Stev. 48.
V Ljubljani, 13. decembra 1918.
Leto I.
Politični shodi J.O.S.
V	SODRAŽICI v nedeljo, dne 15. decembra ob 3. popoldne v gostilni pri Gnidici.
Na TURJAKU v nedeljo, dne 15. decembra ob Vs2. popoldne pri Kožarju (Prajerju).
V	VEL. LAŠČAH v nedeljo, dne 15. decembra ob 4. popoldne pri Ani Kočevarjevi.
V	KRŠKEM v nedeljo, dne 15. decembra ob 10. dopoldne v Sokolski dvorani.
V	KOSTANJEVICI v nedeljo, dne 15. decembra ob 3. popoldne v Sokolski dvorani.
V	MOKRONOGU v soboto, dne 14. decembra ob V28. zvečer.
V	ŠT. JANŽU v nedeljo, dne 15. decembra dopoldne pri Prijatelju.
V	ŠT. JERNEJU v nedeljo, 15. decembra dopoldne pri Majzeljnu.
Na DOBRAVI PRI PODNARTU v nedeljo, dne 15. decembra ob JA10. dopoldne v ljudski šoli.
Na BLEDU v nedeljo, dne 15. decembra ob 3. popoldne v Zdraviliškem domu.
V	LESCAH v nedeljo, dne 15. decembra ob 6. zvečer v gostilni pri Legatu.
V	ŠOŠTANJU v nedeljo, dne 15. decembra ob 3. popoldne v Narodnem domu.
V	BREŽICAH v nedeljo ob 3. popoldne v Narodnem domu.
V	Trebnjem ob 11. dopoludne v občinski hiši. v Radečah ob pol 8. zjutraj pri g. Hmelju, v Križah pri Tržiču ob 3. popoludne pri g. Jaku. Vsi v nedeljo 15. t. m,_
Klmtttfflemn praznik
Prvič slavi združeni jugoslovanski narod svoj veliki narodni praznik. Prvič v zgodovini stopa naš doslej razdeljeni in zaničevani narod na dan z eno skupno mislijo. Prvič v življenju nas vežejo ista enaka čustva, ena volja, en cilj,, en ponos. Čez sto let bodo gledali naši potomci na nas in nas bodo blagrovali. Res je, da smo prestali težke čase, zato je pa tem večja naša. sreča, ki jo je nam prinesla naša popolna zmaga. Ta sreča je tem večja, ker vidimo, da ni povsod takega lepega reda, kakor v naši Jugoslaviji, ker smo tako hitro premagali prve težave in stojimo danes že na trdnih tleh. Ta sreča je tem večja, ker vsi vidimo pred seboj krasno bodočnost jugoslovanskega rodu. Ta sreča je tem večja, J^ar so se našli v bratskem objemu trije brat.ie, ki so bili prej v službi tujih gospodov in so stoletja trpeli pod tujim jarmom. Naši sovražniki: Nemci, Madžari in Turki, leže premagani na tleh; z njimi leži tudi naš izdajalski brat, Bolgar, Judež slovanski, kot žalosten zgled za vse izdajalce: tako se bo zgodilo vsakemu, kdor bo izdajal svoje brate. Toda pustimo zdaj žalostne spomine. Veselimo se.
Veselimo se z ono odkrito, pošteno radostjo, ki bo dala dokaz^ da se v polni meri zavedamo tega velikega dogodka. Izrazimo to radost s pesmijo in govorom. Povejmo svojim otrokom, kaj pomeni ta dan: še v poznih letih se bodo spominjali, kako se je praznoval prvič praznik svobode. Razložimo svojim sosedom vso važnost sedanjih časov. Mi smo na potu v novo življenje. Treba je, da prav nastopimo to pot." da vemo, kaj hočemo. Zato izpregovorimo ob vsaki priliki prijateljsko besedo in poučujmo one, ki nimajo prilike, da bi izvedeli vse, kaj se godi. Veselimo se iskreno in ponosno": vsak Jugoslovan je danes lahko ponosen nase: vemo, da so se Srbi izkazali največje . junake in častno je za nas, da smo z njimi ! eno: en narod, en kralj, ena država. Ne bodimo polovičarji: odločno in navdušeno po- < vzdignimo svojo trobojnico, ki je enaka srb- 1 ski. Kar so Srbi na jugu, to bomo Slovenci < na severu: nikoli več nas ne bo premagal 1 noben sovražnik. Hrvatje v sredi, Slovenci , na levi in Srbi na desni strani — to je naša armada jugoslovanska, ki bo stala trdno, , kakor skala in kost in bo zvesto čuvala svojo r v tako težkih bojih rešeno domovino. Vese- 1 hmo se. Bliža se Božič slovanski.	t
Naše veselje bodi odkrito in samozavestno. Brez dela in boja ni življenja: vse, kar imamo, smo si priborili sami. Zato obljubimo v svojih srcih, da bomo vestno izpol-novali vse dolžnosti, da bomo skušali biti v čast in ponos svoji Jugoslaviji. Svet je nas šele zdaj spoznal. Dobro ime je več vredno nego veliko bogastvo: ako bo svet čul o nas, da smo priden, pošten narod, ki se zaveda svojih dolžnosti do mlade nove države, bo nas svet spoštoval in bo stal na naši strani. In tega sedaj potrebujemo, kajti le na ta način bodo naše meje segale tako daleč, da ne bo noben naš brat vzdihoval pod tujim jarmom.	1
Naša mlada država, je danes podobna hiši, ki smo jo prenovili. Razume se. da ne more biti v enem dnevu vse urejeno. Zato pa je treba nam vsem pomagati, saj stavimo svoj dom — saj gradimo veliko skupno hišo za vse bodoče čase. Le ako bomo sami prispevali k zgradbi naše skupne domovine, bomo vsako leto z veseljem praznovali praznik naše svobode in ujedinjenja. Naj torej ne bo nobenega kraja naše lepe domovine, ki bi ne bil deležen te velike radosti. Tam od naših koroških gor pa do makedonskih hribov, od Mure do Jadranskega morja bodi ta dan ena pesem, ena radost, ena misel: Živela naša svobodna država Jugoslavija! — Živel naš ujedinjeni narod! — Živel naš kralj Peter in princ - regent Aleksander!
Pozdravljeni vsi na ta veliki dan!
Piva lurotfno M u LjuDljnni.
Z ozirom na zunanji in notranji položaj našega naroda je dosedaj veljalo v javnosti nekako načelo, da se ima prvi narodni vladi v Ljubljani brezobzirno vse klanjati, da se jo sme le hvaliti, ni pa dovoljenje izreči 6 njej kritike.
Ni nobenega dvoma, da ni bilo lahko prevzeti vlado sredi revolucije ter ustvarjati podlago za srečnejšo in boljšo bodočnost v samostojni državi. Tudi ni nič čudnega, če prva narodna, vlada ni mogla docela ustrezati vsem zahtevam in. željam prebivalstva in to iz enostavnega vzroka, ker se v enem mesecu ne da postaviti na glavo javne uprave, kš je bila skozi stoletja žrtev avstrijske birokracije.
Po preteku poldrugega meseca se pa vzlic temu kaže nujna potreba, da dobi tudi narodna vlada primerno nadzorstvo ter da se njeno delo podvrže dobrohotni in pozitivni javni kritiki. Narodna vlada v Ljubljani je namreč pokazala tekom poldrugega meseca več dejanj, o katerih molčati bi ne bilo usode-polno le za vlado samo, marveč zlasti tudi za idejo narod, samostojnosti, za katero smo se borili in katero hoče narod zagrabiti v najpopolnejši meri.
Dve glavni napaki kaže prva slovenska narodna vlada. Prva je ta, da veje iz nje po večini še pristni staro-avstrijski duh, druga pa, da pogrešamo v njenem delti odločnega in brezobzirnega Jugoslovanstva.
Ko je narod doživel dan narodne svobode, je pričakoval, da bo prva narodna vlada vzela v roke najmočnejšo metlo ter pomedla vse kar smrdi po avstrijakarstvu in vse, kar ni čisto narodno. Za trdno smo upali, da bo narodna vlada v upravi v 24 urah vsaj t,a odločilnih mestih odstranila vse nosilce starega, koruptnega avstrijskega sistema ter jih nadomestila z možmi novega časa. Danes vidimo. da smo se v tem oziru hudo varali ter čutimo, da je skoraj še vse ostalo pri starem. Ljudje, ki so nosili umazane črno-rumene zastave ob izbruhu vojne in med njo, se krčevito oprijemljejo sedaj tudi čistega jugoslovanskega praporja.
Nočemo se spuščati v podrobnosti sestave narodne vlade same. Naj zadostuje, ako povdarjamo, da ji daje pečat mož, ki stoji na njenem čelu mož, ki je prijazen in ljubez-njiv, ki pa nikdar ne bo mogel zakriti, da je
postal iz malega poštarja avstrijski vitez in oberst. Tudi mu narod ne more pozabiti, da je zbiral prostovoljne strelce med najnežnej-šo mladino ter jih gnal v boj zoper tiste, na katere edine smo smeli upati kot na odreše-nike in osvoboditelje.,
Menda prvo delo narodne vlade v Ljubljani je bilo, da je njen poverjenik za notranje zadeve izpustil iz zapora Elsnerja, Kalten-eggerja, Skubla, Finka in druge mogotce, ki jih je v času revolucije uhvatila pravica ljudske volje. Niti eno noč ni pustila narodna vlada teh škodljivcev slovenskega naroda v zaporu, da bi vsaj enkrat po pravici prenočili . tam, kjer so prestali ljudje naše krvi po krivici tedne, mesece in leta. Nismo mnenja, da bi morali vsi avstrijski lopovi viseti prvo noč Narodne vlade na vislicah, a da se je takoj dejansko uvedla splošna amnestija iii to tudi za kolovodje hudodelcev, tega pa naš narod vendar ni zaslužil.
In danes? Po preteku dobrega meseca smo prirnorani gledati, kako se na mestih, kjer smo mislili, da bodo sedeli naši sinovi, zopet oblastno šopiri tujec. Ne samo to. Tujec zavzema lepša mesta, naš človek mora na slabejša. Veliko naših ostaja tudi brez kruha. Naj navedemo samo par dokazov:
Vladni svetnik Kresse, znan po svojem prenapetem nemško-nacijonalnem uradova-nju. je še vedno, navzlic svoji nesposobnosti, važen faktofum pri Narodni vladi v Ljubljani. To je tisti Kresse, ki je bil pobočnik nekdanjega grofa Attemsa v onem vojnem času, ko so se vprizarjala na vladi proti našim ljudem najostudnejša preganjanja. Kresse je razven-tega skril in iztihotapil predsedstveni arhiv prejšnje deželne vlade ter tako oropal Narodno vlado najdragocenejšega gradiva. Pro-sluli krivičnež, glavar Mathias iz Radovljice, ko so mu kmetje zapretili, da ga ubijejo, ni bil odpuščen, marveč je — avaziral v Ljubljano. Osebni referent za naše častnike je postal človek, ki je bil med vojno vodja vojaškega špijonaškega oddelka proti Slovencem. Med prvimi dunajskimi zaupniki Narodne vlade v Ljubljani je gospod, ki je stal v službi onega policijskega oddelka v notranjem ministrstvu, čegar posebna naloga je bila pobijati — srbofilstvo.
Takih in enakih slučajev je še vse polno in toliko, da lahko trdimo, da imamo opraviti s premišljenim vladnim sistemom. Ne vemo si razlagati, kje leži vzrok za ta sistem, ki postaja ponekod že naravnost šusterčijanski. Gorje, ako bi se iz strankarskih ozirov uvajal za to, da bi protežiral Nemca in tujca samo, da odžene pristaše druge stranke, četudi je njegov brat!
Za danes naj zadostujejo te opazke. Ako je političnim strankam resna volja v sporazumu ustvarjati samostojno in neodvisno Jugoslavijo. je njih prva dolžnost, iztrebiti vsaj na vodilnih mestih v narodu vse, kar ni odločno jugoslovansko. Gospoda, ki misli drugače, se bo kmalu prepričala, da narod v Jugoslaviji ne bo trpel niti avstrijakantov, niti germanofilov. Od prve Narodne vlade v Ljubljani ne pričakujemo, da bi delala Slovencem čudeže, da bi pa še naprej mirno prenašali ali pa celo brezpogojno odobravali tudi to, kar vemo, da je v kvar ljudstvu in jugoslovanski stvari, vendar nikdo ne more in ne sme pričakovati.	Jugoslovan.
Use za srečo mile domovine!
Predsednik Narodne vlade SHS, Pogačnik je prejel dne 8. decembra nastopno brzojavko v slovenskem jeziku:
»Globoko ginjen sem prejel povodom proglasitve ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno državo pod žezlom mojega prevzvišenega očeta Petra Vaš, v menu ljubljanske vlade mi poslani pozdrav iz Slovenije, katere težko ožaloščenje tudi meni prizadeva največjo in prvo vladarsko skrb. Narod in vlada hočemo storiti vse, da se naša svobodna, demokratična Juoslavija zedini v mejah, v katerih naj se združijo vsi bratje našega milega jezika. Naš troimeni
narod je izvršil veliko delo ujedinjenja. Zmagal je v težkih bojih s krasnimi uspehi. Trdno sem uverjen, da se tudi ta poslednja borba završi častno tem bolj, ker gre za uresničenje idealov, katere je v tako vzneseni obliki človeštvu proglasil predsednik Wilson in katere so priznali naši plemeniti zavezniki. Prosim Vas, gospod predsednik, da v imenu mojega prevzvišenega očeta kralja Petra in v mojem imenu sporočite vsem vrlim in junaškim Slovencem naš kraljevski pozdrav. Sporočite jim mojo trdno sveto voljo, da skupaj z njimi storimo vse za dobrobit in srečo naše mile domovine. — Aleksander.«
Dr. Ravnihar.
