Marenberg. Dne 1. maja je katoli.ko telovadno društvo iz Zelenega Travnika (Wies) pod vodstvom tamo.njega g. kaplana naredilo izlet v Marenberg. Radi nekih neprilik niso posneli od tu ugodnih vtisov. V zadnjem času sta se izvršili v našem trgu dve spremembi posesti. Ilišo, v kateri je imel g. Josip Langeršek svojo trgovino-pocfružnico, ie prevzel g. Hugo Langeršek, ki .ma v njej že dalje časa svojo trgovino. Na licitaciji je Jjila dne 15. t. m. prodana h-iša gostilničarja g. Štefana Praprotnika; kupila jo je občinska h.anilnica. Pokopali so v maju tri otroke, dva od teh s.a bila nad eno leto stara. Diuko ne- deljo v maju je bilo pi i prvem sv. obhajilu 50 otrok. Usmiljeni ljudje so poskrbeli-, da so prvoobhajanci dobili dober zajutrek. Dne 15. maja je na vrh Sv. Treh Kraljev prišia velika procesija iz Dvavograda, ki jo je vodil č. g. Vrzelnk. Kljub deževnim nalivom je bila velika cerkev nabito polna romarjev in do mačinov. i Sv. Janez nad Marcnbergom. Kakor je bilo v »SIov. gospodarju« napovedano, smo god sv. Janeza Nepomuka praznovali zelo slovesno. Pobožni verniki so priromali kar v treh procesijah: ena iz . rar.nberga pod vodstvom čč. gg. Letonja, župnika od Sv. Antona na Poh'., in Dolinarja, župnika od Sv, Primoža na P.; cna iz Brezna ter ena z Remšnika pod vodst-* vom domačih čč. gg. župnikov. Bilo je pet sv. maš, Slavnostni govor je imel brezniški župnikj g. Marko Sagnj, ki je obraz.cžil 'dolžnost pokorščine zakonitim predstojnikpm. Slovesno sv. mašo je imel remšniškl župnik, g. Vid Pauli.. ¦ . ¦ . ¦¦ Bohova pri Maiiboru. Pred pol letom osnovano gaailno društvo je praznovalo v nedeljo dne 14. maja, velepomemben dan: blagoslovitev brizgalne in doma. Že v soboto se je slo.vesnost pričela. Ob 8. uri zvečer po vasi bakljada in podoknica gospej Neuvvirtovi, kuitnici brizgalni.e. V nedeljo je opravil sv. mašo za gasilce v hočki cerkvi dekan g. Sagaj, nakar so se na okrašenih vozovih peljali zastopniki sosednjih društev z g. dekanom na čelu na Bohovo. G. dekan jim je oboje blagoslovil, nato pa v pomenljivih besedah orisal človekoljubno delo gasilstva. Tudi ni mogel preiti žilavosti in podjetnosti mladih gasilcev, ki so si v tako kratkem času ustvarili Ia3ten dom. Po raznih napitnicah in pozdra"vih je g. Anton Wernik zaključil dopoldansko slavnost s pozdravom: »Na pomoč!« Popol_dne pa se je v društveno korist vršila vrtna veselica. Podjetnim gasilcem želimo še več .uspeha! Brezule. V četrtek dne 11. maja, ob 10. uri dopoldne, je neusmiljena smrt vzela šestčlanski družini skrbnega očeta, g. Franca Skodi'ča. Pet dni je bolehal radi vnet.ja možganske mrene, v sredo je prejel zakramente za umirajoče, naslednji dan pa je mirno v Gospodu zaapal. Bil je povsod priljubljen radi svojega mirnega značaja in ljubeznivega vedenja, radi česar ga bodP vsi ohranili v blagem spor_inu. Žalujočim otrokom in potrti ženi naše globoko sožalje! Naj v miru počiva! Cirkovce. Dne 15. maja se je vršila v tuk. iJupni cerkvi poroka Sagadin Ivana iz Gorice, župnija Cirkovce, s Pleterše-k Marijo iz veleugledne krščanske Plajnšekove hiše iz Mihovc. Nevesta je blla članica Marijine družbe. Oi> tej priliki so svatje na gostiji zbralt lepo svotico 106 Din za dija&ko semenišče v Mariboru, za par jim bodi Bog plačriik! Čraagora — Ptujska gora. Častilci Marijini, gorska Mati božja vas kliče, pridite se ji po-klanit! Letošnji šmarničaf nam je, sicer na kratko, pa prav lepo opisal romarsko črnogo_3ko božjo pot. Marija je naše pribežališče, n_5a pomoč v vseh potrebah. Hitimo torej k njej, k črnogorski Materi božji, ki nas je že