Perspektiva mladih. (Daije.) javnost. — Šola. — Narodnost. — Slovanstvo. — Jugoslovanstvo. — SamoizoDiazba. — Uospodarstvo. — Hrosveta in kultura. — Politika. — Izvenstrankarstvo. — Socialno vprašanie. — Demokr^atizeni. — Svetovno naziraiiie. — Sokolska ideja. — Stan in organizaciie. — Vzajemnost in solidarnost. GOSPODARSTVO. Sez.nan.itii se z naširn 'n,arodnku giosipodarskim probledTiom m poloižajem ter z vsem'i sredstvi, ki so na razpolago za narodovo soapodaiako osamoavojitev in zi. stanotvsko gospodarsko asamiosvoniitev, to bodi eden tem.eljniith aniferi našega mujin-ega treokreta. Kapital__.e_n je danes posegel v naš narad bold nego je znradail streimiljeiniia velikih narodoiv; ubiil mu je na mali domačo obnt, na kateri ie slonela žčvlje-nska mioč in odlpanrooek za pasiviai del gospodarstva; ogroža ga še dail'je in preti mu popoilnorna razsibati ga in pinseči v :njega n-otranje sociiatoo žiivj^emde ter yso socia.no druž-bo, ves 'narod napraiviti odviiaen od kapitala driigiih, tujih, večph narodov. Ves boi za avtoniomijo waradov leži v gasipodarsk-em bcju za osainiosviojitev izpod tuiiega kanitalla, da ne bo go&pcdoval nad nami 'buji kapital in z njliim tudi narod; boi za nadvlado rmed narodi je le tekinnoivande med kapitalisiti, zato je boj za. san.oadtočbo tudi boj proli kapitalizmiu. Kapiializam je danes usužnjil vse sloie d-n atanove socialne družbe vn prejti jiim s Doipolno poigubo, ako se -ti prajvočasno ,ne zave-dio potrebe 'solidarniosti i-n ne ugonobe samii protekcioniz.ma in razdora v iaatnilh vTiStah, s kaiteiriima sredstvcima preprečuje kapitalizem vsak soilidaren boii prizadetih slojov zicper mjaga; v mali sJiki so to boiiii v posatneznih slonili naroda, kar so v veliki obliki tafln, kj&r se bonuije.o narodii za nadvladne lin us-užnjenje celega naroda z vs&mi stoji skupaj; pri prvem boiju izrabI_a m pnotežira sebi v korist jjiosaineiz.ne osebe, kar v drugeni Si!"^aju cele atan-ove ali ceilo cele narode. Zato je sr>3z>nati niuijnio pofcrebo, da se posveti sociataeinu priitiaku ista pozornost, kakar se jo staivi narodTieimiu pritisiku nasproti ter se proglasi sociadni boii za -emaiko- vreden z narodmostniim ibojem; paseimo je to pri 'našem narodu, ker so prizadeji večina vsi sitamavd niar^oida, in pneti ua'adništvu ista 'novaroost in ponianjKainje, kakor delavcu m k_____u; zaito je socia_nio¦obfainioini boj za vse isti, pa pc. t&m ce ga posaniiezaii sitanoi.i hoče_o priznati ali pa ne. 1-n v isti ekstrem je zašio učfiiteJffsitivo v svioji celoikupnos-i; aia eni straaii je ponidar:i__lo svojo izisoiriiscainioist od kapi-a__z_iia, J_i si je tu naael ionrnio dežeile iin diržaive, v princiipu je priznavaio, aa je n_e*.a L>oj za sociaino in ei_s,i_it-_iGno .pravo einaik ¦une.mu aeiaivca iri kmeta, na drugi strani se pa ni hotelo pridriužiti njiiin, ker je hoiteio biti protcžiramo _n enaiko s_oii___i buržoazije ter je naioaiie laiužiio isimotr__u inidiviKluaiizma, ki je prizna.val svoboidjo kaipitaliziinu; keT so imi nueiga iiberalna naoeia ioz>nan_aia tuai v isti sapi »svobodo« _iaroi___osi_i_e