o-tev.160.

Lienz, sobota 10.avgusta 1946.

Leto. 2

vic ^ CLGvmi

'T T i

PRI SKRBI ZA BEGUNCE

Londonski katoliški list
-Redeči članek:

"The tablet*' je 27. julija objavil

"Dejstvo, da se zapadne zasedbene oblasti premalo zanimajo
za begunce s človečanskega stališča in rajši vse begunsko vprašanje
iešu.jejo na 6isto mehanični način, daje povod za malodušje. Želeli
bi, da bi se UNRRA pri svojem delu ravnala bolj po smernicah, ki so
jih postavili Roosevelt in tisti, ameriški in britanski zastopniki, ki
so v socialnem in gospodarskem odboru Združenih narodov postavili
vse to vprašanje na znatno višje stališče. Še vedno je tri cetrij mili
'j ona beguncev v zapadni Nemčiji, ki prejemajo UNRRA-ino podporo, in
' .-akega izmed teh je zadel hud udarec in ga pognal bliže k obupu, ko
je general Morgan, UNRRA-in šef za Nemčijo, koncem preteklega mese¬
ca odredil, da bodo posebne komisije znova pregledale in proučile,

^ ••'zmed beguncev bo v bodoče še mogel prejemati UNRRA-ino podporo.

Stališče, na katerega se je zdaj postavila UNRRA. je slabo.
To stališče pravi, da morajo vsi, ki se nočejo vrniti v države pod
sovjetskim nadzorstvom , dokazati, da so trpeli preganjanje, &e ho¬
čejo še prejemati UNRRA-ino podporo. Kako je mogoc-e -v teh stotiso-
cih posameznih slučajih pričakovati dokazov? Kakšen dokaz je- potre¬
sen? 0 vsem tem ni nobenih določil. Nasprotno pa so več vrst beguncev
izločili od podpore. Od zdaj naprej morejo prejemati podporo le priv
padniki tistih držav, ki so članice Združenih narodov in ki so- bili
s fizično silo pregnani s svoje domovine. To 'pomeni, da Balti, ki so
bežali pred Rdečo agmado, ne morejo več biti deležni - podpor, razen
če so jih Nemci dejanski s silo pregnali. Pa je samo v britanski
coni nad 20.000 Baltov in 230.000 Poljakov, ki jih zadene ista usoda.

"Samo majhen odstotek teh beguncev je koristno zaposlenih"
M e pisal "Times" oni dan. Takih trditev ne bi smeli postavljati brez
•pojavila, da mnogi izmed njih nimajo zadostne hrane in da zato niso
’~''šnjL težkega fizičnega dela, drugi pa da so odklonili "koristno"

-elo samo zato, kor so jih silili, da ga opravljajo v korist sovra¬
žnika, ki jih je iztrgal iz domov in pognal v taborišča.

Nove smernice, ki jih je dobila UNRRA, prepovedujejo daja¬
ti hrano ali streho "vojnim zločincem" ali kolaboracionistom". Na to
odločitev moramo gledati v luči sovjetskega stališča, ki pravi, da
so begunci ali fašisti ali antifašisti; antifašisti da so tisti,3j:±
ao pripravljeni vrniti se v državo, ki je prišla pod sovjetsko oblast
vsi oni pa, ki se nočejo vrniti, da se sami postavljajo v skupino
"vojnih zločincev in kolaboracionistov".

Združene države so dale v tem oziru slab zgled. Po sklepu,
iii so ga storile meseca marca, bodo 1.avgusta t.l. - prvotni datum
je bil 1. julija - ukinile hrano in stanovanje 557.000 zavezniškim
beguncem. Pravijo, naj se Nemci izjavijo, če hočejo kateremu iz¬
med teh beguncev dati državljanstvo in potem hrano. Gospod Noel Ba¬
ker je nato f rekel v Atlantic Citiy, da je to toliko kot ukiniti po¬
litično zaščito in da"britanske oblasti taborišč ne bodo zaprle, če
bi to pomenilo pritisk na begunce, naj se vrnejo v države, v katere
ne bi radi."

3tev*l60

Str«2.

Domači glasovi, 10.VIII. 1946•

Nova navodila, ki jih ima UNRRA> pa se zdi, da so prav tak
pritisk. Edino upanje, ki ga še imamo,je, da "britanske in ameriške
oblasti v resnici ne nameravajo storiti, kar govore, m da ima njin
pritisk samo ta namen, begunce.podvizati k pridnejsemu delu in k.
ve6ji podjetnosti. Toda, ce jih. je treba .siliti k temu, da bi si
služili svoj kruh, ni to prav nib bastivreden postopek. Poleg tega
ima vse to na sebi preve6 znakov, ki vzbujajo sumnjo, da hočejo be»
gunce z. ni6 kaj lepim.i metodami prisiliti k povratku v domovino.