tolikakrat uslišala in nam pomagala, gotovo ms bo tudMokrat uslišala in nam pomagala y vseh dušnih in telesni-h potrebah. Kakor i_ako leto, bo tudi letos na žegnansko neleljo, to je 6. nedeljo po Veliki noči, dne 27. Jn 28. majnika. velik romarski shod pri Materi božji na Črnigori. Pride več romarskih procesij od vseb strani, zlasti iz Slovenskih gc*'c in mnogo posameznih romarjev. Za vse bo poskrbljeno. Romarske piidige bodo tii; govorniiki najboljši naši znani pridigarji! Le potrudite se semkaj jih poslušat! Le pojdimo k Mariji na Goro, da nas ona popelje še višje ne nebeško goro, v sveti raj! Vse romarje pa že v naprej opozarjamo na žeparje! Dinarčke, ki ste si jih prihranili za božjo pot, skrbno čuvajte in posebno razite na gnečo v cerkvi, zlasti med sv. obhajilom in pri spovednicah. Žeparji navadno napravijo umetno stisko ,ker jih je več v zvezi, in v gneči preiskujejo žepe, največ med sv. obhajilom. Pozor torej pred žeparji! Sv. Tro.ica v Slov. gorlcah. Muzikant Lojze Kuhar se je naveličal samskega stanu, tudi mu pri godbi trompeta ni več tako lepo pela kakor poprej, zato se je odločil, da si bo poIskal primerno zakonsko družico. In res, mahnil jo ,je skozi Dobravo tja v Srednje Ver'jane k Pihlerjevlm in baral tam Pihlerjevega očeta, če bi mu hoteli dati Aniko za ženo. Kajpada so oče Pihler v to privoli.i. Tudi Anika ni imela ni. proti temu. In prejšnji teden sta si v cerkvi obljubila zakonsko ljubezen in zvestobo. Želimo njima, da bi bila oba v zakonskem življenju srečna, zdrava in zadovoljna do skrajnih mej človeškega življenja! Gernci pri Ptuju. Pokopali smo 11. maja ob številni udeležbi g. Pavla Vilčnika iz Gernc (Rogoznica). Rajni je bil veselega in blagega značaja in zvest naročnik »Slovenskega gospodarja«. Spreviden š tolažidi sv. vere je Bogu vdan umrl v starosti 64 let. Sprevod je vodil g. p. Mirko, ki se je ob odprtem grobu v ganljivih besedah od umrlega poslovil. Lahka mu zemljica! Žalujoči vdovi pa naše iskrenb sožalje! Pušenci pri Ormožu. Pred kratkim je bil razrešen svoje službe župan g. M. Skoliber, tor je bil imenovan na to mesto g. M. Masten. — Dne 5. maja nam je naznanil zvon v vaški kapelici, da je spet nekdo preminul iz naše vasi. Tokrat se je preselila v večnost Roza Puklavec, žena vpokojenega železničarja, ki je bila priklenjena na holniško postelj že 9 let. Rajni naj sveti večna luč! — Lično hišo in gospodai-sko poslopje si je postavil minulo jesen posestnik Martin Vavpotič, ker mu je v prejšnje lidarila strela ter ga uničila. — Precej razvita '¦}. tudi pri nas nočna kontrola po kumikih. Zgodi se brez vednosti gospodarja, z njo pa seveda vsikdar odidejo najlepše kokoši-. S_ še najdejo taki ljudje, ki si upajo po veeerji na ski-item privoščiti še mastno kurjo pečenko. Pa še nekaj o teh presnetih kurah. Da se kure tudi pasejo ter brskajo po travi, je vsakomur znano. Nimajo pa pastirja, zato včasih prestopijo mejo in se pasejo tudi po sosedovem. Nedavno pa sosed sosedu takole pove, da kokoš na njegovo pašo ne sme. Ljutomer. Dne 19. t. m. smo spremili k večnemu počitku uglednega posestnika Fra.nca Dolamiča s Kamenščaka. Blagopokojnik je bil mnogo let odborrrk domače občine, blagajnik okrajne posojilnice, izvršujoč član-tenorist Čitalniškega pevskega zbora, pozneje Slov. pevskega društva, do svoje bolezni, ko ga je zadela kap v cerkvi dne 8. decembra 1923. Od tega časa se je ponovila kap še trikrat, dokler ga ni popolnoma pred šestimi leti priklenila na posteljo. Smrt ga je rešila trpljenja dne 17. t. m. Kot neusahljiv šaljivec je bil v družbi vselej dobro došel. Cerkveni