Za poduk in kratek čas. Zadar. II. Neka aedopovedljiva groza tc sprehaja, ko prvikrat gledaš to aiorje, kako počiva samotao ia pusto kakti aedozirao zrcalo, uepozaano ia skrivaosti polao v svojej grozai globočini. Pa kadar se val aa val v lepih okroglastih rižah vzdiguje ia poaižuje, ali se silao valovje gromeee sem ia tje ziblje, takrat pokazuje saaiotai elemeat aeko posebao čarobaost. Kako spremiajaaje svitlobe ia teme, mira ia nemira, barv zeleaih ia modrih, čraih ia rujavskastib! Ia če vihar pretepa valove, da se peae in viaoko gromadijo — kakšea pogled! Ia če burja utihae, aolace za morje utoae, ia aa aočao aebo žareče zvezdice priraigljajo, ki odsevajo v tihem morji, kako mičaa ia k radosti vabljiva je ta podoba! Morje je lepo v gromu svoje jeze ia v tišiai mirae aoči. Žjutra, ko se vzdiga plameaeče solace izza morskih gor ia ko pleše trepetajoča luč po aaorski vršiai — kako divaa prikazea! Pesaiki so opevali, slikarji slikali to čadežao aaorje, a le slab odsev poauja pesaikovo pero ia slikarjev čopic od ajegove aedosegljive krasote, jegove aedomišljive divote. Cudao je padaaje ia aarašcaaje morja, to žilobitje jegovo. Kakor se solaeaice obračajo proti solncu ia stoje pod uplivom aieseca, tako se vzdiga aleheraega dae tudi aiorje dvakrat proti tema vladarjeaaa aeba. Tudi v aotraajem križajo aiogočui toki, ki 80 večji od aajvečjih potokov aa suhem, morje v razaih črtali. To uzroci različaost solae tvariae ia sukaaje zemlje. Učeai trd^ da tečeta redao vštrit drazega v aasprotaem teku dva potoka, od kterih je edea mrzel, drugi topel, edea bogateji aa aoli, drugi siromašaeji, edea hitreji, drugi počasaeji. V Atlaaskem oceaau teče bojda mrzla voda od pola k ekvatorju. topla od ekvatorja k polu, pa ae, da bi se zmešale. Brez te aeprenebljive spremembe aotraaje vode bi se morje aa posamaih krajih prepreglo s soljo, da bi vse okužilo. Pretaka se torej voda po vseh krajih morja, kakor se pretaka človeška krv od srca do udov ia od adov do srca Niso li po teai takem resaičae besede psalraove: ,,Mirabiles clatioaes marie, mirabilia ia altis Domiaus. Elevaveruat flumiaa vocem suam, elevaveruat flactas vocem suam." Cudao je vzdigovaaje morja, čadea je aa višiai Gospod! Potoci povzdigajejo svoj hvalai glas; povzdigajo ga skrivaostai valovi!" Puativši za hrbtom otoke Morter, Iacoroaato, Vrgado ia celi gaj zelenib otočičev prijadrali smo do zaliva Zadarskega, kterega opasujejo ostrovi Pasmaa. Uljaa, Luaga ia drugi. Ulegel ae je šo bil gost mrak od aeba aa zemljo, ko smo hiteli mimo starega Zadra, nekdaaje stolaice hrvatskib kraljev. Polagoma se jc sakala Malta v luko Zadarsko, v katerej se je fotograriral po večernih lučicah ia polaej laai lepo razsvetljeai Zadar. Bilo je po sedmej ari, ko so vrgli moraarji v globiao težke mačke, ki so se brzo zarili ia zagrizli v dao ter prikleaili paraik v zalivu. Zadar (ital. Zara, lat. Jadera) z S000 prebivalci, edao aaj starejših Dalmatiaskih mest. aekdaj močaa v beaeškem zlogu zidaaa trdajava, od leta 1873 pak opuščeaa, ima precej ravae ia gladke ali prav tesae ulice, kam- nate pa ne oraetaae hiše, ki se vsled tega dozdevajo tujcem aeaaažae, zaprašeae ia zastarele. Sploh se puščajo po Dalmaciji ia Istriji poslopja brez ometa, da se zabraai preaiočea, aeprijeten, očem škodljiv odsev od bližaega aiorja. Zadar je v obče lepo aiesto, ia aiora tadi biti, vsaj je glavao aiesto Dalmatiaskega kraljestva, je sedež deželaega zbora (obstoječega iz 43 poslaacev), kat. nadškofa ia grškega škofa. Stolaa cerkva sv. Aaastazije v roamaskem zlogu okolo 1. 1200 zidaaa po Heariku Daadolu, ima ametao izdelaae, marmoraate altarje, dragoceae slike od slovitih slikarjev kakor Palme, Tiatorettija. Cerkva sv. Simeoaa preroka hraai tega svetaika svete ostaake, priaeseae 1. 1270 iz Jeruzalema v Zadar, v krasai srebreai škrinjici, oskrbljeai po kraljici Elizabeti, žeai Ludovika Velikega, Ogerskega kralja. Srebreaa oprava ceai aeki okolo 45.000 fl. Pogleda vredaa so tudi dvojaa mestaa vrata: porta aiarittima, katere oboki so ostaaki rimskega slavoloka; ter porta terra ferma mojstersko delo beaeškega stavbarstva. Mestaa okolica je prav prijetaa ia poauja carobae razglede aa bližae otoke, aa daljao morje, aa Velebit ia drage hribe Dalmatiaske. Raz griča sv. Mihela vidiš celo v sosedao Italijo, v prelepo raesto Aakoao. Smešnica 51. Jezičea gost vpraša gostilaiearja: je li res, da ate iz Loč dobili telegram? Gostilaičar odvrae : aisem dobil. pa to vem, da imajo žeaske hitrejše, kakor je telegram.  F. N.