ia©je iin ki so bila nos.i!teij nacionalne ioie^e hkraii. iNarodinositni momenit je previadipval pred sociai-iim pritisKom in izkcriscainjem; sra/moval se je imeinovati — praietarca! Naš narodni giospadarski prioblenn ne ieži samo v zasinovainjiu lastoin v-elikili podj-etij, tunveč leži v iiaišrršin djiine<nzi.ah v podrobneni orjfainiziranemi n__rodnf>->.o_po¦aarskein dieiu, da se avigne cetota z atonii, Ri gospoaarsko propaaaijo. Zato je poitreiba nekoiga, ki se«a — kot zile po vseim telesu cioveka — tio zadinje kooe v narodiu iin ki bo vzel ¦nafogio, ipaapešeivati to gioispadiarsiko •c_eloviainoe-'_n preipreoeval majaaimnii gospodariski lazpad naiše ceioite; __i bo pozmai sredjsitva, ki so protiutež proti zlu, ki ga je roaid kapiitaiizem uacl našim nairodom, bo liudstvu ta sredstva dajal na raz. oiaganje ter izkušal požiiviti in dviginiti naš giospodanski oir^amizeim zopet v vseh p.aniogah, ki so nain potrebne za našo samo-sticjno narodino eksistenco; z vso energijo pa bo pobijai sitrap narodno-gospoidiarskega napredka — poddtiško strankarsitvo ;m narodno - gospodar_)kettn, socia_i_oobrambnem d__u. Kaikor je za narod nujno potrebno veo no.i.odarski- vz.gr_ie in ariganizirane iizobrazbe, tako je za učjtelja še važnene, da si jo pridobi in natančno piouči naše narodno in stanovsko gioapodarstvo irn njega patre^be. Učiitelj, iinorda edini inteligient v okraju, moira stati 'V©dino z dobrim svetom na strani ljudstvu Ln mora poznati poslovantie vseh paniog gcnspodarstva, posebno zadružništva, ki bo terneljna 'ideja gospodarskegi programa badaanositi. V šoli se pač poučuie kmeitiistva, kair pa nikakoir m. zadiostuje, zakaj uaiteij mora vedeti ae nekoliko več, to namreč, kako se na najbodjši načm spravi__o proizvodi v demar, poznad mora zadružniatvo in drut;e gospoda^l.c panoge, k©r rešiitev našega narodia ie le možna potoim gospodarSke osamiasvojiitve, potem šele ga je miosoče utinisitve-no in raoralino dvigniti, če stodi gospodarsko na laiatnih nogah. Zakaj smio proipadaii v naroidinostnom cziru skoro na vsej črti? Kife tiči vzrok a_pehoim našiih narodnih naaprotaiikov ? V tem, da nas gospadarsiko daleko madJk -'¦¦ )ju;ejo, ker sloivenskega naroda ne ood-.iar,inliaj.o tnje ideje, teanveč tuji kapitaii Toga inam navdaja srce, ko vidimo z'asti na nrejali toliko renegatslva in aa prujvrnjamo! Nd pa se ouditi temru odpadn':>!vu, če poimi'sli;mo, _.a ,ic temu kriva gospodarska in aocialna odvisnost nas od narodne/a nasproitiiika. Z gw.podarskim in soc icjlnirn iizb^iiišanjeim se vtiho-tapi v našega naradnega mejaša tuii duh, tuje navionalne ideje. In kdo Jažje bi prišel s podrobnim goapodairskfiim deioim- orait ledimo v druffo sim.r nego učiteijstvo, katerega deli segaid do zadnje slavenske tooče, če se tozadtfvno or^anizira, teirmeljito izobrazi iii mtonzivno priprajvi in poprime dela. Za sv__e delo pa potrebuje uča/eljstvo neodv;sii •___ iin sredstev, ki jih lahko -__hi edino le na podilagi lasitna stamiavske >.ospodarske osaimotSvOijitve; patreb- je ;rvič s stanov&ko gospodaisko organiza.ijo, olajšai" iiekatera g.motna E.orja stano<vskega oiganiznia, dry_..ič pa mjstaviti scauovsko oigaiiizacijo, časopisje i/td. na neodvisna t!a, da ne bo glade sredstev v zauregi ii: ne bodo trpeli tolikio člani, tenivtč ae todio sredsitva dobivaia od ka^itala sianov.