ZaKaJ je morala Avstrija razpasti?
Komaj štiristo let je živela naša bivša država, ki se je imenovala Avstro-ogrska monarhija. Ustvarila jo je — Turčija. Pred 400 leti je bila Turčija še mogočna država. Svoje meje pa je hotela razširiti še bolj proti severu. Let.o za letom so vpadale divje turške čete v naše dežele. Plenile in požigale so, tako da v ljudstvu še danes živi spomin na one strašne čase. Pred lcrvolokim Turkom se je tresel cesarski Dunaj, v dolgoletno njihovo sužnjost je padla ogrska prestolnica Budimpešta.
Da bi se ubranile teh napadov, da bi obvarovale svojo posest, so dežele, ki so bile pri tem prizadete, sklenile zvezo med seboj. Najprej pri nas na jugu. Po bitki pri Mohacsu 1. 1526, v kateri je tedanji kralj češki in ogrski podlegel Turkom, so stanovi teh dveh kraljestev ponudili krono Habs-buržanu Ferdinandu I., ki je bil tedaj tudi že naš vladar. Bila je nekaka zvezna pogodba, ki je vezala kronovine in cesarsko hišo z edinim namenom, da se drug drugega podpirajo proti silovitemu zunanjemu sovražniku. Turčija je torej dala povod tej združitvi, ki se je od tedaj imenovala avstrijsko cesarstvo in zanimivo je, da je ob njegovi smrti zopet Turčija — držala svečo.
V tistih časih je bila zveza — kakor vidimo — koristna in potrebna. Ta korist in ta potreba se je priznavala, dokler je pač trajala turška nevarnost. Čim je ta odnehala, je odpadel vzrok na daljni združitvi. Nadaljevati skupno življenje bi imelo le tedaj še svoj pomen, ako bi našli kak drug življenjski namen in cilj za skupnost. In tega niso našli — zato je* bilo le vprašanje časa, kdaj nastopi razdružitev, razsulo, propast.
Iskali so pač tak namen, ki naj bi dal življenje temu telesu, toda iskali so ga po napačnih potih in cilj je bil popolnoma zgrešen. Mislili so, da sta dve pasmi v državi poklicani, da vladati ostale v državi bivajoče narode, da jih izmoegavate, izkoriščate, da bogatite na njih stroške, da se polagoma polastite njihovega ozemlja ter njegovih bogastev. Njihov cilj: na eni strani vse pomadja-riti, na drugi vse ponemčiti in kadar bi to
Iz srbske zgodovine.
Smrt Črnega Jurja.
Ko so se Srbi osvobodili, začeli so si urejevati svojo mlado državo. Vsako leto o božiču so se zbirali v narodno skupščino, na kateri so poročali, kaj je kdo storil v preteklem letu, ter se posvetovali, kaj bodo začeli prihodnjo pomlad. 2e leta 1805. so na skupščini imenovali »sovjet«, v katerega je vsak od 12 okrajev poslal po enega posvetovalca. Ta sovjet je bil najvišja gosposka v deželi, skrbel je za red, postavil sodnika vsakemu okraju in ustanavljal šole.
Toda še ni bilo konec bojev za svobodo. Sicer je Rusija podpirala Srbe in z vojsko prisilila Turke, da so obljubili, da pustijo Srbom državno samostalnost. Ko pa je Rusija bila zaposlena z boji proti Napoleonu, so Turki zopet začeli tlačiti Srbe in s svojo premočjo zadušili njih vstajo. Črni Juri je 1. 1813. z 9000 možmi pobegnil v Avstrijo.
Ko so se vsled neznosnega tlačenja in odiranja Srbi pod Milošem Obrenovičem zopet dvignili zoper Turke^e je tudi Črni Juri vrnil v svojo domovino. Turški paša je bil v strahu in je zahteval, naj mu izroče Črnega Jurija. Našel se je morilec, ki je zasluženemu junaku odsekal glavo in io prinesel paši v dar. Paša dolgo ni hotel verjeti, da je glava
dosegli, bi jim tudi zemlja teh pomadjarenih in ponemčenih rodov kakor zrel sad padla v naročje. To je bila njihova državna misel. Za tem ciljem se je pehala vsa državna politika, ta cilj je imel v cesarski hiši svojega zaščitnika in pokrovitelja. Nobeno sredstvo jim ni bilo preslabo za dosego tega namena. Glavni pripomoček sta jim bila šola in urad, da ne pozabimo vojaštva. Naš človek nikdi& in nikjer ni mogel priti do veljave, razen če je bodisi zavedno, bodisi nezavedno služil njihovim namenom. V tem slučaju je našel milost, odlikovali so ga, celo za plemiča so ga imenovali in na njegove prsi so mu .pripenjali pločevinaste svetinje. Dasi nas je bilo po številu še enkrat toliko, kakor njih, se naša sila nikjer ni mogla uveljaviti, ker so vedno našli sredstvo, da so nas učili, da je 8 več kakor 16. Fabricirali so zakone ter jih prikrojili po svoje, samo da so laž mogli napraviti za resnico. To je šlo od državnih osnovnih zakonov pa do volilnega zakona, ki je imel nalogo, da manjšino predstavi kot večino. Svetu so pa lagali, da smo enakopravni in da vse narode v državi veže splošna in enaka volilna pravica. Skratka vsa država je bila zgrajena na eni sami veliki laži. In zato je morala propasti!
Vprašati se smemo, ali je moralo priti do tega, ali ni bila mogoča druga rešitev? Pač, vedno smo jim govorili, bodite pravični svojim narodom, bodimo vsi ravnopravni v eni državi, vsa država s svojimi svobodnimi narodi bodi ena sama kmetska zveza, ena sama trgovska družba, velikanski dohodki take združitve pa naj pridejo v korist celoti in njenim članom! Bodimo kakor svobodna Švica, ki združuje v sebi tri narode, katerih vsak je srečen, da sme in more živeti v tej skupnosti! Bodimo posredovalec za svetovno trgovino med istokom in zahodnim svetom! T^ko smo jim govorili. Zadnji naš poskus, da bi jih spravili na pravo pot, je bila znana majniška deklaracija. Toda bili so tako zaslepljeni, bili so pijani zmag s krvavih bojišč, bili so tako zelo zaverovani v svoj »cilj«, da so naše dobrohotne/ nasvete odklanjali z zaničevanjem ter jih celo proglašali za veleizdajniške. Na zadnjo uro so se pač spomnili naših nasvetov, pričeli so spoznavati, da vtegnejo biti edino pravi, a tedaj je bilo — prepozno.
Prepozno je bilo, zakaj takrat je v nas že popolnoma dozorelo prepričanje, da z ljudmi, ki so nasilni po svoji naravi, ki so vero- in besedolomni, ni mogoče niti dobre soseščine, še manje kake zveze. Sladke besede, ki so nam jih blebetale njihove smrtnega strahu posinjele ustnice, so bile hinavske. Prepozno je bilo, zakaj nam je na obzorju že sijala zarja svobode. V naša srca se je na mesto stoletne tuge, žalosti in gnjeva vselila rajska radost, da se pod eno streho zopet združijo na vse vetrove sveta raztepeni sinovi ene mile in dobre matere. Mačehi kruti, ki nam je umrla, pa pravimo: počivaj v miru, imej to zavest, da se za teboj ni potočila niti ena slovenska solza.
res Jurijeva; ko so ga stari možje prepričali, da je, poslal jo je sultanu v Carigrad.
Miloš Obrenovič.
Miloš Obrenovič se je rodil leta 1780. v Dobrinji od siromašnih kmetskih staršev. Vdeležil se je že srbske vstaje leta 1804. in je bil potem pod Črnim Jurijem okrajni glavar v Rudniku. Leta 1813 ni hotel bežati iz domovine, ampak se je podal Turkom, ker je izprevidel, da ni druge pomoči. A že spomladi leta 1815 so se Srbi zopet uprli Turkom. Zdaj je bil Miloš Obrenovič vodja vsega upora in je Turke srečno premagal. Po smrti Črnega Jurija je bil Miloš Obrenovič najslavnejši mož med svojimi rojaki. Leta 1817. je bil na velikem shodu izvoljen za vrhovnega kneza vsemu srbskemu narodu. Kot takega ga je končno priznal tudi turški sultan.
Miloš je prav ostro vladal, da je ljudstvo tožilo, da ni veliko bolje, nego je bilo pod turškimi paši. Ljudstvo se je večkrat uprlo in končno prisililo kneza, da se mora v vseh državnih stvareh posvetovati s starešinstvom. Končno je knez Miloš leta 1839. moral odstopiti, vladarski prestol prepustiti svojemu sinu, sam pa se je prepeljal čez Savo na Avstrijsko.
Milošev starejši sin Milan je bil bolan ter niti izvedel ni. da so njegovega očeta
Adol! Ribnikar:
Živinoreja v Srbiji.
i.
Ob priliki svojega zadnjega obiska v Bel-gradu sem se zanimal zlasti tudi za gospodarsko stanje tega dela naše nove države. Prepričal sem se, da je prejšnja kraljevina Srbija izrazovito kmetijska dežela. Najvažnejšo vlogo igra v kmetijstvu živinoreja. Umevno je, da ne morem dati danes točnega pojasnila, kako je s to gospodarsko panogo, ker bi v to svrho bila potrebna daljša študija in temeljita razprava. Podati pa hočem sliko, kakoršno sem si mogel ustvariti o stvari tekom enega tedna in ob času, ko mi ni tila dana prilika govoriti z večjim številom srbskih strokovnjakov.
Imam vtisk. da ima srbski kmet največji dohodek iz živinoreje. Reja živine je v splošnem šele v razvoju ter prehaja iz starih navad v umno- gospodarstvo. Napredek se kaže na celi črti šele zadnjih 10 do 15 let pred vojno. Videti je, da se je živina po kakovosti od leta do leta izboljševala, živinoreja v celoti se je ta pospeševala s stališča eksportne potrebe.
Za dom je Srbinu najvažnejša žival ovca. Domače pleme, takozvana krivoviška ovca, mu daje lepo meso, precej mleka (30 do 40 litrov na leto) in dobro volno. Srbin živi največ in najrajše od ovčjega mesa, zato mu preostaja govedo za izvoz. Kolikor ne po-užijejo teh živali doma, jih izvažajo v Turčijo. Ovce strižejo na Srbskem dvakrat na leto, meseca aprila in avgusta. Od ovce dobe povprečno po 2 kg ostre volne, iz katere izdelujejo v domači industriji obleko in preproge. Srbija redi šestkrat toliko ovac kot slovensko ozemlje. Na Slovenskem pride ra 1000 prebivalcev komaj 75 ovac, na Hrvatskem 370, v Srbiji pa 1312.
V srbski živinoreji zavzema prašič važno mesto. Včasih so Srbi redili le domače pleme, svinjo, »šumadnika« imenovano. So to prašiči, ki so istega plemena kot znani ogrski prašiči, ki jim pravijo mangalica in ki izvirajo menda iz Romunije. Hrastovi in bukovi gozdi ter bogata polja koruze so kaj posebno pospeševali rejo prašičev, zlasti šumadnike.ki daje do 60% špeha, a malo mesa, ki je povrh še napol divje. Šumadnika je danes zelo pregnana od angleških svinjskih pasem, katere so začeli živinorejci in država uvajati, ker je zahtevala te vrste blago eksportna trgovina. V pospeševanje prašičereje uvaža država vsako leto večje število plemenjakov, vzdržuje vzorne hleve za prašiče, kjer se ljudje praktično- uče o vzreji prašičev in o konzerviranju svinjskega mesa. V zvezi z velikimi pitališči so moderne klavnice in tovarne za klobase, kjer se pripravlja za izvoz mast, špeh, klobase, zlasti salame. Živih prašičev Srbiia pred vojno ni mogla izvažati v večjem številu, ker prašič po morju ne prenese vožnje, Madžari pa so z veterinarskimi odredbami ovirali izvoz. Zato je Srbija od izvozenega svinjskega blaga izvozila */,„ svežega in so-lienega mesa. Izvoz prašičev iz Srbije (v mislih imam vedno le Staro Srbijo brez Macedo-nije) je bil enako velik kot izvoz prašičev iz Hrvatske in Slavonije ter je znašal v zadnjem desetletiu pred vojno na leto 240.000 prašičev Slovensko ozemlie je izvazalo zadnja leta pred vojno po 75.000 prašičev Stara Srbija ima nekoliko mani kot se enkrat toliko prašičev kot jih šteje Slovenija. Pri nas smo
pregnali iz dežele. Po skorajšnji smrti mu Je sledil kot knez njegov mlajši brat Mihael. Tudi on ni mogel ukrotiti upornikov ter je po dveletnem vladanju odšel na Avstrijsko.