pevec je bil 40 let. Dosegel je starost 76 let. N. v m. p.! Eonjlce. V svoji sredini imamo moža, ki. se mu ne pozna, da nosi na svojih ramah. že 7 križev. Rojen je bil pri Sv. Lenartu nad Laškim. Ko je doslužil pri vojakih ter se vrnil domov, si je poiskal v s-osednji župniji zvesto družico Agato, ki lnu ,je vedno stala ob strani, tako da sta s skupnimi močmi lahko premagala vse ovire, in težkoče, na katere sta naletela. Skrb za življenje ga je pognala globoko v rove laškega rudnika, kjer je skozi 33 let ril kot krt globoko po<l zemljo. S pridnim trudom si je prihranil toliko, da si je lahko postavil ljubek dom na prijaznem holmu ne daleč od cerkve sv. Jederti, kjer ss je znal s svojim krepkim značajem prikupiti vsem, in Vebrovega Janeza ima rado staro in mlado. Pred par let: sta se stric Janez in teta Agata preselila k svoji neCakinji v Konjice, kjer veselo in umno gospodarita. Kljub svoji starosti ne drži rok križem. Vedno ima svoje opravilo, zdaj tu in .daj tam. Posebno veselje ima z vinogradom na Škalcah, katerega neguje z vso Ijubeznijo. Ko se približa košnja, hajd koso na ramo in na travnik- In zavriskati tudi zna, da je veselje. Vedno je vedrega duha ter prav vestno prečita vsako nedeljo »Slovensk&ga gospodarja« in druge ki_čanske liste. Želimo mu še mnogo srečnih in veselih dni! Rove pri Frankolovem. Pri nas v Rovah se je vršila redka slavnost, kakršne že dolgo ne pomnimo. Dne 13. maja so blagoslovili Pušnikovo kapelo, po domače Kadivnikovo. Kapela je posvečena presv. Srcu Jezusovemu. Je kakor majhna cerkvica, ki ima stolp in prav. lep zvon. Zvon tehta okoli 100 kg ter ga je nabavil sam Pušn.i_. Kip presv. Srca Jezusovega je visok 1.50 m. Kajpelica bodi vsem fa-; ranom v nekak zgled, kaj premore krščanska' darežljivost! Št. Janž prl Velenju. Binkoštno soboto se vrši običajno zaobljubljeno romanje k Novištifti. Častilci Marijini, udeležite se romanja od bli-: zu in daleč v obilnem številu, da si v težkiti dneh izprosi-mo Marijinega varstva. Vlak iz Velenja odvozi ob 9.20, izhod iz rečiške cerkve ob dveh popoldne, iz Gornjegagrada na binkošt no nedeljo ob enih popoldne, ob treh pri Novi-. štifti slovesen sprejem. Ponikva ob južni žel. — Lipoglav. Po doigih' desetletjih se je vendar premaknilo vprašanje vspostavitve postajališča pri lipoglavskempredoru z mrtve točke. Zaeetkom meseca maja se je pričela graditi dovozna cesta do bodočega postajališča in to s pomočjo kredita iz zasilnih javnih del. Dela so začasno prekinjena do odobritve drugega dela obroka, ki nam ga je stavilo sresko načelstvo v Šmarju na razpola-' go. — Prihodnjo nedeljo dne 28. maja popol-: dne je sklicala zadruga zborovanje vsega članstva k Ratajcu v Dolgo goro, na katerega so vabljeni tudi vsi oni, ki niso še člani zadruge. Ker je sestanek zelo važnega pomena, je dolžnost vsakega posameznega interesenta, da se zborovanja udeleži. Pišece. Veličastno je vstala pomlad vsa v cvetju in zelenju. Krasni majniški dnevi gre-' do mimo nas. Ko s kakšnjega višjega mesta opazujemo razvijajoče se cvetje po gozdovih iii travnikih, se zdi, kakor bi se nam sladko smehljala majniška Kraljica in nam zagotav-: ljala po tem kratkem in s težavami obdanem življenju večno pomlad. In nasmehnila se je majniška Kraljica te dni Ančki Gorevčevi. 