Nova ..pater.

Polivi

«*

Zadnji bolivijski upor, o katerem smo pred nekaj dnevi
brali v basopisju, je bilv le malo sli6en "običajnim"južno-ameriškiro
operetnim revolucijam. Kap je bilo vzrok temu odporu, ki je zahteval
smrt predsednika, polkovnika Villarsel-a in okrog 2.000 drugih ljudi?
Medtem sc. kot je znano, postavili novo za.6asno vlado z nalogo,da iz¬
vede v državi nove volitve in preda potem oblast vladi, ki jo bo
ljudstvo izvolilo. Londonski tednik "Econoraist" priob&uje v kratkem |
vzroke najnovejših bolivijskih dogodkov;

"Po nekaj dnevih nasrotujocih si vesti je sedaj gotovo, da
so bili med boji ubiti poleg predsednika Villarsela tudi njegovi
ožji sodelavci. 0b6uten del dosedanje bolivijske pne politične^gar¬
niture je izginil. Zmagoviti uporniki so razglasili, da bo sodni de¬
kan senor Guillen tako dolgo upravljal deželo, dokler ne bo pred¬
sednik vrhovnega sodišba senor Monje toliko okreval, da bo lahko
prevzel svoje posle.

Ne moremo trditi, da je prevrat prišel nepričakovano. Vil-
larsel je potem, ko je 1943 leta vrgel svojega predsednika Penarando,
z nafcinom vladanja'je razobaral vebino svojih rojakov ter povzročal
stalno naraš&ajo&e nezadovoljstvo. Njegovo vladanje je bilo iz mese¬
ca v mesec bolj samovoljno. Manifest, katerega so izdali njegovi
nasprotniki iz "Fronte'demokratskih protifašistov" je bil prava ob- •
tožba njegovega režima. S tem manifestom je opozicija opravifeila
bojkot volitev, ki so se vršile 5.maj a letos, na katerih je zmagala
vladna stranka "Narodnega revolucijonarnega pokreta". Posebno pou¬
darjeno je v tem oglasu dejstvo, da se je v Potosiju streljalo na ^

demonstrante in je bilo pri tej priliki ubitih mnogo indijanskih m

delavcev.

Preuranjeno je še, da bi že sedaj sodili o sposobnosti in
namenih, nove vlade. Ko je'bil svojebasno izvoljen Vilhrsel, je imel
na svoji strani vse rudarje in celotno delavstvo vseh kategorij.
Izgubil pa je zaupanje svojih privržencev, verjetno je, da so pre¬
stopili na stran zmagovitih nasprotnikov. To misel potrjuje dejstvo,
da so revolucijoname bete tvorili dijaki in delavci pod vodstvom
liberalnih, advokatov. Verjetno bodo našle prve vladne odredbe, kot
ponovno vzpostavitev državljanske svobode, odprava cenzure, osvobo¬
ditev politibnih kaznjencev in zopetni vpoklic pregnancev, naletele
na široko podporo naroda, s bcmer se bo odkril pravi politibni obraz
države* Na pravo preizkušnjo pa bo prišla vlada pozneje, ko bo treba
urediti vprašanje plab zatirahih indijanskih delavcev.

Posamezna oznaka strank, kot "Narodni revolucijonarji" ali
"Antifašistibna fronta", je po evropskem merilu gledana,■bisto zmotna,
ker tukaj nikakor ne gre za skrajno levibarske stranke. Tudi
zadnje- bolivijska revolucija ne pomeni, ds bi se v celotni politibni
zgradbi kaj bistveno izpremenilo. Villarsel, ki je pribel svojo ka¬
ri j ero kot,resniben demokrat, je odstranjen. Ali pa je Bolivija s tem
že tudi našla svojo novo pot?

("leltpresse", 6.8,1946.)

Štev. 160

Str. 5*

Domači glasovi,10.VIII.1946.

v V

SEMENIŠČE V ANGLIJI

V tat or i§ finem semenišču, ki 3 ® bilo ustanovljeno v taoo-
rišču za nemške Vojna ujetnike v Colchešter-ju, je 100 jetnikov
študentov na tem, da bodo posvečeni za duhovnike.

Semenišče je bilo ustanovljeno na prošnjo nadškofa Oodfrejra
apostolskega delegata in z veliko dušno pripravljenostjo in sodelo¬
vanjem britanskih vojaških oblasti.