Narodna skupščina je potem leta 1843 soglasno izvolila Aleksandra Kara-e i o r g j e v i č a za srbskega kneza. 1 a je nekaj let mirno vladal. Ker pa je nagibal na avstrijsko stran, dočim je narod odlocno ka-zal sočutje za Ruse, ni bil priljubljen Se bolj se je knez zameril srbskim rodoljubom, ker leta in leta ni sklical narodne skupščine. Ko se je leta 1858. sešla narodna skupščina, pozvala je kneza, da se odpove vladarski oblasti Skupščina je poklicala na prestol starega kneza Miloša Obrenoviča. Srbi so v njem se vedno spoštovali svojega osvoboditelja m so mu zopet zaupali. Vladal je le poldrugo leto. Dne 26. septembra 1860. je umrl.	^ .
Ti odlomki iz srbske zgodovine kažejo, kako svobodoljuben je ta narod. Sam a je priboril svojo svobodo, a se m dal tlačiti niti od svojih prosto izvoljenih knezov. Zato je prazen strah naših »republikancev«, češ: sedanji kralj in prestolonaslednik sta lahko poštena in pametna: toda kdo ve, kakšni bodo poznejši nasledniki? Le brez skrbi! Ce kateri kralj ne bo vreden svojih prednikov, ga srbski narod ne bo trpel na vladarskem prestolu.
jih našteli 544.000, v Srbiji pa 865.000. Na Slovenskem pride na 1000 prebivalcev 485 prašičev, v Srbiji le 297, iz česar sledi, da je pri nas prašičereja še bolj vpeljalna kot v Srbiji. Zlasti velja to za našo štajersko pokrajino.
Domača srbska krava se imenuje kolu-barska krava, ki je sicer nekoliko večja kot buša, vendar pa še vedno zelo majhno, koščeno in malo plemenito živalče. Zadnjih petnajst let pred vojno so začeli uvažati razna tuja plemena, zlasti simodolce in marijadvor-ce. Govedorejo pospešuje država, zlasti pa zasebniki, združeni v zadrugah. Velik je uspeh na zadružnem živinorejskem polju. Razstava v Markovcu n. pr. potrjuje to. Pred par leti je v njenem okolišu tehtalo par volov povprečno 450 — do 500 kg. po preteku petnajst let povprečno 1200 do 1500 kg. Da govedoreja v splošnem še ni na^višku, dokazuje malo razvito mlekarstvo. Živina ostane sicer skozi celo poletje na paši, pozimi pa se v hlevih le slabo krmi. V govedoreji smo Slovenci. zlasti štajerski rojaki, kar tiče števila, na prvem mestu. Na 1000 prebivalcev pride pri nas 450 govedi, na Hrvatskem 430, v Srbiji pa le 331. V celoti je imela Srbiia le še enkrat toliko govedi (957.000) kot Slovenija (506.000). Dočim smo iz slovenskega ozemlja pred vojno izvažali na leto 35.000 govedi, iz Hrvatskega 160.000, je Srbija izvažala 40.000.
Domač srbski konj je »kamenjar«. Tako imenujejo malega, krepkega in vstrajnega konjiča, ki ga pozna danes cel svet kot najboljšega konja, s katerim so v vojni prenašali po hribih strojne puške, municiio in živila. Kameniarja ga imenujejo, ker z lahkoto hodi po kamenitih krajih, zlasti gorah.
Kamenjar je bil Srbom za splošno vpo-rabo premajhen in preslab, zato so začel'' uvažati zlasti angleško pleme. Obstoja posebna državna komisija, ki ima vsako leto m razpolago več 100 000 kron, da izbira kobile in žrebce doma in da jih kupuie tudi v tujini. Na ta nač<n se je dvignila konjereia tekom zadniih 15 let za 500%. Konj ima Srbiia trikrat toliko kot Slovenija, ki jih šteie okoli 60.000. Na tisoč prebivalcev pride na Slovenskem 52 koni. na Hrvatskem 135. v Srbiii ra 53. Tz tega je razvidno, da daleč nrednjači Hrvatska v konjereji Sloveniji in Srbiii.
_(Dalie prilO
Italijani na nojih tleh.
Dne 3. t. m. je bila v Trstu velika proslava, ker je preteklo mesec dni, odkar je mesto pod italijansko vlado. Vojvoda d' Ao-sta, sorodnik kraljev, potem guverner general Petiti di Roreto in drugi dostojanstveniki so se udeležili sprevoda po mestu, V spomin Oberdanka je bilo slavje v vojašnici, kjer je bil obešen. Zrakoplovci so spuščali na zemljo listke s pozdravi in zagotovilom, da ostane Trst za večno pri materi Italiji. — Z Goriškega poročajo, da so razmere vedno enake, Italijani so se razpredli po vsej deželi do zadnje vasi, love moške, plenijo in pobirajo, da je strašno. Iz Bovca poročajo, da so neizmerno grdo delali v Čedadu z bovškimi fanti, pljuvali so na nje, zmerjali jih in psovali, da je bilo grozno. Tako morajo naši ljudje trpeti za grozovitosti Nemcev in Madžarov v Benečiji. V Italiji vidijo v naših ljudeh Avstrijce, nad katerimi s £ t r e b a maščevati. To je povsem krivično. Naši primorski rojaki so služili največ gori na severu in drugodi, ne pa v Italiji. Za italijansko bojišče so bili »nezanesljivi« v očeh avstro-ogrskih generalov, sedaj pa ravno te nezanesljive tepejo Italijani, pljuvajo na nje in jih zmerjajo z »avstrijskimi psi«. Prav do dna mora izpiti ubogo slovansko ljudstvo v tej grozoviti vojni kupo trpljenja. — Italijani so pri L o g a t c u na Kranjskem prekoračili de-markacijsko črto za 3 km in prišli v Z'a p 1 a-n o. Kdor se pelje proti Trstu, tega v Logatcu strogo preiščejo. S starim avstrijskim denarjem se ne sme več čez demarkacijsko črto. V Trstu se je plačevalo dne 3. t. m. za 205 kron 100 lir. Cene živilom so v Trstu precej padle, kilo riža stane 10—12 K, pražena kava 40 K, moka 6—8 K, argentinsko zmrzlo meso je po 12 K. Vseh tistih dobrot, ki jih je tržaško ljudstvo pričakovalo, pa ni od nikoder ne v Trst, ne v Istro, ne na Goriško, ne v Dalmacijo. V tej slednji deželi čujejo francoski in drugi ententni višji pomorski oficirji resnico o narodnostnih odnošajih v primorskih deželah. Pa tudi simpatizirajo ti oficirji z jugoslovanskim narodom. Poročali bodo resnico in ententa bo izvedela, kako grdo jo je nalagala Italija, ki je trdila, da ie vsa Dalmacija, Istra, Trst, Goriška in Kranjska tja do Logatca pristna italijanska zemlja. — Italijanske nasilnosti se dogajajo dan na dan na vsem zasedenem ozemlju. Sedaj so se spravili tudi na cerkev. V Čumski na otoku Lošinju v Istri je zahteval italijanski povelj-
nik, da mora župnik v cerkvi opustiti staro-slovenski obred in maševati po latinsko, moliti in pridigati bi moral Hrvatom pa po italijansko. Župnik je izjavil, da tega ne bo storil. Nato je moral oditi iz kraja, ker sicer bi ga bili internirali. Na M a l'i L o š i n j je priplula francoska torpedovka. Ker so Hrvatje počastili francoskega poveljnika in mu izročili spomenico o dogodkih na otoku, so Italijani na to zaprli hrvatsko čitalnico in tri osebe-dva duhovnika in učiteljico odpeljali v Pulj. Tako kruto postopajo povsodi. — Prišla je v javnost vest, da bi bilo vse naše bro-dovjevPulju pod ameriško zastavo in da je poveljništvov P u-l'ju prevzela Amerika kot najmanj interes i rana velesila.
Italijani se obnašajo na našem ozemlju kot zmagovalci. Ali kaki zmagovale so oni? Ob Piavi bi stali še sedaj, ako niso slovanski narodi v Avstro - Ogrski pospešil1' razkroj dvojne monarhiie in povzročili, dr ie nehalo klanje na frontah. Hvaležni bi jim morali biti Italijani za to in ako imajo pravico, zasesti del nekdanjega avstrijskeg? ozemlja, bi se morali obnašati na njem ka valirsko in upoštevati razmere. Oni niso ni-kaki zmagovalci in mi nismo premaganci To razmerje bi morali imeti pred očmi ir ravnati se po njem. V tistem londonskem dogovoru, na katerega se toliko sklicuieift, je stalo, da soorni kraji nripadejo Italiji, ako jih osvoji Mi ona ni ničesar osvojila, marveč ko ie bilo sklenjeno premine, so stali njen' voiaki ob Piavi. V tistem dogovoru so bil? +>idi razne obveznosti, katerih Italii ni iznolnila. torei že nima nikake pravice dr zasedenega ozemlja no pogodbi sami in nim? 'e po i)oseb"ih razmerah, ki so nastale po nremiriu. W i 1 s o n o v o načelo bo r m a g a 1 o! Zlasti. ostro obsniaio Anglež' ">ostonanie Tta1i'anov nanram J^eT)s1ovanort■, •'n nraviio. da kljub staremu nriiateljstvu do Tt?i1iie "e moreio odobravati menega stališč? v i"°-oslovanskem vnrašaniu. Zato pa smemo '^■ičakovati, da bo pravica govo - ' 1 a na mirovni konferenci.
Kraljevski dom Kara-
qjorqjevičev.
Kralj Peter /. Karagjorgjevič je bil rojen dne 11. julija 1844. leta kot sin kneza Aleksadra in kneginje Perzide Karagjorgjevič. Obiskoval je licej Saint Barbe v Ženevi v svobodni Švici, vojno šolo v Saint Cyru in do leta 1867. generalštabno šolo v Parizu. Ko je leta 1870. izbruhnila nemško - francoska vojna, je mladi princ stopil kot prostovoljec v francosko vojsko in se boril proti Nemcem. Bojeval se je s takšno hrabrostjo, da je bil odlikovan z redom častne legije. Ko je leta 1875. izbruhnila vstaja krščanske raje proti Turkom v Bosni se je princ Peter postavil na čelo večje čete, ki se je napotila v Bosno, da tam na strani uboge raje nadaljuje borbo proti ljutemu Turčinu. Junaška dela, ki jih je tu izvršil princ pod imenom •»Petra Mrkonjiča«, so zapisana z zlatimi črkami v povestnici bosanskih vstaj. Vstaja žal ni imela uspeha in princ Peter je moral s svojo hrabro četo bežati preko meje. Leta 1883. se je princ Peter Karagjorgjevič oženil s hčerko takratnega črnogorskega kneza Ni-kole s princezinjo Zorko Ljubico. Iz tega zakona so izšli trije otroci: princezinja Jelena, rojena na Reki leta 1884., sedaj poročena z velikim knezom Ivanom Konštantinovičem, kraljevič Gjorgje, rojen na Cetinju leta 1887., in kraljevič Aleksander, sedanji regent, rojen na Cetinju leta 1889. Kralj Peter ima brata kneza Arzenija Karagjorgjeviča, ki se je poročil s kneginjo Auroro Demidovo, njiju sin je knez Pavle, rojen leta 1893., Arzenij Karagjorgjevič živi v Rusiji in se je s svojim velikim junaštvom odlikoval zlasti v rusko-japonski vojni. — Princ Peter Karagjorgjevič, sedanji kralj, je od leta 1895. — soproga kneginja Zorka mu je umrla leta 1890. — živel kot privatnik v Ženevi. Ko pa so Srbi leta 1903. odstranili tiranskega kralja Alek sandra in kraljico Drago, ga je narodna skupščina soglasno izbrala in izvolila za k r ali a. Izvolitev mu je sporočilo posebno odposlanstvo, ki ga je tudi spremljalo na potu v Belgrad. Kralj Peter je dne 25. junija 1903. leta prisegel na ustavo. Dne 20. oktobra 1904 ie bil v Belgradu svečano kronan za srbskega kralja. K svečanosti kronanja so bili povabljeni tudi Slovenci. Kakor vemo iz naizanesl!-'vejšega vira, je bila to izrečna kraljeva želja, n a j se povabijo na k r o nanske svečanosti tudi Slov en ci. Temu vabilu so se Slovenci odzvali v velikem številu. Takrat se je priredila tudi prva jugoslovanska
umetniška razstava, takrat se je tudi vršilo prvo zborovanje jugoslovanske akademične mladine in kralj Peter je takrat sprejel v posebni avdijenci prve Slovence. Čim je zasedla kraljevska hiša Karajorgjevičev srbski prestol, ie tudi nastalo intenzivno jugoslovansko gibanje, ki ga ie podpiral sam krali in vse njegove vlade. S kakim uspehom, to ie pokazala svetovna vojna, to so pokazali dogodki, iz katerih se ie rodila svoboda, ki jo sedaj uživamo.
Kralj Peter Kronani predsednik republifte.