35 pomladi ji je bilo. Neizprosna bolezen jo je mučila skoraj vse dni življenja. Zdaj ji je malo odleglo, pa se zopet poslabšalo. Ali kot hčerka nebeške Matere je videla svojo Matei; pod križem in je tudi ona vzela radovoljnd križ svoje bolezni na svoje rame in stopala vdano za Njim, ki je pot, resnica in življenje. — Težko ti je bilo, Ančka, ko so majniiški zvonovi vabili k šmarnicam, a ti nisi mogla iz postelje. Toda nebeška Gospa ti je izprosila milost, da je Ženin, do katerega nisi mogla, prišel y kratkem času dvakrat sam k tebi. Kako ti je takrat oko zažarelo, ve le On, ki se je takrat naselil v tvojem srcu. In ko smo. zaplakali ob tvpjem grobu starši, bratje in sa-. stre in vsi, ki smo te poznali in radi imeli, si se ti že gotovo smehljala v objemu nebeške Matere. Saj si ji bila vse življenje tako vdana in se tudi tako rada kljub bolezni trudila za Njeno čast in vse dobro. Zatp te prosimo, za-i stavi za nas svojo besedo pri nebeškem žfrninu in Njegovi Materi, da se enkrat pri J>Iji^ ju vsi snidemo v sreči in veselju. Preostalim žalujočim dcmačim iskreno sožalje! Pišece. Naš Fricl ga pač pogrunta, goapad uiednik! Letos je že dalje časa strašil s gveto Zofijo, češ, da ga pna popije ali pa nalije. In to zadnje se mu je popolnoma obneslo. Toda nekaj drugega na gre Friclnu iz glave, Kljub vsej griži še g. Vekoslav gradi novo hišo, ki bp kmalu gotpva. Pa to bi še naj bijj Ali naš Fricl s tem ni zadovoljen, da baje namerava g. Vekoslav otvoriti v novi hiši konzum. Saj še za ostale trgovce nimamo deriarja, da bi jim ga nosili, pravi, kako bomo pa še konzum zalagali ž njim, ki še ga hoče več dmeti?! Toda Fricl naj bo lepo potolažen. G. Vekoslav namreč pravi, da se bo v njegofvem konzumu dobilo vse pol ceneje, kot drugod. Svetovali bi pač Friclnu, da se ponudi g. Vekoslavu za poslovodjo, saj je dovolj brihten in potem ne bo deleža plačal. — Pretekli teden je bil v naših šolah zdravniški pregled in cepljenje otrok. Vse se je gladko izteklo. — Naši šolarji pa so naredili zadnjo Bredo svoj majniški izlet na Svete gore. Ta dan je bilo vika in krika in veselja vmes. Škoda, g. urednik, da Vas ni bilo zraven, da bi se tudi Vaš resen obraz vsaj ehkrat raztegnil v veseli smeh! ' Gornjigrad. Preminul je obče spoštovani sta_i Kvedrov oče. Že meseca novembra 1. 1. se je podvrgel dvakratni težki operaciji na glavi, prvokrat v Ljubljani, potem pa še na vseučiliški kliniki v Zagrebu. Že takrat so zdravniki malo upali, a močna narava, kakršne je bil on vedno, je zaenkrat premagala tudi to. Za božične praznike se je vrnil domov z globoko rano na glavi. Ob skrbni negi domačih se mu je zdravje boljšalo, čeravno počasi. Po Veliki no'či pa so mu moči začele vidno pešati in v soboto dne 20. maja je podlegel nadvse mukepolni bolezni. Vse življenje zaveden katoličan, kot je Jbil rajni oče, ter že desetletja zvest naročnik »Slovenskega gospodarja« si pač zasluži, da mu v tem listu posvetimo par vrstic. Kot fiadvse skrben oče je preskrbel ter vzgojil 8 ;otrok, ki so vsi tudi v teh časih katoliško zavedni, kar je pač sad njegovega strogo krščanškega mišljenja. Eden od sinov je misijonski brat Valentin Poznič v Južni Afriki, ki je znan po svojih dopisih v »Odmevu« in »Katoliških misijonih«. Da, dragi oče, vseh 75 let, ki si jih preživel v tej solzni dolini, je bilo kakor nepretrgan delavnik v skrbi za svoje domače; sedaj pa si boš odpočil od truda in trpljenja. ki ga je boguvdano prenašal skozi ves čas bolezni. Upamo in smo uverjeni, da si je spletel z njim krono zveličanja, Legel je v grob mož poln katoliškega pr:pr!