Po opravljenih duhovnih vajah šo študentje delali izpit,
za katerega je pater A.l.Davis iz Oscott kolegija pripravil vse po¬
trebno. Izpite šo delali iz teologije, filozofije in .svetega Pisma#
po vzorcu angleških semenišč. Uspehi so bili zelo Zadovoljivi.

Ob povratku v Nemčijo bo vsak študent vzel s seboj spriče¬
valo s podpisom apostolskega delegata in izpraševatelja, da ga pred¬
loži škofu, da se izkaže, kaj.je študiral in kake izpite je opravil
za časa svojega pregnanstva.

Poleg velike kapele, kjer se mašuje, je^tudi majhen orato¬
rij z Naj svetejšim za privatno adoracijc. Tu so študentje sami na¬
pravili oltar in tabernakelj. ' - ■

NADŠKOFOV OBISK. Potom Apostolskega Delegata so se nabirale knjige

za taboriščno knjižnico.

Radi pomanjkanja papirja je postala nabava nemških molitve¬
nikov in katoliške literature silno težka in Sveta Stolica je naba¬
vila velike pošiljke iz Združenih držav preko apostolskega delegata.

POMANJKANJE KATOLIŠKE LITERATURE JE SE VEDNO VELIKO. Ko je nadškof

Godfrej obiskal

taborišče, ga je pozdravil komandant in njegovo osobje. Semeni&čniki
in drugi katoliški taboriščniki so ga čakali v kapeli, kjer ga ja
eden izmed službejočih duhovnikov v njihovem Imenu nagovoril ter iz¬
razil njihovo veselje, da imajo v svoji sredi., zastopika Svete Stolic*.

KARDINAL GRIPNIH OBSOJA III-
HAJLOVIČEVG USMRTITEV, Kakor poro¬
ča angleški katoliški tednik "Uni-
verse” dne 24. julija, je imel
kardinal Griffin govor na občnem ,
zboru "Družbe Matere dobrega sve¬
ta”.Najprej je družbi izrazil svo¬
jo zahvalo, ker nudi revežem za¬
stonj pravno pomoč. Nato je nada¬
ljevale - Postavedaja in sodstvo
morata imeti za cilj ščititi člo¬
večanske pravice in pomagati pra¬
vi čnosti do veljave. V britanski
zakonodaji velja načelo, da valja
vsakdo za nedolžnega, dokler se ne
dokaže, ds je kriv.Obsodba genera¬
la Mihajloviča je kot neusmiljen
udarec udarila po našem narodu. Ge¬
nerala so priznali za krivega.So-
anik.j e po s t sl to šilec in obrambi
ni bilo dano, braniti obtoženca,
ket je sicer navada. Občinstvo na
razpravi se je obnašalo ket svojčas
pogani v Kolozeju, ki so vzklikali
in pozdravljali morilce kristjanov.

Sprašujemo se, če sc se za¬
vezniki za to bbrili?" - Nadalje
je kardinal rekel, da mora biti
človeška postava v skladu z božjo
postavo in nikoli ne proti njej.
Postavodaja mora priznavati mo¬
ralni zakon kot nekaj višjega in
še mu podrediti. Tega na žalost
nobena totalitarna država - ne
fašistična in ne komunistična no¬
če priznati. Komunizem ne pri- .
znava pravic vsemogočnega Boga in
nobene druge oblasti kot oblast
nasilja.

ŽIVLJENJE V PARIZU. Štiri
ga leta je živelo francosko ljud¬
stvo z malenkostnimi obroki hrane
katere mu je predpisalo nemško
vojno vodstvo. Ves zemeljsjpi bla¬
goslovi normandijska pšenica, bre
tonsko surovo maslo in overnijske
meso je bilo odposlano v tretji
"Reich ,  kjer je prebivalstvo i-
melo dvojne obroke od pariških,

/

Štev.160--- Domači glasovi,10.VIII.1946.

kjer vsa leta niso prejemali več

1 n orm n . T\H *hil n

Str. 4,

kot 1350 kalorij dnevno, I\ T i bilo.
ne sadja, ne zelenjave, ne mesa in
ne. krompirja; zelje in repa sta
bili glavna hrana.- Ta strašna le¬
ta so 1 " sedaj srečno prestsna. Živ¬
ljenje pa je drago, kajti indeks
cen, se je v Franciji od leta 1938
dvignil za 800$'plače so dviganju

i« “I /*, ^ 9 n "1 \ T  /■> Čr v"* . n

cen le počasi sledile,
podzemeljsko železnico
sopis 4 franke, kosilo
kuhinji ali kantini pa

Vožnja s
stane 2,ča-
v delavski
35 frankov.