-ko sfospodarvskih podjetij. Zatorej je napačein na::or, da naj na_a od sianu iin za stam zasnavana giospodarska podjejija ne imaijo zveze z našo duševno Manovsko orga___zaci_o, ker le na zciravi naši jjo.podajrski o:. aniosvioj.tvi in razv<_.iu ie mojfoč usipesen, neodivisen _n trden naipredek; zatorea je nied &tanc_n širiteiv činiiboilij stmiseil stanovske »ospadiarske {.manciipacije do posie_Ln_ega učitelja in se je ptcaiti z gospociarsko stano^skinii vpr Išainji na zborovanjLli ter idejo stanovsKega zauiružnišitva ujkoreaiinrti prvo v iaitnih vrstah. l.e ma trdni in zdravi go&po-Lafrski organizaciji se bo us.pešno razviijala splio.na nasa stanovska orgnizcua; zatorej sta•n.'jvi>'ko gospodairske agiitacije ne niiore biii -l.1, dar preveč. Bati se ne simeimo guinotnili zr.ev, ki jih d___ri_iašarnio sedajj sajmi, ker žrtve, ki jih dopriiinaša učiteijs.vo _euanjosti, bodo za bodooe ganeracije oblociile ininiOD? sad, in le na ta način je mom Ce piri/ti dio popoJnesra razvoia staaiu. ki naj ibo netoč trdna opora nairodu.*. PROSVETNO-KULTURNO DELO. botdi naim nadoga, seznainiti se z vsemi sredtstvi, ki so naun aa raizptolajgo pri tem vse_tra_is_;em i_x>i>.raževa_____ii aexu našega naroda. Ne saano gospodar&ko, temveč >tudi diuseiv__o rnora narod napredo>vati iin s. povadiigniti!, ako hoče stopati z dru_rin_i kuiiiturnumi flanodi v»pon&d_io in ako l_oče stopati z duhoini čaisa .Da pa zahtev^amo v prvi vrsti 'kuicurno iaoibrazbo iiaroda in povzdigo inti&gove 'kuituire, nas pa voaijo ao tega ze te_i_eil_i naMi naoei. Kul^ura j© _mio, kar nas tvori človeka; kudtura nas vodj do aamosi-Otineiga in .r&ziie« ga mišljenja in pres-otievain.a; kuituira je danes nieriilio preanoči — bodisi naciiO-iailne aii kaikorve druge; če zaidamo tored na iUtuci in ae naše prosv&tinio dedo vrši v kuitum&m sniisdu, tedaj zidamo trdino. Uojiti je kuiturno deio, ki ima biti podlaga vseoiiu deiovaniju, ker na kuiturni zaveau slone vse panage napredka, ki vcKlijo do sainLoistciiiiiositi. Poteginirao paraileiio z načedi kuJjtuirie in 'poiiitike«, kii so bo_j at^o kedaj preij prikJadna diainašJi_e-r_u Casiu: Kiuitura mora biti taidi podiaiga politiškii 'aredioati; ziato .o je gicnjiiti zaradi politiike! Stvarna je lahko poiitiika le, ako ima trdaio kulluroo podiago; zato niora biti v cloveku prej kultura in pateun politika. Ni pa s te_n. rečeno, da politika, ki raiste iz kulture, ne more diožive'ti poraza; poraz doživeti imcHre todi podiitika, ki raste \z ikiuitiure, a talk poraz ye le talikio. kaskor toča, ki pobije setev — bo že zopet zrastlo, saj je zamija obdeJana. Politiška zrelast je vrhanec razvoja, ki je potrejban za samostic_niost naroda, zato m, stavimo kulturne zreloati sebi kot s_m_)ter, .emiveč kot predpo®oj v dio&e_.o vištjiih smotrov; ikulturna zredosit i>e padllaga politiškemu pr&mlčain_u, ki