Ameriški žurnalist Marchal je imel preteklo leto razgovor s kraljem Petrom, ki mu je rekel med drugim:
»Večji del svojega življenja sem prebil v republiki. Najlepši spomini moje mladosti me vežejo na one dni, ko sem se v francoski vojski boril proti Nemčiji. Takrat sem se jaz boril za Francoze proti Prusom, a danes se bori Francoska proti Nemcem zame in za moj narod. Borba je to, v kateri se vojskujejo svobodni narodi proti nesvobodnim. Ker sem skoro vse svoje življenje preživel v republiki, sem srečen, da nisem ničesar drugega, nego kronani predsednik republike. To predsedništvo mi je mnogo dražje od krone. Ponosen sem, da sem v istem smislu kralj, kakor angleški kralj G e-orges, da sem kralj svobodnega naroda. V vsi Evropi sem edini kralj, ki ga je izbral in izvolil narod. Ko sem zasedel srbski prestol, sta Srbijo tiščali ob tla dve avtokratski državi: Avstro - Ogrska in Turčija. Čudim se naravnost, da je ta mala država kljub silnemu pritisku mogla očuvati svoje demokratske ideale.
Kot kralj sem smatral za svojo edino dolžnost, da bom izraz želja mojega naroda in njegove vlade. Ti ideali mojega naroda so se osredotoče-vali v želji, da bi Srbin živel svobodno v svoji domovini in da ga nihče ne moti v njegovem svobodnem razvoju.
Naša prva želja je bila mir. Naša druga želja* je, izboljšati usodo onih bratov naše krvi, ki so tako dolgo trpeli vturškem rob-stvu in morali prenašati nasil-stva avstrijskega režima.
Kot srbski kralj želim edino to, da vidim ves narod, kateremu pripadam, Srbe, Hrvate in Slovence osvobojene od njihovih zatiranlcev, srečne in u j edini e n e v eni državi.«
Dvakratni padec Beisradn.
(2. in 15. decembra 1914.)
»Kaj je?« se ljudstvo plašno povprašuje, ko s cerkev slavnostno zvonenje čuje. Ej, Belgrad je podlegel naši sili, s tem srbsko moč na jugu smo zdrobili.
Vse, vse se veseli velike zmage, ker smo ugnali v kozji rog sovrage. Zastave dolge smo s streh molili in Franka smo kot Lavdona slavili.
Cel roj čestitk po žicah je vršelo, hvaliti treba to veliko delo?! I višji krogi niso skopi bili, celo koš odlikovanj so razdelili.
Mi Franka smo kot Lavdona častili, najrajši bi po rokah ga nosili. Ves svet se čudi tvoji tej zaslugi, Liborij Frank, ti res si Lavdon drugi!
Pa bilo je trinajst dni kasneje, ko čudna vest raznese se od meje: da vdrugič Belgrad je podlegel sili, to pot pa, vejte, nismo nič zvonili.
Po mrzli Savi borci so tonili, s telesi lastnimi jo zajezili; • prek mnogih trupel je šumela Sava in v njej vtonila Frankova je slava.
*
* Ta pesmica - prigodnica je krožila pred štirimi leti previdno med ljudstvom. Kakor bo še marsikomu dobro v spominu, sporočil je poveljnik takratne avstro - ogrske pete armade, infan-terijski general Liborij Frank, pokojnemu cesarju Francu Jožefu I. na dan 661etnice njegovega vladanja zavzetje Belgrada,- Na višji ukaz smo bili tudi Slovenci hočeš nočeš kolikor toliko prisiljeni, dogodek proslavljati, četudi seveda z žalostjo in gnevom v srcu. Dne 15. decembra pa se je zope.t uradno razglasilo, da smo Belgrad brez boja izpraznili. In kako je tista izprazntev v resnici končala, se je pač kmalu zadostno izvedelo.
;
t
Rito se je vladalo u Avstriji In Kako v Srbiji.
Mala, kmečka Srbija je bila v vsem pravičnejša in bolj človeška, kakor bivša Avstro - Ogrska. V preminuli državi ob Donavi so imeli glavno besedo razni grofiči, baroniči, plemiči vseh vrst, v Srbiji pa je vladal kmet potom svojih kmečkih zastopnikov in izšolanih ljudi, katerih očetje so vezali opanke in orali zemljo. Avstro - Ogrska je vzgajala take uradnike in upravitelje, da so po uradih sramotili kmeta in grdo delali ž njim, v mali Srbiji pa prihaja kmet tudi v najvišje urade, kakor v svojo hišo, dostojno in mirno in vsak uradnik, od najvišjega do najnižjega, ga pričakuje s spoštovanjem.
Avstro - Ogrska je držala našega kmeta kolikor mogoče v temi, v Srbiji pa so gledali na to, da ga pouče o vsem potrebnem. V naših šolah v bivši Avstro - Ogrski smo čuli o samih nemških in madžarskih junakih, o slovanski prošlosti se ni smelo ziniti skoro besede, kadar pa se je čula v šolah beseda o slovanski zgodovini, ni bila prijetna, iz ust nemških učiteljev je bila porogljiva. V Srbiji se je predavala srbska zgodovina in vsa" srbski deček je bil ponosen na njo in ponosen na svoje srbsko ime. V svobodni narodni šoli se vzgajajo ljudje, v suženjski šoli se vzgajajo sužnji'.
V Avstriji ni bil vsak enak pred sodnijo in zakonom, ker se je na en način krojil zakon za kmeta, delavca, siromaka, na drug način pa za bogataša in veliko gospodo. Potem pa se je krojil zakon še po narodnosti, za Nemca in Madžara ugodno, za Slovana neugodno. Na milijone krivic je bilo izvršenih proti Slovanom, na milijone krivičnih obsodb je bilo izrečenih nad Slovani »v imenu njegovega Veličanstva cesarja«. V mali Srbiji se ne gleda na vrsto, na pleme, na do-stoianstvo. Zakon je zakon, enak za vse. In v Srbiji se pošteno varuje imovino. Navajamo le nastopni zakon: Nihče ne sme zapleniti niti odvzeti kmetu niti za kakov dolg ali terjatev hiše, nekoliko oralov zemlje, najpotrebnejše živine, niti drugih potrebščin za življenje. V Avstriii na te je mogel oderuški umiik pognati iz hiše in ti prodati vse do zadnjega.^ Zato pa v Srbiii ni tistesra siromašnega kmečkega sloia, ki se sra dobi no vsei nekdanii Avstriii. Srbski zakoni branijo kmeta, ker ie Srbiia kmečka država, zato pa se je tudi boril srbski kmet kot lev za svoio domovino.
Pravična bo vsem .Tugoslaviia, naši bodo zakoni v njej in pravično se bodo izvrševali.
Važnejše odredile Narodne vlade u Mani.
Narodna vlada SHS v Ljubljani je sklenila, da je urediti na vseh okrajnih glavarstvih in mestnih magistratih avtonomnih mest na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani evidenco brezposelnih delavcev, delavk, nastavljencev in nastavljenk. V to svrho se ustanove posebni evidenčni uradi za brezposelne na okrajnih glavarstvih in mestnih magistratih. Vsak brezposelni delavec, delavka, nastavljenec in nastavljenka naj se od 9. decembra 1918 dalje do preklica oglasi osebno ali pismeno pri svojem okrajnem glavarstvu ali magistratu v evidenčni pisarni za brezposelne in odda tam naslednje podatke: svoje ime, bivališče, domovinsko občino, rojstno leto, poklic, od kdaj brez posla, kje, v katerem obratu nazadnje zaposlen in s kako plačo, kdaj odpuščen od vojakov, izobrazba v stroki, dovršene šole, znanje jezikov, druge sposobnosti, za kakšno službo pripravljen. Morebitne pritožbe je javiti po-verjeništvu za socijalno skrb v Ljubljani, oddelek za brezposelne.
Proslava narodnega praznika dne 1. decembra p o š o 1 a h. Vsled odredbe predsedstva Narodnega viječa v Zagrebu se proglaša v svrho popularizacije in svečane proslave zodovinskega dogodka ujedinjenja naroda SHS — dan 1. decembra za narodni praznik. Ta praznik se bo tekočega leta radi prometnih neprilik praznoval izjemoma dne 14. in 15. decembra.
Dne 14. decembra, ki je pouka prost dan, se udeleži mladina po vseh šolah s celokupnim učiteljstvom posebne skupne zahvalne službe božje. Pri "službi božji se prebere mladini adresa Narod, viječa in odgovor Njegove kraljeve Visokosti regenta Aleksandra. Po službi božji se zbere mladina
s svojimi učitelji v šolskih prostorih, kjer se ji bo skupno ali po posameznih razredih — pojmovanju primerno — raztolmačila slav-nost in vzneseno pojasnil zgodovinski dogodek^ ujedinjenja troimenega naroda države SHS, kakor tudi podal kratek življenjepis dinastije Karagjorgjevičev ter opisale njihove zasluge za ujedinjenje naroda. Omenjalo se bo tudi dosedanje delo naših prvoborite-ljev za to ujedinjenje.
Učiteljem in učiteljicam ljudskih, meščanskih, srednjih in navtiških šol ter moških in ženskih učiteljišč, ki so nastavljeni na javnih šolah in zavodih ozemlja, zasedenega od Italijanov, in ki prebivajo izven demarkacijska črte, tako da ne morejo dobivati svojih službenih prejemkov niti po pošti, niti od davkarij, bo Narodna vlada izplačevala njihove službene prejemke oziroma podpore na račun teh prejemkov, po sledečih načelih:
1.)	Učitelji in učiteljice ljudskih in meščanskih šol iz kranjskih šolskih okrajev naj se zglase s svojim naslovom in potrdilom županstva, da res v dotični občini bivajo, osebno ali pismeno pri deželnem knjigovodstvu v Ljubljani. Navedejo naj tudi, kdaj so zadnjič prejeli svojo plačo. Deželno knjigovodstvo jim bo redno izplačevalo službene prejemke, aokler se njihove službene razmere ne iz-premene ali se ne povrnejo na službovanje v šolski okraj, ki spada v upravno ozemlje višjega šolskega sveta v Ljubljani.
2.)	Učiteljstvo vseh vrst iz Goriškega in Trsta, nadalje učiteljstvo realke v Idriji pa naj se javi osebno ali pismeno višjemu šolskemu svetu v Ljubljani. Navesti mora natančno ime, sedanji naslov, službeni značaj, prejemke (plača, aktivitetna doklada, stana-rinska odškodnina, draginjska, osebna doklada v letnem znesku in v mesečnem zne sku, ki je bil zadnjič izplačan). Tudi se morajo izkazati s službenimi dokumenti ali zanesljivimi, v Ljubljani poznanimi pričami. Višji šolski svet bo takim osebam najprej s a-kazal podporo v približnem znesku trimesečnih službenih prejemkov.
Politična! pregei.
Jugoslavija. V spomin in proslavo ujedinjenje celega jugoslovanskega naroda, je proglasilo Narodno vječe 1. decembra za narodni praznik. — Srbske čete so zasedle Sv. Pavel v Labudski dolini. — Naše čete so zasedle Grebinj. — V Zagrebu je prišlo ob priliki proslave zedinjene Jugoslovanov do krvavih izgredov, ki so jih povzročili nekateri pijani vojaki. V celoti je bilo 13 mrtvih in 17 ranjenih. — Jugoslovani so zasedli Sv. Andraž na Koroškem. — Prestolonaslednik Aleksander je sprejel regentstvo in izjavil, da od 1. decembra dalje tvori ves naš narod slovensko - hrvatsko - srbsko edinstveno državo. — Madžarska vlada je proglasila v Medžimurju preki sod, češ, da je ogrožena proga s Pragerskega v Veliko Kanižo. — V Trstu so Italijani slovesno obhajali dan, ko je potekel en mesec, kar so zasedli mesto. — S prestolonaslednikom bosta potovala k mirovnim pogajanjem v Pariz kOjt veščaka gospoda dr. R y b a r in inženir Mačkovšek. — Prestolonaslednik je sprejel v daljši konferenci dr. Korošca. — Glasom merodajnih poročil namerava italijanska vlada preustrojiti Trst v svobodno mednarodno pristanišče. — Jugoslovansko brodovje v Pulju je razobesilo amerikanske zastave. — Prestolonaslednik Aleksander je odgovoril pozdravu ljubljanske vlade, da skupno storimo vse za srečo in dobrobit naše mile domovine. — Glasom poročil so Italijani pri Zaplani znova prekoračili demarka-cijsko črto. — 900.000 ameriških Jugoslovanov je naprosilo predsednika WilsQna, naj se na mirovnem kongresu zavzame za jugoslovanske interese. — Pašič se je v nekem razgovoru izjavil, da če ostanemo složni, ne ostane niti ena naša vasica v rokah tujcev.
C o ho - slovaška republika. Ententa je zahtevala, da umaknejo Madžari svoje čete iz slovaškega dela, čemur so se Madžari morali ukloniti. — Kot se poroča, bo naslednik praškega knezoškofa znani poslanec, sedanji železniški minister dr. Zaliradnik. — Čehi zasedajo češke kraje na Ogrskem in Nižje Avstrijskem. — Romunija je zastavila vse sile, da dobi s češko - slovaško republiko skupne meje. V tem slučaju zasigura Čehom prost dohod do črnega morja. — Predsednik Mas-saryk pride krog 16. ali 17. v Prago, kjer se že vrše velikanske priprave za njegov sprejem.
Amerika. Predsednik W i 1 s o n je odpotoval v Evropo. — Glasom poročil je v oni noči, ko je bilo podpisano premirje, odplulo
iz Amerike nekaj ladij z "20.000 tonami živil za Evropo.
Fr aneija. Predsednik Poincare je posetil mesto Metz.
Nemčija. Radikalni socijalni demokratje so poskušali izvesti v Berlinu državni preobrat v svoj prilog, kar se jim kljub krvavim žrtvam ni posrečilo. — Prestolonaslednik se je odpovedal vsem pravicam do prestola,
, Politične vesti.