japonski jezik gotovo eden naj¬
težjih na svetu. Pisava obstoji
iz približno 24.000 črk in dveh
zlogovnih skupin, od katerih ima y
vsaka 52 znakov. Po čestih letih
težkega učenja se nauči otrok
okrog 1500 črk, akademik pride že
na 2 - 5000 črk, japonski časopi¬
si uporabljajo skupno okrog 4000
črk. - Is'tega se razvidi, da po¬
znajo široke ljudske množice le
malo črkovnih znakov, ki ji omo¬
goča čitati le čisto preproste

Tudi pariška gospodinja nosi polno stavke, časopisne, naslove in na¬
ročilo torbico znamk in kart. Pre- piše, skoraj nemogoče jim je pa

jemajo -dnevno
densko 10 - 12
30 dkg maščobe,

30
dkg
50

dkg kruha, te-
mesa in mesečno
dkg sladkorja,

120 (ženske 40) cigaret, 3-41

čitati knjige. - Vpeljava latinske
abecede bi bila najpomembnejša
sprememba v japonskem .kulturnem,
življenju od njegovega početka.

vina, nekaj stročnic, konzerv ter * '

2-3 kg krompirja (trenutno po IZ LJUBLJANE PIŠEJO ? Gdč.X.

14 frankov za kg), kar da skupno y., (ki je šla junija 1946) iz
okrog 1800 kalorij dnevno na osebo.lienčkega taborišča v domovino)
Živila na karte stanejo gospodinjo je bila že dvakrat pri meni. Pra-
mesečno le 657 frankov za osebo.

Toda tu se pričenja katastrofa -

prosta prodaja in črna borza. V
prosti prodaji je pravzaprav le
sadje in zelenjava: 1 kg češenj
stane 60 - 80 frankov. 1 kg para¬
dižnikov 80 frankov;fižol 70 fran-

vi, da ji je p-rvi teden, ko je
prišla na počitnice bolj ugajalo
nego sedaj. Pravi, da ti ne sve¬
tuje', da bi- tud.i Ti prišel na po¬
čitnice, ker še ni tako, kot bi
moralo biti.

kov; ž3 te cene so skoraj nedose¬
gljive. Na črni borzi pa stane 1
kg surovega masla 600 frankov, 1
kg sladkorja 300 frankov, 1 kg me¬
sa 400 frankov, 1 kg moke 60 fr.,.
1 cigareta 4-5 frankov, 1 1 na¬

vadnega vina 100 frankov. - Sreča

POLJSKA MED VZHODOM'IN ZAHO¬
DOM. Poljski poslanik dr. Lange
je na neki tiskovni konferenci v
Londonu navedel sledeče vzroke
za poljsko prizadevanje, .da bi
vzd li dobro zvezo med Sovjetsko,
zvezo in zahodnimi velesilami*
za Parižane je, da so družinske 1.Zemljepisna lega Poljske med g

zveze med mestom in deželo zelo Sovjetsko zvezo in zahodno mejo, "

ozke. Dve tretjini Parižanov sta 2. Poljska mora vzdrževati za svo-
v prvem ali pa v drugem rodu prišli; gospodarstvo trgovske zveze z
iz dežUle. Tretja tretjina, ki ni- vzhodom in zahodom. 3. Poljska,
ma zvez z deželo, pa kupčuje na 'rabi za obnovo amerikanski kapital,
črni'borzi.s tem, kar sama proiz- Investicije zahodnih velesil bi bile
vaja. Na črni borzi se ne proda- ogrožene, čim bi nastala kakršna
jajo samo živila temveč tudi čevlji koli nevarnost? da bi prišlo do
in obleka, razno blago ?  cigarete, konflikta,
vino, drva in premog,

("Der Volks-

b.ote", 1.VIII.I946. ) , - — ---

7  1SCE SE Jerman Franc iz

LATINICA NA JAPONSKEM?. Kot Grmovlje pri Novem mestu.Naslov

poroča "JSP -Press", si je ameriška poslati uredništvu Domačih gla-

Ysgojna komisija za Japonsko po- sov, ali ženi Jerman Ani Grmovlje

. ugodna-

stavila nalogo, z globokoseznimi
odredbami poseči v kulturno živ¬
ljenje Japoncev kot najvažnejšo
nalogo smatra upeljavo latinice
namesto tradicijonalne slikovne
abecede. - Pri sedanji pisavi

št. 1 pri Novem mostu - Jugoslavija.

KDOR ŠE NI .PLAČAL NAROČNINE ■

Za naše liste, naj isto nakaže po
poštni nakaznici na naslov: Upra¬
va N ovia ,D~P .-Cent r.. Li enz •