ae pravo k, Ce sooji na .rdmi k/u_tu>r_iii ipodlagii. »¦Kulturna izpre/nioinba se vrši polagoraa« — pravi »Kultura in pcl_t_ka«! »Tekoin desertiletla jnoje naša duša dobiti čisto nove temeljne naaore o svetu. Naravna poisladdica je, da zaradi kui_ti_r_ie i_.pr__nieimbe prestopi člavak tudi politiško; zakaj smer politike se r_aravinx) krije s amerjo kiu-ture. — A kdor pre-stopi od dlanes do jutri, on je polkiaki begun ki kulturni izdajalec, ako je bil aploh kuitumo zavzet. Naegav prestop ie izvira iz kmltuirnega uv-erje!n.a, nego iiz pnikritiih, često ofivebnih nasribov.« Tako tndi narod in stan! Uspešno se v obrambi vojs_cu_e narod, država ali stan le, ako _im 4e iraziviita mateTialina in duševna kultura; uspešma je polittka le, ako se 'opira na imiateiriaitoo in imiuševino kiuiltura Poliitika je boj; v baju se rabijo siie in kakio naj se rabijo siie, če jih ai; na čean naij slani podiika — akio ni kulture? T»uidi pnosivetnio-kuilitairnio dldo učiteljstva .fe potreba organiizovati, da se bo izvrševalo sisteimati5nio, po skaiipni itaktiki Danes izrabljajo več ali imiand to deto rtranke v svoje stranikarake nainiene; celo stanovsko prosvettio-k-iilturno delo so si straoke upreg_e v svoj o"ar«m. *) Koncentracija (centralizacija) v»eh naših inaterialnih sil in gospodarskih podjetij; kulturna banka. Uredn. Nujna ie potreba osaim)osvo.dtev tudli tega deda; ne bo nan. pnosvetno dielovati pri izobraževaikiih in dr. prosvetnih društviih >Ln prireditvaih, ki so zasjioivaine v politiLšiko stramkanske asritaclijsike svrhe, teimveč naim bo deJovati v t__n Siinislu na podlagl šode i_i lasitne lorganizacije. Piotieba bo ¦misliti na losvotcodiitev :_z strankf.rskih aniioitrov, ter v tem oziru isdcati .sroniLne _i_o__ in inic.ia'tiive v naših stanovskih društivih. Besede »Na deilo 'j;_ed l;iud_tvo!« so že padle; potreba ije saimo reaJiizacije or^aniiziranega tnzad-ejvnega dela! POUTIKA. Bodi naun ¦naloiga, seznaniti se z >flavnimii sitreunljeinai svetovne poilirti__e, z najv.ažn!ej_i_n_i poiitišiciiinj obdikami i_ti z naškn narodniin ipodiitišikiiin pcjjiožaiieun \\\ str«mieoiji narodme pjjJitidce, z vseuni na_.irni palitiišikiimd pro^raimd, 'Oiziran_a inaceLi poILtiških sitirairuk in z raaunerjem našib naoej do mjiih. Politika je stvar, ki ne poiorebuje pr_K učevanja iin študija, aimpak se privadi v živJi&nju saina; tako so miislili o palitiiki. Staiti pa nio-rainiio na univrein stai.šču, in sncer: Pialitilkia je zoiaJiost, ki poitrebuje tstotako kakar vsaka druga znaniosit temel_ii.ega štuidija in teune_ji nje praiksa istota_.o na gatovi- teoriji, ki ..jo pa moramto proaičevati brez stTainkairsk.Lh predsudikioiv, ak,o Iiočedi-O sipoznaita nye praivo; predip;)goj poiitiške naobraabe je --.niedpta kulturjia naobrazba Poliitaka ge bc.: bioii inied raziičnimii, naspnoit.ijoč_n_i si jiačeM. Ln kako Ttaj stt>piitii-O v ta boii, kako naj opa_.ujejmo ta botj, če Jiam i_iso zinaina vsa načeda vseh ¦poiitiških strajik? Tudii poiiiuška iiiGJbraizba ne sime biti eoostrajna, tudi ona nDora te/mejjiti na vsestranski teoriji. Uteaneiiievati