= Nikar ne vlačite vere v politiko! Po
Dolenjskem so začeli razni duhovni gospodje zoper Srbe in zoper Jugoslovansko demokratsko stranko z agitacijo, v kateri pripovedujejo, da bodo morali postati Slovenci pravoslavni. Nam se zdi ta način agitacije naravnost neverjeten, ker si ne moremo misliti, da bi bilo v interesu katoličanstva, ako bi se v Jugoslaviji nadaljeval političen boj po oerkvah in s pomočjo vere. Svetujemo trezfiejšim cerkvenim elementom, naj pravočasno izločijo vero iz politike.
= Kie so naši vojaki? Požrešni Talijan , od dne do dne boli nesramno stega dolge prste po naši zemlji. Na Koroškem so zadnje dni začeli postajati nesramni Nemci Mi pa stojimo pred Nemci in pred Italijani kot žival pred novimi vrati. Niti sram nas ni, da nismo zmožni braniti si niti ped zemlje in da čakamo, zanašajoč se le na srbsko vojsko. Kje so. naši fantje? Kai delajo naši vojaki? V Ljubljani jih ie toliko, da použiiejo na teden več mesa kot vse civilno prebivalstvo. Kaj delajo? Postopačev vendar ne bomo več redili. Kaj počne generaliteta? Kai poverjenik za Narodno obrambo? Ako go-ipoda ni sposobna ravnati z vojaštvom, naj ga spodi domov. sama naj pa tudi izgine. Domovina je v nevarnosti, časi so preresni, v Ljubljani se na igrajo z vojaštvom kakor otroci na Miklavžev dan. Sramotno, žalostno in neod-custljivo ie to!
—	Zelo vporaben uradnik pri Narodni vladi v Lkibljani je gospod Giovanelli. Pred vojno smo protestirali zoper take uradnike, sedaj pa jih mirno trpi in vzdržuie Narodna vlada sama. Giovanelli našega jezika sploh ni zmožen. Niti navadnih uradnih izrazov ne pozna. »Zur Amtshandlung« je pri njemu »v narodno dejanje«, »zum Anschlusse der Bezugs-akten« — »v nrifaganie nrilo.gov«.
—	Kai čaka Sclinnberger pri Narodni vladi v Ljubljani? Npmški uradniki so bili pri deželni vladi po večini zato. da so sedeli na gorkih stoličkih. Nič niso delali in tudi za to niso zmožni. Eden izmed lenuhov ie tudi vladni svetnik Sehonberger. ki ie bil že pred vojno med uradništvom na vladi poznan pod imenom: »der kleine Faulenzer« (mali lenuh). Narodna vlada je tega nemškega lenuha prevzela. Nam se zdi. da v .Tugoslaviii ne bomo trneli trotov in tega bi se morala zavedati tudi prva Narodna vlada.
= Lah! oroti slovenskim železničarjem. Preteklo .soboto so izdali Italiiani ukaz. da se imaio slovenski železničarii odločiti ali prise-žeio na laškega kralia, ali pa da odidejo. Rodbine lahko še ostanejo v kraiu. kier ie mož ^anoslen. ni pa dovoljeno s seboj iemati t>o-bištva. ako se kdo izseli. Stanovania v železniških poslonii imaio takoi izprazniti oni slovenski uradniki, ki se izselijo z zasedenega ozemlja.
= Nevarne aneksije. Milanski »Secolo« se bavi z novimi mejami Italije in izvaja: z ozirom na sigurnost narodne obrambe se moramo vprašati, ali je glede Trentina primerno, da se priklopi Italiji veliko število Nemcev in se tako razvname nov iredenti-zem. Tudi Francozi se bodo potrudili, da vzamejo v svoje meje kolikor mogoče malo Nemcev. Glede jadranskih dežel ponavljamo sumnje Andrassya po berlinskem kongresu. Ali je dobro, da dobimo mnogo kamenja in mnogo Slovanov? Na vsak način se morajo naše meje razširiti v takih oblikah, da zajamčijo svobodo, kulturo in zadovoljnost narodnih manjšin.
= Italijanski ministrski predsednik Or-lando o Wilsonovih načelih. V poslednji seji italijanske poslanske zbornice je rekel Orlan-do glede na VVilsonova načela to-le: Ponavljam, da se bo Italija vedno držala teh načel sedaj in v bodočnosti, ali v sedanjem času ni mogoče izvršiti vsega onega, kar je prokla-miral Wilson, ker bi to zahtevalo mnogo časa in dela. Koncem svojega govora pa je rekel, da načelo »ne premagani ne zmagovalci« ne bo nikdar sprejeto.
= Splitski škof o italijanski okupaciji. Urednik »Narodne Politike« v Zagrebu je imel s splitskim škofom Caričem razgovor o italijanski okupaciji. Škof je rekel med drugim: Okupacija enega dela Dalmacije in nekih drugih delov SHS se vrši po londonskem
&
dogovoru. Temu še ne moremo protiviti, ali obsodbe vreden je način, kako Italijani po^ stopajo. In razven tega okupacija prekoračuje določene meje. To dvoje nas najbolj boli. Ali tudi to ima svojo dobro stran. Vse druge velevlasti imajo svoje zaupnike na Jadranu in ti niso ne slepi, ne gluhi in tudi niso brez smisla za pravičnost in ugled svojih vlad. Misli Wilsonove se povsem krijejo z našimi. Francozom in Angležem, ki se smatrajo obvezane po londonskem paktu, moramo olajšati položaj, in sicer moramo neprestano opetovati, da londonski .pakt ne more obveljati, ker ni potrebnih predpogojev za to. Ententa je imela pred očmi avstro - ogrsko monarhijo in podjarmljen narod, ne pa svobodne Jugoslavije. Potem so Angleži in Francozi verjeli, da gre za pokrajine, katere so neodrešene. Ta dva predpogoja sta padla, zato londonski dogovor moralno in pravno visi v zraku . . . Najboljša obramba proti londonskemu paktu je ta, da se naša država čim prej uredi in konsolidira in dokaže, da more biti veljaven član v veliki narodni družini.
—	Sestava skupnega jugoslovanskega ministrstva. Posvetovanje radi sestave skupnega ministrstva se vršijo v Belgradu. Koncem tega tedna ali začetkom prihodnjega tedna bo že imenovana skupna vlada.
•= Angiija zahteva izročitev Viljema. Angleški listi poročajo, da je angleška vlada sklenila, da bo zahtevala izročitev Viljema, prestolonaslednika Friderika Viljema, Hin-denburga, Ludendorffa in Falkenheyna. Bivši cesar Viljem se kakor znano nahaja na Nizozemskem. Poskusil je baje izvršiti samomor, toda meril je slabo in krogla je zadela njegovega v bližini stoječega služabnika.
= Dr. Korošec in dr. Žerjav pri regentu Aleksandru. Pretečeno nedeljo je prestolonaslednik poklical predse dr. Korošca, ki mu je podrobno poročal o svojih posvetovanjih v Švici in Parizu. Opisal mu je tudi naše narodnostne razmere rla meji. Aleksander se je živahno zanimal za vsa vprašanja ter je obljubil pomoč celokupne jugoslovanske države, da se našim zahtevam v polni meri ugodi. Dr. Korošcev tajnik dr. Žerjav se je z Aleksandrom podrobno razgovarjal o naši narodnostni meji ter mu je slikal obupen položaj, v katerem se nahaja naše ljudstvo v pO Italijanih zasedenih pokrajinah.
= Časi in nazori se spreminjajo. Ni še preteklo dober mesec dni, ko so graški nemški časopisi pisali, da naša Jugoslavija ne bo zmožna življenja, da ničesar nimamo, da nimamo niti najpotrebnejšega, da bi živeli. Cisto drugačna pa je sedaj njihova predstava o naši Jugoslaviji. Tako piše sedaj »Grazer Tagblatt«, ki nas je preje blatil in v nič de-val, kolikor je le mogel, da bo Jugoslavija mogočna država, ki bo segala do Egejskega morja. Bogata na gospodarskih in industrijskih zakladih, z izredno brzo se množečim, za vojno sposobnim prebivalstvom, bo vladarica na Balkanu in se bo širila in večala na vse strani. — Mi smo že davno preje pisali, da bo Jugoslavija krepka in močna država, ki ima najlepše pogoje za razvoj in bodočnost, toda Nemci nam tega niso verjeli. Prihaja spoznanje, toda malo pozno.
= Trst prvi mesec v »italijanskem objemu«. Pretečeno nedeljo so v Trstu slavili prihod prve italijanske vojne ladje »Audace« pred mesecem dni. Vršil se je slavnostni sprevod, katerega so se udeležila vsa tržaška italijanska društva z zastavami, italijansko vojaštvo z godbami in s svojimi poveljniki. Pred vojašnico, kjer je bil obešen svoj čas Oberdank, so se vršili slavnostni govori. Gospe, ki so se udeležile sprevoda, so posule morje s cvetjem. Nad sprevodom so letali italijanski aeroplani, ki so trosili listke s pozdravi materi domovini zvestemu mestu z zagotovilom, da mati nikdar več ne odklene svojega objema, s katerim je pred mesecem stisnila k sebi Trst.
= Trst svobodno pristanišče. Kakor se poroča iz Švice, ne namerava italijanska vlada ugovarjati temu, da ostane Trst mednarodno svobodno pristanišče. Italija ima sama mnogo pristanišč, ki bi bila oškodovana s priklopitvijo Trsta Italiji. Ker bodo Jugoslovani odločno ugovarjali, bo mirovna konferenca sklenila, da se Trst proglasi za mednarodno svobodno pristanišče.
—	Nadškof dr .Stadler umrl. V nedeljo je umrl v Sarajevu v visoki starosti vrhbo-sanski škof dr. Josip Stadler. V političnem življenju je igral veliko vlogo. Bil je flrvat skozi in skozi, vsled česar je prišel v hud boj s bosanskimi Srbi. Ko se je leta 1917 pričelo z našo deklaracijo jugoslovansko gibanje, se je tudi on približal temu gibanju in zdelo se je, da bo postal pravi steber jugoslovanske misli v Bosni in Hercegovini. Toda kmalu se je udal vplivu z Dunaja, dobil je visoke denarje ter je izročil uredništvo lista svoje stranke dr. Pilarju, človeku Šusteršičevega
mišljenja. Vsled tega je izgubil ves prej nj upliv in umrl je osamljen brez pristašev
== Kranjska republika. Semiški snuje kranjsko republiko. Ta mož, ne ali iz nevednosti ali z namenom, begr .Ji; j agitira okoli za kranjsko republiko, k; -;aj > j Ceško-slovaško republiko tvori zvezno ch • j žavo. Pametni ljudje se mu le smejejo.
= Prestolonaslednik Aleksandei odoo-; i tuje ta teden v Pariz na mirovna pOgij mi i! i Kot veščaka glede naših mej napram ui!ij<,: j na Koroškem in Štajerskem pojdeta tržaški poslanec dr. Rybar in naš	j
poznavalec narodnostnih mej inž. Mačk
— Amerikanci izzvižgall i talija?' ceno nedeljo priredila je Hrvatska čn .u.' :r s na Peki veliko zabavo, na katero ju ; >v b francoske, angleške in ameriške častnike. Italijani niso bili povabljeni. Italijani pa so na most, ki vodi na Sušak, postavili stražo, da ne bi mogli ljudje iz Sušaka na slavnost. Ko so ravno prišle neke dame, jih Italijani niso pustili naprej. Francozi pa so poslali svoje avtomobile in prepeljali vse dame na vesc-lico. Bataljon ameriških vojakov, ki je šel ravno z vežbališča, se je "ustavil in čakal, kaj bo. Častniki in vojaki so nosili jugoslovanske kokarde. Med tem je prišel italijanski častnik in zahteVal odstranitev jugoslovanskih ko-kard. Ameriški vojaki in častniki pa so v odgovor izzvižgali Italijane. Splošno se opaža, da vlada na Reki med italijanskimi četami in četami Francozov, Angležev in Ainerikancev velika napetost.
Dopisi.
