747
tovnemu odru. Človek je podrl njene žrtve-nike ter prižigal daritev laži, s katero si je priboril čast in dobro eksistenco. —
Prav takrat me je obiskal moj prijatelj, človek, ki je bolj življenje opazoval nego segel  vanj. Trdo  me  je  prijel  za rameni,
njegov vodeni pogled se je vsesal v moje oči in z rezkim glasom mi je rekel: Pazi, ti nimaš rokavic!
Začuden sem ga pogledal.
Vraga, saj je res, pozabil sem jih natakniti, a sedaj je prepozno: Scripta manent.
ZVONIMIR:
BOŽIČ V SRCU.
V srcu mojem božič sije,
v srcu mojem je — pomlad,
v srcu mojem bujno klije bajna cvetka lepih nad.
V srcu mojem sreča spava božič mi nareka sen:
da je v cvetju vsa dobrava, da je kakor gozd zelen ,
Zunaj je ledena zima
v srcu mojem radost bdi, zunaj v snegu bukev kima,
v srcu mojem vse cveti . .