načela ene at_ra_ik_! brez v_-e&train_Jke«a po_i_ič_i'e_:a znanija — .tetga so zimožmi sanvo paiitiški fanatiki, k.i z _.ei_uuc\a.iiiia(ii_i z osebniimd napadi in slučaji ute_ne_!i'U_€.o svc_e staiišče; ijudistvo e_ioistraino seznaii.aiti sanio z naoeii ene sitiranke, nasprotna pa priiikrivati. &e pravi _:a uvaiati v fainatizeim — to je d__nagioigii.a! Trezen poilitik ne storii tega — zakajj an ve, da bi biito y&e ito le hipno. neitrajiio preipričaaije, k'i bi se v času spot__tia_ija lahko mašoevalo nad n_iim samim-. Vsaka praksa teme_ji na zmaaiju, iai tes:a je tudi v potliitiki p-otreba podeg naravuili diarav: gipvor__i_itva, diiplomatS'tva, časnikarstva i. dr. Po.u.a mora biti v prvli vrstii deto in ne saimo radiikalTiio <?¦&. varjenje, ki zbuja in raizbu.rja isaiijo ouvstva, kaikršniih ravino paliitiik potrobnje. Pred poditiLško prakso pa narni bodi politišika zinanost in niani je iskati v mjej le spl_»šne !i_i vsestransike Tazjasaiiitve v vseh oniih vprašanjih, ki jih cma obseiga; zato Maim ie patreba poliitiške fnaobraz-bt-. Dnevnii lisii nam v svojam stirainkarstvu podajeijo le imalio globlije politišike naobrazbe, zato nain je potreba posebe proučevafii potliitiiške probleme •__. ipasatrniezine po1'iitiake dele, oziramja stroike. S atalniim pr_merjain.em si pridabimio ut_Jine_Jeno, a ¦ne slučajno prepričarnje, prepričaTije, ki je navdušeiio iin straistnio, toda mi alepo nasprati drugemu jrnnenijiu. OsvobadiinTO se take nestnpniosti in fainatizima. ki ga apažamio inavadno pri zaffflizctnih strankarijili in ki imu je iiskati vzraka v nezadostni paliitiiški naobna_.bi. Ce 'amo že potem v katoi stranki, .iinaimo gledati ina 'to, da se ona boljiinbo_j iizpopalinjuje in očistti, da ne propada v strankarSkem (abc_.evaintju vs&ga dobrega in slabega. Pamlaieinue irr_or.a pniitii v diobi gotovih časov, po preobrazbi 'iiazoiroiv, 'evolucili ui z aiiastopam novijli generaoiii. Ne ¦smiemo se pa lOtkrasCi svobode raz vujainja _n -se uipreči v jarem kaki palitiški strankli kat organzaciiia stami in tudi ne tolrko časa, dofcler se še poiiitiško izoibražujamo im smio še noar.i__iti'ra_ni. Prvo poliitiiško stališče navadno ni plod prepričarnja — in bilo bi naravnost greh, ako b ostali na iistean staliišču, kakor hitro smo spo_.nalii. da to nii pravo. Vse palitiško ^deilovaniie aiiioraino _npi~ ratii J_a feiDlitiunTi temeilj, ker ed'imo le kuiturna in gospodarska soia iin neodvisaiost nam omcng'0i5uie pc-iitiško sito an neodvisnost; da si pa prid«biimo prave politiške naobrazibe, nam je pa potreba obtretoivnega priesojanda. Pazitivni del potliitiiške simerti učiteiljstva viidiimio v zasledioiva-_j'U iin zavzemaaiu svojeiga staMšča pri vprašanjih šalske zakartadaife. .t. j. pri zastedovar_]u šdlske rn stanovske poliitike. Kakor pa gios.pocŠarsiko vedo, tafoo \?e tudi :poiitiško vedo zahteivati, da se uvede ikot prediine. iu vzffojevalliščih učit&ljstva. IZVENSTRANKARSTVO. Da je sftati naraščaau v dobi razvoja kat stnida on poaneje kot il_ulturno-stancvska ali strdcov_ia organizacida izven vs.i- ke potttiiške