Italijani v Idriji. Poročajo nam iz Idrije: Kdor more ubežati, ubeži. Ali le redkemu se posreči to. Neki mlad uradnik Narodne vlade bi bil' tudi moral iti s transportom proti Sv. Luciji in potem do Krmina. Niso ga hoteli pustiti in italijanski poveljnik mu je rekel, da mora deliti usodo z drugimi, da ga bodo pa že porabili po svoji volji v njegovi stroki. Ko je to slišal, je sklenil ubežati in se mu je beg čez hribovje proti Škofji Loki tudi posrečil.. Strašna pa je taka pot in nevarna, kajti gorje enemu, katerega bi zalotila italijanska patrulja. Po hribih okoli Idrije proti vzhodu so postavljene na prehodili žice in skoro v vsaki kmečki hiši tiči par italijanskih vojakov. Sedaj pa vedi, v kateri hiši ravno ni italijanskega vojaka. — Zapečatili so realko in ljudsko šolo. — Moške, podvržene vojaški dolžnosti, zapirajo v skladišču in potem jih ženejo peš proti Sv. Luciji, tam jih lialože na železnico in peljejo v Krmili. Do Sv. Lucije je skoro 40 kilometrov. V Gorici in Krminu pljujejo na naše fante in jih zmerjajo. V ubogih idrijskih družinah je jok in stok. Strašna je naša usoda. Ženejo pa vse skupaj, navadne ljudi in inteligente. V enem transportu jih je bilo skoro 300. Prenočili so pri nekih kozolcih v velikem mrazu. — Govori se o nekih osebah, ki gredo Italijanom na roko in vohunijo zanje. Za te pride dan plačila. — Kaj bo s prehrano? Aprovizacija je razdelila zadnja živila, Italijani pa niso še ničesar pripeljali. Ali hočejo Idrijo izstradati, da po-mrenio, da bodo mogli ootem reči, da je Idrija italijanska? — Pri Didiču je kino, italijanska godba igra na trgu pred cerkvijo, ali ni ga Idrijčana in Idrijčanke, ki bi jo poslušala. Tudi bi si Idrijčani dobro zapomnili dotične osebe. — Rudnik trpi ob sedanjih razmerah neizmerno ih ravnatelj je že rekel, da ne prevzame nobene odovornosti za obrat in eventualno škodo, ako se bodo razmere vedno slabšale. Še voda bo zalila rudnik, ako bodo Italijani okoli niega gospodarili. — Italijani hočejo pripeljati italijansko vino poceni v Idrijo, ker krčmarji nočejo točiti v •svojo izgubo. Tudi trgovci si morajo pomagati z dvojnimi cenami. — Cerkev so pustili doslej na miru. S seboj imajo svojega vojaškega duhovnika. — Strašen ie pritisk na prebivalstvo, ali naši fantje, ko jih ženejo, vendar pogumno kriče italijan. vojakom v ušesa: Živela Srbija! Živela Jugoslavija! Idrija ne bo nikdar italijanska!
= Italijani postajajo prijaznejši! in boljši. Iz Logatca nam pišejo: »Polentar se je iz-preobrnil. Dočim nam je preje še jemal, začel je zadnje dni dovažati živila. Dobili smo po 40 dkg moke in 20 dkg riža na osebo in dan. To blago so> oddajali za dva dni skupaj in sicer za vse prebivalstvo brezplačno. Semkaj došli laški general je izpraševal, če so ljudje zadovoljni. Želodci so že boljše volje, mislijo ljudje, srce pa še naprej hrepeni po svobodi. Lahi obetajo, da bodo v kratkem napravili delavnice za obutev in obleko. Obuti in obleči hočejo ljudi, da ne bodo bosi, nagi in strgani. Videti je, da Lahi poskušajo sedaj z lepa, ko ni šlo z grda. Pa ne bo nič — kruha iz polente.
= Iz Trebnjega nam poročajo: Naš de-
i Plantarič agitira proti »Domovini« na vse mogoče načine. Ker se ne upa v cerkvi, skli-cnie po maši ljudi v župnišče ter jim tam
ija v glavo, da naj ljudje ne naročajo »Do-m vine« in je tudi ne bero. Toda zadnjič jo je skupil. Zaveden mož mu je odvrnil, da irav nič ne škoduje, če se bere čimnajveč časopisja, češ da ima vsak svoje možgane in lahko presodi, kaj je, prav ali ne. —- Mislimo, a je »Domovina« pač vedno pisala resnico, . adi v najhujših časih in ni klonila tilnika, ko je bila radi svoje odkritosrčnosti več tednov •istavljena. Seveda, gotovim gospodom se zdi nevarna, ker pojasnjuje, ne glede na desno ali levo, odkrito nezdrave razmere, kjer iste vladajo.
—	Iz Bohinja. Lep in vreden prijatelj Šusteršičev je naš župan Ivan Korošec, mož debele kože in kosmate vesti^. Odlikuje ga neumna domišljavost, brezobzirnost, lakomnost in zvijačnost. Najočitneje je pokazal svoj značaj dne 3. nov. letos ob priliki, ko se je v družbi več odličnih mož vozil na shod okrajnega odbora. Ker se na shodu ni zgodilo po njegovi volji, je domov grede docela pobesnil in psoval našega za Jugoslavijo vnetega ter požrtvovalnega kaplana g. Zora. Lotil se ga je celo dejansko in sitnaril toliko časa, da so ga kaplanovi spremljevalci na Boh. Beli in Boh. Bistrici prav pošteno obr-cali in oklofutali ter slednjič postavili' pred prag. Glede na to in druge prejšnje njegove kozlarije, pozvalo se ga je, da se županstvu odpove in odstopi, toda zaman. Mož se drži mastnega županskega stolca, kakor klop kože. Ta človek ima drzno čelo ostati župan tudi še sedaj, dasi mu je ljudstvo na javnem tukajšnjem shodu dne 10. novembra na najjasnejši način pokazalo svoje nezaupanje s tem, da se je soglasno zahtevalo, da se mu postavi gerenta in se ni ena roka dvignila proti temu predlogu. In to je čisto naravno. Poglejmo le nekaj let nazaj, kako je on kot župan posredoval pri lesni trgovini sebi in tujim trgovcem v korist, občanom pa v škodo. On že ve, kaj in koliko so mu zato dali lahon Gratzi in radovljiška lesna tvrdka pri Stari Fužini. Občani tudi ne bodo kmalu pozabili, kako jih ie nameraval oslepariti za leni kos planine Krstenice. Ob tej priliki dokazal mu je sovaščan Ožboveč sodnijsko, da je vedoma lagal. In v zadnjem času, kako kruto i n pristransko je postopal kot zaupnik pri dobavi klavne živine. Posebnega prijatelja ljudstva se je pokazal letos, ko ie pomagal župniku, da sta pri volnitvi odbora tukajšnjega »Kmet. društva«, odnosjo Zadruge na škodo ljudstva na zares sleparski način svoje podrepnike spravila h koritu. Pa tudi pri aorovizaciji se je pod niegovo komando postopalo skrajno nepravilno, pristransko in oderuško, tako da je obče rečeno, aproviza-ciia samo zanj,vza zadrugarie in za farovž. Merodajni krogi naj pač nreiščeio in dožene-io. kdo ie nobasal oderuški dobiček prt apro-vizaciji in kako so se porabili mastni tisočaki fonda pomožne akciie ter kam je izginila taka množina sladkorja in petroleja.
—	S kobariških planin nam pišejo: Težke boli smo prestali v tej vojni. Upali smo, da ko poneha vojna, bomo vživali svobodo. Samo oni, ki poskusi, kaj se pravi tlačen biti, ve. kaj je svoboda. Krči se ti srce, ko vidiš, kako ti tujec trga to, kar ti je najljubše. Na svojem slovenskem ozemlju smo brezpravni. Ljudstvo trpi in vpraša, kedaj bo konec tega trpljenja? Naš up je obrnjen na odrešenika Wilsona. Naši komaj domov došli vojaki so bili odvedeni v Benečijo, tam jih je ljudstvo opljuvalo. napadalo in celo streljati so hoteli na nje. V osmih dneh so jim dali jesti samo dvakrat. Naše ljudstvo je v svoji notranjosti sicer razburjeno, vendar pa ne obupava, marveč misli in upa na Jugoslavijo. Mi smo Jugoslovani, svoboda jugoslovanska, prisij nam skoraj!
Iz Jarš. Z veseljem smo sprejeli novico, da smo sedaj združeni s srbskim narodom. Ponosni smemo biti, da imamo take brate, ki jih po vsem svetu slave zaradi hrabrosti in ljubezni, ki jo imajo do svoje domovine. So ljudje, ki hujskajo ljudstvo zoper Srbe, češ, da bodo vedno vojske, da se Srb vedno vojskuje. Za kaj se je pa Srb vojskoval kot za prostost domovine. Rešili so svojo domovino z lastno krvjo brez tuje pomoči izpod turškega jarma. Nikdar ni Srb dvignil orožja za krivično stvar,zato lahko hodi ponosnega čela in lahko smo veseli, da so nas sprejeli medse. Klerikalci si žele republiko. Gotovo bi radi zopet Šusteršiča za poglavarja republike. Huda je bila vojna, toda večina ljudstva se je izpametovala. Poznam župnika, ki je do zadnjega dne molil za Avstrijo. Ko so nabrali za Jugoslavijo podpise, je on na prižnici govoril, da se mu tako zdi, kot bi ljudstvo tavalo v temi. Tisti dan, ko smo
zmagali, pa je prišel tudi on k nam v temo. Stopil je na prižnico in dejal: Jaz sem tudi Jugoslovan, živio Jugoslavija! Ljudstvo se mu je na glas smejalo, ker ga pozna kot najboljšega prijatelja in pomagača Šusteršiča. — Kakšni ljudje so pa tisti, ki hodijo po Ljubljani s slovenskimi znaki, med seboj pa govore nemško. Ali ne vedo tega, kar ve vsak kmet, da so sedaj minuli tisti časi, ko se je gospoda ponašala s tem, da je govorila nemško, posebno dekleta. Človeku je kar slabo prihajalo, ko jih je poslušal, pol je govorila nemško, nekaj pa slovensko, tako da nisi vedel, ali ima pravo pamet ali ne. — Ljudstvo pri nas ljubi Srbe, le nekateri ne, ker so bili nahujskani od drugih, ki so se jim lagali, da ako pridemo pod Srbe., da ne bo davka in da bo vse prosto. — Tudi boljše-viškega duha je nekaj med našimi fanti, toda tako malo, da se ni bati hujšega. Precej težko je govoriti tem fan'onv ki so štiri leta živeli v največjih krivic, h. Posebno orožniki so v ljudstvu slabo zapi.«- "ml. Ako je bil kak vojak le en dan dalje dc.na, kakor je imel dopust, so prišli po njega in ga vklenili in odpeljali. Zato pravijo fai,'je, da so naši orožniki šli v Berlin, ker so bili v času vojne najhujši Nemci. Kdor dobro premisli, mora vsak vedeti, da samo v ujedinjenju s Srbi je naša rešitev, zato Bog živi Srbijo!
Drobiž iz brdske okolice. Naša dva lu-kovška trgovca — bi bila potrebna, da bi jim postavne oblasti malo uredile cene. Kakor de-reta ta dva ljudi, to je že neznosno; kar eden druzega prekašata. V dokaz naj navedem samo par primerov: Vžigalice prodajata sedaj škatijico po 30 v. Dokler je bila pa še vojna, se pa niso dobile drugače, kot v zameno za blago. Zahtevala sta od žensk po 4 jajca za deset škatljic. Blatnik in Pungartnik nakupila sta od vojakov tudi dosti tobaka; kakor se je zvedelo, ju je stal pipni tokab po par vinarjev, sedaj ga^ pa prodajata zavitek tudi po 60 vinarjev. Čudimo se, da imata tak pogum v odiranju in se ne bojita, da bi jima odvzeli trafiko. Uganka našim gospodinjam je tudi, odkod zemljeta ta dva petrolej in sladkor. — Seveda za primerno ceno se ne dobi od njih, se mora preplačati kar po židovsko! Od Novaka iz Št. Vida tudi vedo ljudje dosti povedati, zvedelo se je tudi, da je možu zelo hudo pri srcu, ker se je končala vojna, saj mu je dobro zorela pšenica celi čas! — Zimski čas — je prav došel, poprejšnje čase pred to vojno smo se mi fantje zbirali v našem društvu na Brdu, kjer mo se učili za igre in dobivali v knjižnici razne zanimive in podučne knjige. Ganimo se tudi sedaj. Če smo se morali bojevati po bojiščih za tujce in staviti svoje življenje v nevarnost, mar se sedaj ne bodemo zganili in delali za sebe in svojce? — V Lukovici imamo tudi sedaj izbornega domačega slikarja umetnika, Jožefa Kotnika. Mladi, nadarjeni mož je vreden priporočila. Sedgj v zimskem času, ko mu preostaja več časa, ker ne more delati na prostem, imajo naši ljudje lepo priliko, da si omislijo pri njemu portrete svojih dragih. Čemu bi naročali taka dela pri raznih židovski!} zavodih, kot se je dosedaj žal večkrat dogajalo. — Želimo si že vsi;> da bi se kmalu uredil promet, da bi dobili vsaj najpotrebnejših stvari, kot obleko, petrolej, milo in sladkor. Najbolj pogrešamo petrolej, imamo pravo »egiptovsko temoto«. Zeli si ga tudi pisec tega dopisa — A. Stražar.
Iz Dragatuša. Pri nas je umrl na španski bolezni posestnik Jurij Kuzma v starosti 59 let. Bil je odločen, neustrašen naprednjak. Poleg kmetije se je pečal tudi s tesarstvom in postavil doma in v okolici marsikatero stavbo. — N. v m. .!
Tedenske vesti.
Pisatelj Ivan Cankar t. Včeraj zjutraj je v deželni bolnici po daljši bolezni za vedno zatisnil oči pisatelj Ivan Cankar. Izgubili smo enega naših največjih, najzaslužnejših mož na polju slovenske književnosti. Kaj nam je bil Cankar v literaturi, bomo mogli presoditi šele sedaj, ko ga ni več. Nekrolog izjpod peresa dr. Ivana Laha priobčimo prihodnjič.
