenega, suhega, bukovega lesa z veliko krasno psiho, se proda L 1450.— druga, iz slavonskega hrasto- za vega lesa, perfektno delo, s psiho in umivalnikom, L 1900.—. Velika izbera, brezkon, kurenčne cene. Turk, via Rossini 20. 74? POHIŠTVO za popolne sobe, stolice za gostilne se prodajajo Campo Belvedere 1, Se-molič. 746 NOVE POSTELJE za I. 65.—, vzmeti L 55.—, Žimnict iz morska trave L 45.—, popolne sobe od L 950.— naprej. Prodajajo se tudi posamezni kosi. Via Fondiria 3. 46 PJ4NINO, nemške znamke, lep, dober, sc proda radi odhoda zelo ugodno. Ogledati si popoldne. Via Acquedotto 23, vrata 11. 757» ŠOFER, sposeben za vse poprave in druga dela, išče službe. Bajec Franc, Piano S. An-na št 4, Skedenj. 752 JEDILNA SOBA iz pasilandra, druga iz spe.-ljenega hrastovega lesa, spalnice rz jeseno-vega, brestovega in hrastovega lesa ter la pušpajna, se prodajajo v skladišču Via Udiue štev. 25. 761 Borzna poročila. Tečaji« Trst, dne 20. aprila 1922. Jadranska banka 130 Cosullch .••••••* 263 Dalmatia ..................257 Gerelimicti .........«**•••• «430 Libera Triestina •• •••••••••«•• 410 Lloyd . ...................... Lusslno ...•«••«»•»-••••»•• 700 Martinolicb . ................141} Oceania 185 premuda .•••.••*««••»>••.. 3^37 Tripcovich ................. 245 Ampelea 590 f.ement Dalmatia .•..•«........ 345 Cement Spalato . «.............273 Tuja valuta ca tržaškem trga: Trst, dne 20. aprila 1922. .... —. 2.25 2.35 .... -.27.--.30 .... 36.80.— 37.45 POZOR! Srebrne krone, zlato, platin in bovje po najvišjih cenah plačuje edini sist Belleli Vita, via Mudonnina 1C, 1. zo-gro-10 SREBRNE KRONE plačujem po ccnah, ki jih drugi ne premorejo. Pondares 6, I. ogrske krone..... avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone . pripravijo za trgovino s to veliko državo na vzhodu s tem, da se naučijo njen jezik. To bo zelo koristno predvsem tu v Trstu, ker ima le j i marke dolaril francoski franki 24.50.— 13.23.— G 40.— 13.20 — 171.—.- 25.— 14.50 7.40 18.40 171 50 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 331 KDOR HOČE KAJ KUPITI g KDOR HOČE KAJ PRODATI p KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. B INSERIRAJ V »EDINOSTI« • ---------- *--------— .---■ . iranLusm uaimi »i i.—.— i/i.o tržaško pristanišče starodavne in slavne stike $viCarsk! franki .........358.—.-362.- bo ze z deželami ob Črnem morju. Pouk ruščine poverjen gos p. prof, Schmiku, ki poučuje češčino. Pevski zbor učiteljske «Zveze». V nedeljo dne 23. t. m. zadnja vaja za pevce tržaškega, sežanskega in koprskega okraja pri Sv. Jakobu ob 9. uri dopoldne. _P«vsko društvo «Dirija». Danes 2!. t m. se vrši redna pevska vaja za nio§ki in mešani zbor točno ob 20 v navadnih prosto-rih. Napro-šeni so vsi člani in članice, da se vaje točno in v polnem številu udeleže. Obenem se prosijo ( vsi pevci in pevke, lu 4e niso člani društva, da se pri tej v^ji priglase, kjer se bodo rade volje sprejeli. Po pevskih vajah se bo vršila redba oiiborova seja, katere naj se vsi odborniki udeleže. Predsednik, i angleški funti papirnati...... SI.--81.2"» angleški funtf, zlati....... 91.25— 93.25 nipoleoni ............ 73.— 73.50 trinadsiropna, visoki parter, z električno razsvetljavo, deloma parketi, prođa za L 63.003,—. Ponudbe pod „Solidna stavba" poštno ležeče, glavna pošta Maribor. 262 PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteli Holandec Roman 021) •Mogoče», je rekel Filip mračno. «Ne le, mogoče«, Filip, tenrveč svoje življenje zostavisn, da je tako. Ne sumničite nje, tega fci*tega bitja, ki 2ivi vse le za vas!» ♦Prav imate! O, saj jo prosim odpuščanja,