_anja. Daj Bog našemu narodu mnogo takih! Vas pa, ljubljeni oee, naj mirno krije tiha gomila! Vaš spomin bo živel tned nami še mnogo let! Moeis-Heerbecb, Nemčija. S takimi pa ne. Tako so rekla vsa tukajšnja društva, ko so jih povabili avstrijski zajedničarji na takoimenovano »Kundgebung«. Samo nekateri so se udeležili iz petih okrajev: Hamborn, Hochheide, Lintfort in Stergrade Osterfeld. Kedo pa so zajedničarji? Zajedničarji so izdajalci lastne domovine Jugoslavije, ljudje, ki so po .večini stali skrajno levo; ljudje, ki so vrgli od sebe vse, kar jib je njih dobra mati in sveta ,Cerkev učila. Napovedali so, da jih pride okoli 15.000 skupaj; prišlo jih je pa okoli 250. Več imenitnih gospodov govornikov so pričako;vali, med njimi tudi ~. generalnega direktorja rudnika Rheinpreussen, pa ga ni bilo; le enega so imeli. Zjutraj so že najeli nekaj bobnarjev. za buditi, niti službi božji niso prizanesli. Ko je imel domači g. župnik sv. mašo in je vernikom bral evangelij ter red službe božje za tekoči teden, so prav pred cerkvijo začeli udarjati, kar so največ mogli. Župnik je moral prenehati. Sv. Peter, čuvar sv. Cerkve, jim pa ni prizanesel. Ko so popoldan korakali v sprevodu po ulicah, jih je ravno na istem mestu blagoslovil s hudim nalivom in točo, da so bili vsi mokri. Nekaj žensk je korakalo poleg, imele so nove obleke, prav za to pripravljene, na obroke; zgledale so, kakor da bi jih bil kdo potegnil iz vode. Božja kazen ne ._ostane. Koliko so ti izdajalci že hudega storili, nam ni mogoče popisati. Naj tukaj omenim samo eno. Predsednika Ivana Lindiča so toliko časa hodili denuncirat k narodnim socialistom, da so isti naredili pri njem hišno preiskavo ter /aplenili vse listine zvozne pisarne. Ko je isti prišel z dela, se je javil na p.liciji, kjer so ga zaslišali ter obdržali preko noči v policijskem zaporu. Drugi dan so poklicali dya predsednika protijugoslovanske organizacije na izpoved. Kakor nam je znano, sta zelo sumljivo obtežila zveznega predsednika, da je on kriv, da naš konzulat v Diisseldorfu ne izdaja več potnih listov članom izdajalske organizacije. In dalje, da pobira podpise za Veliko Srbijo, da obdržava slovensko šolo<za deco, da je v to svrho bil že odlikovan z zlato kolajno itd. Okrog poldan so ga postavili pred sodnika okrajnega sodišča v Moersu. Po kratkem zaslišanju je rekel sodnik sledeče: »Ako bi bili vi v resnici te Ijudi konzulatu vaše zemlje denuncirali, bi bili to starili kot dober jugoslovanski patrijot, To pa nam Nemcem nič ni mar.« Omeniti moramo, da v teku preiskave ni policija ne enega strogega pogleda ali besede dala predsedniku. V teku 14 dni so temeljito listine preiskali s sodnijskim zapriseženim izvedencem ter jih vrnili. Gladbeck. Dne 14. maja je priredilo tukajinje društvo sv. Barbare in roženvenske bratovščine lepo zabavo s petjjam, igro, rajanjem itd. Isti dan je imela naša zveza tudi svojo zvezno sejo, katera je bila polnoštevilno obiskana. Poleg vseh zastopni/kov društev so se udeležili seje in veselice tudi še sledeči gospodje: Tensundern, izseljeniški duhovnik za Holandijo Drago Oberžan, izseljenijški komisar dr. Vladimir Ribar, sedaj konzul v Diisseldorfu. Ta dan je bil pred vsem posvečen materam. Tensundern je orisal mater v duhovnem življenju in trpljenju. G. konzul dr. Ribar je v ognjevitem govoru pokazal, kako mora biti vsak narod ponosen na svoje matore, pa tudi na _vojo mater domovino. Nikdar ne smemo pozabiti, da smo sinovi in hčere matere Slovenije in močne Jugoslavije. Konzulat je za nas tukaj, da nas ščiti; kadar pridemo na konzulat, rridemo v doraačo hišo ter pred domačega človeka; treba je, da se z vso odkr.tosrčnostjo izgovorimo. kaj nas teži, in se bo vsakemu pomagalo, kolikor bo le mogoče. Zajedničarjev pa ne poznamo, oni niso naši. Oni naj gredo iskat pravic, kamorkoli hočejo; mi po .mo samo one, ki se tudi priznajo za Jugoslovane.