— Shod JDS v Grosupljem. V nedeljo 8. t. m. se je vršil popoldne ob 3. uri v gostilni pri Rusu javen političen shod, katerega je priredila jugoslovanska' demokratska stranka. Vsi gostilniški prostori so bili nabito polni samih domačih mo-: in fantov, ki so med živahni mpritrjevanjc n sledili izvajanjem govornikov dr. K 1 e p <: a in dr. Laha. Ožigosala sta ono politike in ono gonjo, ki je bila naperjena proti popolnemu ujedinjenju slovenskih pokrajin s Srbijo in pojasnila vprašanje republike in monarhije. Ob burnem pritrjevanju zborovalcev so bile soglasno sprejete resolucije, ki pozdravljajo popolno ujedinjenje s Srbijo in Črno goro, zahtevajo ureditev Jugoslavije na demokratičnih načelih,
nrotestirajo proti krivični zasedbi naše zemlje po Italijanih ter poziv na skupno vlado, da zaprosi od Wilsona živil za naše kraje.
—	Shod JDS v Šmarju na Dolenjskem uretečeno nedeljo 8. t. m. dopoldne ob 9. uri 'e priredila jugoslovanska demokratska 'tranka pri nas v gostilni pri Škerjancu do-Sro obiskan javen političen shod. Govornika •ir. K1 e p e c in dr. Lah sta nam opisala v krepkih besedah položaj, v katerem se naha-iamo, razkrinkala sta gonjo prikritih in ne-orikritih Šusteršičijancev proti popolnemu ujedinjenju s Srbijo, kakor tudi igro, katero so igrali in igrajo gotovi elementi z vprašanjem republike ali monarhije. Poslušalci, sami možje in fantje, so pazljivo in z zaniman-iem sledili izvajanjem govornikov in končno sprejeli resolucije, ki pozdravljajo popolno ujedinjenje s Srbijo in Črno goro, zahtevajo ureditev države na demokratičnih načelih, protestirajo proti krivični zasedbi naše zemlje po Italijanih ter poziv na skupno vlado, da zaprosi od Wigsona živil za naše kraje.
—	Političen shod JDS v Radovljici. V nedeljo, dne 8. decembra 1918 je priredila krajevna organizacija JDS pri nas javen shod. Dasi se je vršil shod že ob 9. uri zjutraj — torej v zelo neugodnem času in dasi ni bilo mogoče objaviti pravočasno shoda, se ie dvorana pri Kunstelju polagoma napolnila s somišljeniki JDS. Na shodu je poročal dr. Fran Novak o političnem položaju ter o potrebi popolnega ujedinjenja s Srbijo v eno skupščino in eno centralno vlado. Predaval je tudi o strankinem programu ter o razlikah med programom JDS in programom SLS ter JDS. Navzoči so soglasno in z navdušenjem sprejeli znano resolucijo v smislu izvajanj predlagatelja. Zborovanje, ki je trajalo nad 2 uri, se je zaključilo z »2ivijo«-klici na srbskega kralja Petra in regenta Aleksandra.
Shoda JDS v Preserju in Borovnici sta se vršila pretečeno nedeljo ob obilni udeležbi. Dr. Fettich in prof. Jug sta v poljudni obliki govorila o potrebi ujedinjenja SHS in o strankinem programu. Z živahnim pritrjevanjem so sledili zborovalci izvajanjem govornikov in sprejeli tozadevne resolucije soglasno. Shoda v Preserju so se večinoma udeležili le trdni in ugledni kmetje vasi. Ko so pa slišali razlago one točke JDS programa, ki daje vse politične pravice tudi polnoletni mladini, odnosno našemu vrlemu žen-stvu, so se razhajali z namenom, da se udeleže prihodnjega zborovanja tudi njih žen-stvo in polnoletna mladina. Shoda v Borovnici so se udeležili tudi pristaši socijalne demokracije in SLS, ne da bi bili mogli oporekati stvarnim in točnim izvajanjem govornikov JDS. Shoda v Borovnici se je udeležil tudi poveljnik ondotne srbske posadke podporočnik Švabič, ki se je tudi oglasil k besedi in izrazil svoje veselje nad ujedinjenjem države SHS s kraljevino Srbijo.
Javna politična shoda Jugoslovanske demokratske stranke sta se vršila v nedeljo v Mengšu obl. popoldne in ob 4. popoldne v Domžalah. Oba shoda sta bila jako dobro obiskana. Na obeh shodih sta govorila prof. Breznik in dr. Krivic. Z velikim navdušenjem so odobravali poslušalci poročilo o ujedinjenju Jugoslavije pod srbskim kraljem ter program JDS, ki zahteva razdelitev nemških veleposestev in pravično razmerje med delavci in delodajalci. V Domžalah se je obenem ustanovila krajevna organizacija JDS.
= Ustanovitev krajevne organizacije JDS. na Vrhniki. V nedeljo, dne 1. t. m. se je po shodu na Vrhniki ustanovila krajevna organizacija jugoslovanske demokratske stranke. Izvoljeni so bili: predsednikom dr. Fr. Šabec, podpredsednikom Fr. Hočevar, tajnikom M. Schifrer, tajnikovim namestnikom Ig. Kunstelj, blagajnikom Ad. Grampovčan, kot namestnica Ana Kozlevčar. Pristopilo je dosedaj 111 članov in članic.
—	Zahteve učiteljev - častnikov. Z ozirom na odlok Narodne vlade v Ljubljani, s katerim se odpuščajo od vojakov vsi uradniki in učitelji častniki, imeli so zadnji v Mariboru zborovanje, na katerem so sklenili, da se prepreči prestop učiteljev v druge službe naslednje resolucije: 1. Narodna vlada naj takoj podržavi vse šolstvo in prevzame vse učitelje v štatus državnih uradnikov ter uredi tudi njih plače po tem razmerju. Najnižji činovni razred bodi XI. čin. razred. 2. Narodna vlada naj takoj zakonitim potom zagotovi štetje vojnih let v službeno dobo, kakor pri državnih uradnikih. Resoluciji z obširnim memorandom odposlali sta se Nar. vladi v Ljubljani. Učitelji oovdarjajo, da je podobna predloga deloma že izročila narodni vladi »Zaveza jugoslov. učiteljstva« in »Slomškova zveza«, ali gre se za to, da se razmere takoj uredijo, zakaj če se zahtevam v najkrajšem času vsaj v toliko ne ugodi, da
se učiteljem izpolnitev teh zahtev zasigura v najkrajšem času, izgubi šolstvo nepreklicno število moških učiteljskih moči. Zdaj so še na razpotju, niso se še odločili. Če pa bi Narodna vlada ne upoštevala navedenih zahtev, ne bi bilo več mogoče zadržati toka iz vrst ljud-skošolskega učiteljstva v druge boljše službe.
Mrtvi: dr. Roman S i m č i č v Gorici.
Narodni davek. Okrajni odsek NS v Ormožu je organiziral po celem okraju zbirko narodnega davka, koja je prinesla dosedaj vsoto 21.889 K 92 vin. Uspeh je bil po Dosa-meznih občinah zelo različen in bi bil gotovo lahko v marsikateri boljši. Precej občin še ni oddalo nabiralnih pol in upamo, da bo v istih občinah uspeh najboljši. Ker ni mogoče vsakega darovalca posebej imenovati, imenujemo tukaj, le številke vsot, katere smo prejeli iz posameznih občin: Hardek 925 K, Cerovec 407 K, Zerovinci 323 K, Mihalovci 5774 K (izven tega se je poslalo iz občine direktno 2000 K), Pušenci 1200 K, Obrž 653 kron, Senežice 127 K, Vičanci 30 K, Sodinci 198 K, Velika Nedelja 1480 K, Sv. Tomaž 1319 K, Rakovci 256 K, Savci 1066 K 65 vin., Bratonečice 1474 K, Trnovci 64 K, Senik 348 kron, Zvab 315 K, Šardinje 1313 K. Posamezniki iz občin Sv. Miklavža 100 K, Središče 100 K, Hum 100 K, Frankovci 120 K, v Ljutomeru ob priliki juoslovanske manifestacije nabrano 1421 K 42 vin., v Ormožu ob raznih veselih priložnostih nabrano 2716 K (2000 K pa je iz Ormož^ že direktno nakazano). — Vsem darovalcem bodi izrečena najlepša hvala. Vsi drugi pa se še prosijo, da po občinah, po katerih se še ni zbiralo, pooblaščencem okrajnea zastopa NS po svojih močeh narodni davek izroče in tako najlepše pokažejo svoje veselje nad doseženo Jugoslavijo. — Predsednik: Lovro Petovar.
Gospodarstvo.
Blagostanje danskega kmeta. Vsak človek, vsak stan stremi za tem, da si izboljša svoje življenje, da pride do blagostanja. Tudi našemu kmetu se zlasti pred vojsko ni posebno dobro godilo, kajti bilo je mnogo ovir, da je prišel do blagostanja. Treba je bilo mnogo borbe, da se je posameznik povspel na malo boljše stališče. Naša težnja pa je, da se cel stan povzdigne k boljšemu življenju, da bo cel stan in ne samo posameznik, deležen dobrot, ki jih blagostanje prinese seboj. Zato pa je treba kmečki stan poučiti in mu predočiti delo, ki ga vrši kmečki stan drugod, kjer je naprednejši. Danski kmet je s pametnim bojem dosegel zase velike koristi in si izboljšal svoje stališče. Tudi danski kmet je pred 40 leti težko živel. Zemlja je bila slaba, rodila je malo in mu ni dajala dosti kruha. Denarja nMmel, da bi si ga kupil drugod. Začel je premišljevati, kako bi si pomagal. Travnikov in pašnikov je imel dovolj. Začel je gojiti živinorejo, zlasti govedo. Iz mleka je delal surovo maslo, ki ga je prodajal v bližnjo Anglijo, kjer ga je lahko prodal, kolikor ga je imel. S tem je prišlo mnogo denarja v deželo. Uspeh se je kmalu pokazal. Ker pa je videl, da posameznik malo opravi, začel je snovati mlekarske zadruge, ki so potem skupno nakupovale najboljšo plemensko živino, izboljševale pašnike in izvažale mlečne izdelke. S preostalim mlekom pa so začeli krmiti prašiče. V tridesetih letih se je število prašičev popetorilo. Vsled tega je bilo treba skrbeti za izvofc. Tudi prašiče so začeli izvažati na Angleško. Zapreka pa je bila v tem, da so Angleži kupovali le zaklane prašiče. Morali so vsled tega oddajati prašiče mesarjem, da so jih klali. Izvažali so jih potem mesarji, ki so pri tem veliko zaslužili. Da se danski kmetje iznebijo teh posredovalecev, osnovali so si zadruge in so sami klali prašiče in jih izvažali v Anglijo. Toda tudi v Angliji sami so morali začetkom prodajati -gotovim prekupcem in posredovalcem, ki so se vrinili med prodajalce in pa med uživalce mesa. Vsled tega so v Angliji sami osnovali svojo zadrugo, ki je prevzela ves nakup in vso prodajo prašičev in tako so zopet ves dobiček delili med seboj. Tako so dražje prodajali prašiče, potom zadrug so pa zopet prišli do lepega dobička, ki so ga potem delili med seboj. Tako je čimdalje bolj raslo njihovo blagostanje. Ta vzgled nam kaže, da je v zadružništvu moč, da si le potom združenja vsak stan lahko priborLboljše stališče.
— Kemijske tovarne. V kemijskih tovarnah se dandanes poceni in v velikih množinah proizvajajo predmeti, ki smo jih še nedavno morali uvažati iz tujih krajev, zlasti iz Azije. To so predvsem razna barvila. Odkar pa so iznašli pridobivanje barvil iz premogo-vega katrana, je kemijska industr. poskočila neverjetno. Kako obsežne so nekatere- tovarne kemičnih barvil, to nam dokazujejo sledeče štev.: V neki tovar. je zaposlenih okoli 200 kemikov, 150 inženirjev, 900 trgovskih urad-
nikov in čez 8000 delavcev. Letno porabi tovarna 35.000 vagonov premoga. S tem se kuri čez 150 parnih kotlov, ki ženejo 380 parnih strojev in proizvajajo 25.000 konjskih sil. Letno se porabi 50,000.000 m3 vode in 12,000.000 kg ledu. Poleg tega se nahajajo v tovarni še dinamo stroji s skupaj 10.000 konjskimi silami, ki dovajajo elektriko 500 elektromotorjem, 1400 obločni.cam in 20.000 žarnicam. To so pač lepe številke! .
Raznoterosti.
*	Okoli 400 vagonov sladkorja so vplenili Italijani na južnem Tirolskem. Za umik ni bilo nobenega reda in tako je moglo priti Italijanom v roke ogromno živil.
*	Parobrod »VVilson«. Italijani so bili veliki parobrod avstro - ameriškega društva »Franz Josef« prekrstili v »Generale Diaz«, ali vsled diplomatske intervencije so ga morali vrniti in sedaj se imenuje parobrod »VVilson«. Lepa blamaža za Italijane.
*	Vzgoja otrok. Po otrocih se spoznajo starši. Kakor se obnašamo, tako se obnašajo tudi naši otroci. Otroci se ne vzgajajo samo s poukom in kaznovanjem, temveč tudi z vzgledi. Na to ne sme nikdo pozabiti, kdor vzgaja otroke. Prirodni nagon malih, nezrelih otrok je, da oponašajo vse ono, kar delajo odrasli. Ta nagon je Izredno močno razvit pri otrocih. Kar vidijo pri svojih starših, to skušajo napraviti tudi oni, samo da bi bili tem bolj podobni svojim staršem. Ker pa otrok še manje, kakor odrasli človek, ve razločevati med dobrim in slabim, priuči se prej rad tudi slabim navadam svojih staršev. Mnogokrat se potem pravi, da je to krvno podedovanje, toda v resnici -ni to ničesar drugega, kakor naša lah-komišljenost in pomanjkanje duševne sile, da bi živeli tudi mi tako, kakor želimo, da bi živeli naši otroci. Vsak oče in vsaka mati, ki se moreta brigati za vzgojo svojih otrok, naj imata vedno na misli, da je za vzgojo otrok najvažnejši vzgled, ki jima ga sama dajeta, kajti naš pregovor pravi: Kakršen oče, tak sin.
*	Edmund Rostand. Dne 3. decembra je umrl v Parizu na španski bolezni znameni-H francoski dramatik Edmund Rostand. Rojen je bil 1. 1864. v Marse.illu. — Rostand je Proven^alec, torej otrok one dežele, kjer je nebo vedno solnčno, kjer je človeku srce lahno, misli nagajive, domišljija bujna in prekipevajoča. Kot dramatik je Rostand pristaš novoromantične struje in tvori njen višek. Njegovo glavno idealistično - romantično delo je »Cyrano de Bergerac«, heroična komedija v 5. dejanjih. Snov ji je zajeta iz 17. stoletja, iz dobe olikane in viteške francoske družbe. Temu delu je sledila leta 1900 historična drama »Aiglon« (OrličA ki ji je vsebina življenje, trpljenje in smrt Napoleonovega sina — vojvode Reichstadt-skega. V Avstriji je bilo delo prepovedano, ker nekoliko preveč osvetljuje sramotne intrige na dunajsKem dvoru. Leta 1910. se je prvič predstavljala igra »Ohantecler«, ki je vzbudila velikansko zanimanje po vsejj Evropi. V tej igri nastopajo same živali, glavni junak je petelin Chantecler. Delo se nalahno dotakne literarne in družbene satire. To je zadnje Rostandovo delo, ki nam je znano. Ce je izvršil še katerega izmed svojih velikih načrtov, ne vemo, ker sojo bili v zadnjih vojnih letih docela odrezani od kulturnega sveta,
*	Globine morja. Atlantski ocean je na nekaterih mestih globok 7000 m. Noben solnčni žarek ne prodre do te globine. Poskusi s fotografskimi ploščami kažejo, da zamorejo prodreti solnčni žarki kvečjemu do globočine 500 metrov. Morje tlači z ogromno silo na dno. V globočini 3000 metrov znaša tlak 300 atmosfer, to se pravi toliko, kakor če bi položili na 10 kvadratnih centimetrov 20.000 kg. Ta teža bi človeka zmečkala, da bi bil tanek ko list papirja. Za poskušnjo so potopili na morsko dno deske iz probkovine. Ko so jih potegnili ven, so bile za polovico tanjše in trde kot najtrši les. Kar pade do teh globin, je za človeštvo za vedno izgubljeno. Potapljač se more potopiti največ 60 metrov pod gladino. C ese potopi glo-beje, se ne more vsled silnega tlaka premikati. Kljub velikemu napredku tehnike, človek še ni iznašel sredstva, s katerim bi premagal ta tlak.
*	Židi v Jeruzalemu. V Jeruzalemu, ki se nahaja sedaj v angleških rokah, živi okoli 80.000 prebivalcev. Od teh je brbližno 50.000 židov, 20.000 kristjanov in 10.000 muslimanov. Zidom se seveda ne godi tako dobro, ko pri nas, ker je prebivalstvo večinoma siromašno in morajo tudi oni trdo delati, da si zaslužijo svoj kruh. Trgovcev je malo. V sedanjem času je slišati, da pojdejo židje v svojo nekdanjo domovino v Judejo. To bi bilo jako dobro, toda temu ne verjamemo.
Najnovejša poročila.
Ententa za Jugoslavijo.
Sarajevo, 10. decembra. Narodna vlada je prejela od francoskega admiralata v Kotoru brzojavno obvestilo, da namerava za Jugoslavijo v prvi vrsti za potrebe Bosne in Hercegovine, Dalmacije in Like prevesti in razdeliti mesečno 30.000 ton, to je 3000 vagonov živeža. Francoski parniki bodo ta živež iz-krcavali v Boki, Splitu in na Senjski Reki. Lloyd lieorge o mirovnih pogojih.
London, 9. decembra. Reuterjev poroča: Na zensKem zborovanju v Londonu se je Lloyd Lieorge izjavil o vprašanju mirovnih pogojev nastopno: Doseči moramo tak mir.
ki bo onemogočil prihodnje vojne, ali jih vsaj otežkočil. Doseči moramo pravičen mir. Pogoji ne smejo biti lahki, ker bi drugače ne bili pravični, kajti lahki pogoji bi utegnili voditi do nove vojne. Tu ne gre za maščevanje, temveč za pravičnost; maščevalni mir ne bi bil pravičen. Ne smemo imeti nobenega al-zaškega-lorenskega vprašanja, in to enostavno zaradi tega, ker bi le ponovili na ta način napake Nemčije. Mir mora biti strog, pravičen. Za grozote vojne odgovorni činitelji se morajo pozvati na odgovor; to je tem potreb-nejše, čim višje stališče zavzemajo, ker bi brez njih ne prišlo do vojne. Naša obsodba mora biti taka, da bodo kralji, cesarji in prestolonasledniki vedeli za večne čase, da kazen ne bo izostala, ako bodo skušali naprtiti svetu enaka grozodejstva. — Lloyd George je nadaljeval: Nemški narod se mora pozvati na odgovor. Narodi morajo vedeti, da ne smejo nekaznjeni pričeti vojne. Ako naj vlada na svetu mir, potem ne sme biti v Evropi nobenih velikih armad. Jaz sem pristaš zveze narodov, ker je sredstvo, ki bo otežkočilo vojne napovedi. — Na vprašanje, če bodo Nemci iz Angleške izgnani, je Lloyd George odgovoril: Zagotoviti morem vprašalko, da bodo tudi možje pazili na to. Ponovno sem rekel, da se je po mojem mnenju zlorabljala gostoljubnost tega mesta in da jim za to ne sme nuditi ponovne prilike.
O mirovnih pogajanjih.
Berolin, 10. decembra. Po »Lokalanzei-gerju« je takoj po prihodu predsednika Wil-sona v Pariz pričakovati rešitve vprašanja, ali naj ententa odpošlje svoje čete v Berolin in okolico, da vrše službo vojaške policije. »New Herald« meni, da bo ta zasedba trajala do podpisa mirovne pogodbe. Predsednik \Vifson je na potovanju izjavil francoskemu poslaniku v Washingtonu, da se bo v Parizu trudil svoje postopanje spraviti v sklad z znanimi 14 točkami. Dne 15. januarja 1919 se prično posvetovanja o preliminarnem miru ob navzočnosti nemških zastopnikov.
Jugoslovanski skladni koledar v vseh trgovinah, pisarnah, gostilnah in drugih javnih lokalih neobhodno potreben. Koledar je opremljen s slikama sv. Cirila in Metoda, in ima obilo narodnih okraskov, ki jih je risal naš slikar Gaspari. Opozarjamo, da je naklada zelo majhna in utegne biti kmalu razprodana. Kdor ga še nima, naj si ga omisli takoj. Koledar bo obenem služil kot primerna prispodoba nove dobe, tudi v družinskih sobah. Tipografsko prekaša tuje izdelke in nosi pristno narodno lice. Stane 8.80 K in se dobi v Katoliški knjigarni v Ljubljani. Prosimo, da se združi več interesentov v eno naročilo, ker je poštnina zelo draga.
Trunk, »Amerika ln Amerikanci!« Dobi se knjiga, ki nas seznani z življenjem one države, kateri se imamo največ zahvaliti za našo svobodo. Vsi vemo, da nam je bila Amerika druga domovina. Sedaj, ko nam ta ogromna velevlast vrača človeški materijal, ko je tisoče njenih sinov padlo na evropskih bojiščih za nas in za demokratične ideje, sedaj se je treba pobliže seznaniti z njo. Spoznavati moramo svet in največjo predstavitelji-co svobode, ameriško republiko. Trunkovo delo bo zadovoljilo naše zahteve. Knjiga vsebuje vse polno zanimivih opisov o ameriški industriji, trgovini in politiki, peča se mnogo s kulturn. vprašanji in nudi med drugim tudi precej obširno zgodovino mlade severno ameriške države. Obenem je to edina knjiga te vrste in vsled tega že zelo razširjena. Knjiga bi služila za krasno božično darilo in stane 17.60 K. Opremljena je z ilustracijami, ki nam pojasnijo značil. poteze iz ameriškega življenja. Dobi se v Katoliški knjigarni v Ljubljani. ,x ■ ,
Odgovorni urednik: Emil Vodeb.
Tisk »Narodne Tiskarne« v Ljubljani.
Izdaja: Konsorcij »Domovine«.
Izhaja vsak petek. Naročnina za tekoče leto 12 K, za pol 6 K.
Posamezna številka 30 vinarjev.
Uredništvo in upravništvo:
Sodna ulica št. 6, pritličje desno.
Inserati po dogovoru.
Oklic.
Dne 17. novembra 1918 se mi je izgubil lovski pes — brak. Lovil sem ta dan v Za-vratih pri Sodražici na Dolenjskem. Pes je vzdignil srne in gnal čez Boncar v Blatnek. Vrnil se ni. Sodim, da se je. kam zatekel. Pes je namreč iz Srbije in je bil ta dan prvikrat v naših krajih na lovu. Je 6 let star, približno i5 cm visok, tršat, dolgih ušes, dolgega repa, po glavi in nogah rujav, po hrbtu črn, ena prva noga v stopalu bela. Ime mu je »Bar-čo«. — Kdor mi ga najde ali mi vsaj pove, kje se nahaja, dobi lOOkronnagrade. — Dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8.
111(1 m glavnic .. .K 20,000.080. Rezerve: ohrog____K3M0.il.
=Centrala: II. =
Dubrovnik Dunaj Kotor Metkovič
III«:
Opatija Spljet Šibenik Zader
Vloge na knjižice* in jih obrestuje po čistih 4u/o
Vloge na tekoč! in žiro račun
proti najugodnejšemu obrestovanju.— Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
Kupuje in predaja:
Devize, valute, vrednostni papirje itd. srečke c. kr. razredne loterije.
Eskontira:
Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja:
Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme:
na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Prevzemaš
Borzna naročila in jih izvršuje najku- | lantneje.	\

Brzojavni naslov:
PT JADMNSKA,
Teleitn št. 257.
r
1-5b
Odvetnik
dr. Kari Koderman
naznanja, da zopet uraduje v svop pisarni
v Hariboru, TegettHoffova cesta 30


(čmo, rdeče, modro, rjavo rtd.) starih ponoše-
nih, obledelih in včasih že zavržemb oblek js uporabno
Domače piatno, pobarvano modro, je posebno trpežno.
Za naročila po pošti se uljudno priporoča Prva in največja parna barvarnica in !ferafčca čistilnica
Josip Relch, Ljubljana
Poljanski nasip štev. 4.
313
Delniška glavnica . K 10,000.000.— Rezervni fondi ... K 2,000.000.—
Podružnice:
v Splitu, Celovcu, Trstn, Sarajevu, Gorici (t. č. Ljubljani) in Celju.
Sprejema
vloge na knjižice in na tekoči račun.
Nakup in prodaja vseb vrst vrednostnih papirjev, deviz in valut. Vnov-čevanje kuponov, izžrebanih zastavnih pisem in obligacij.
Nakazila in kreditna pisma.
Borzna naročila. POT Promese k vsakemu žrebanju.
PIT Posojila na vrednostne papirje. Eskontovanje menic. Sprejemanje
vrednostnih papirjev v hrambo in oskrbovanje.
Stavbeni krediti. Aprovizacijski krediti.
Poslovnica
avstrijske državne loterije.
»MI*« M.,
AvMMUMRVttMMMrmM J d-ur^A^MMAM? I	«, «v <J fc g! { ■
Prešernova ulica štev. 3,
i ilovemka hrar.smi;
je imela koncem leta 1917 vlog..........K 66,800.000
hipotečnih in občinskih posojil ..........„ 27 000.000
in rezervnega zaklada.............. „ 2,000.000
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
©|
večje nestalne vloge pa po dogovoru.
varna.
u
Is vardeims^o imu fpoljajaa IS&rae lISMšIŠO
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, »zven Kranjske pa proti 5'/«% obrestim in proti najmanj 17» ozir. V«°/0 odplačevanju na dolg
V peiijtiranje trgovcev iu	i *aa astaao videno
«n
V3E

BB


ima jpn7MW'IMC,'k«r AI.Md«
3C
J
irite
ff
ovino"!
Tvrdka; M. ROSfief & COIHp.
veležganjarna v Ljubljani
oddaja cenjenim odjemalcem fino, pristno blago lastnega izdelka:
jevec, konjak ln
PO «2
cenah.
fimrmmmxxmttktkss* KXXX
*
H M
U
u
p
tt
u M
J
l|«
* 2 1*
\\li sfisliie
rogistrovasa Jtatlmga s ttaosmojeoa sa^sa® * I>Jntrl|aol
®&rest$af© faraallM«* vlog© po čistili
hr®% odbitka rentnega tev&a, katerega plačajo
posojilnica sama za svoje vložnike.
000.000. 23,000.000.
Ustanovljena leta
N
M H
W H H H tt W H
H H M
H H M tt n H H H F