straink« in organizaciie, }e naravna potreba svobodnega irazivaja. Emo organizaaijsko niačelo ie potreba za poizmede atrogjo proglasiti: ohraaiiti ,ve popolnama nepalitiški zjiačaj atriOkiovrLihsianovskih orga_i_zacij kn ]e politiško prepričanje in naziranje proiflasiti koit zasebno vprašanije posamezniika; orgainizacida zal-teva ad njega le, da se ne odftiuuje s kuituriega temetlja. na katerean nai bo zasmovano stremlienje sole ;n se ne ¦odtuiiS od načeinih sitanovskih zaintev. S tem ie vsake-nu posaniezniku prepuščena poMtiiška smer, ki rntLsdi po in,fej do_exii zahteve 'organizacije.* !__; v slučajoi, da ni vezan naraščaj pri razvoju od nobene strainkarske diiscipline; le v stlučaiu, da je popalntomia prost aprionizma, inu je mogoče, da si ustvani sannostoaino, aia kulturni podilagi temeliječe prepričanje. Poilatika bodii znain^ast, kii jo bočeinio proučevati brez strankainskiih ¦predaodikov iin jo hočeuiio na podlagi teh prcaičdvajnjj in uiteim^e.jitve 'abnniiti v narodu v smier socialne zakonodaije, edime-ga in tetn_eiliiin€Ka smotra miše naradne irn kospodarske poJitiike bodočnioistii. Naraščaju y doibi raizvoia aktivno delovati v politiki, ue zasled^uaoč \n upoštevajoč ^orenjih amotrov, je nesmiii&el, ker se s t-eaji vzgajuje samo za narvadine kričaioe in _tra_i_kar___e ipriffanjaoe. Podiitika, ki <m iskala sn_ottra v zakiottiodaii in k)i ni tomeljiia na znainosLi, se "je razvila v posameznJkih v navaden poailiče_i voiilni boj, v katerem edinem se je videl sirmoter vse poffitike, v iimoči te ali one stranke; v boju na morale, zato taika poiitika nak"laša n€_T_otra_noat v svojo neizogibno Drenioč; na drugih jo graja, na -..ebi jo opravičuje. Nemiotralnos.t pa ni namen naše vzgoje, na_ namcn je idealneoši in ga viclinio v splošni narodnii in stainovski osa_i_otsvo(jitv_ in ne straTikarskemm. fanatizrnu prikladnili oisebn_h botfih. In v tein ozinu se je prti nas v marodu, se ie imed učiteljstvam samiiim in je iuaite}jatvo samo medi Ijudstvam, kakior itudii )e naraščaj sam nad sabo — mnogo gresil. V .em oziru bcd: narašoaiu vodniiik kr.tika v »Kulturi in politiki* *: ni vesel znak, kar je čitaiti, da namreč ni več diiaikih liter.arnih kru^kov, kjear bi deklamovali, pcsniko^ali, pisatelijevali i-n kritikavali; tem manj veseil z_ial_ je to, ker je na drugii sitraini g^otovo, da }e naša miadiina rano že razcepl.e(na paliitiskio. S tean se le kirepi neuigiodina čainjeinica, da je v&e poJno aktivnili po_itiča/rjev, a malto kulturniih Uudi. Vsi hočejo biiti brž samo staoovsiko razvHitii, a 'ne potmisliijo, 'da bi predvsean morali bjjti razviti ko. ljudie. Kafeor n_ladino in sebe, 'tafloo itudi ljudsitvo raiši uvaiainno v poMtiake stranke n«gio v kulturo. Seljaka adi stan.wnika preti poiiitiško budiiti, 'nejro ^a kuiturno iz_)bTa__iiti, :ie -opasmo poč&n.affije in de_nas.ogija; opravičiiivo je le v izrednih, nenormalndh raziraerah, n. pr. ob priliki ka_ke»a ixytoir_a, prevrata, če zaradi razpadi^asiti preiti nairai.i ald stami kaka nasrla usodna nevamost. Izvenstrankarstvo je pa tudi ona točka, ki je napravila svo.ed!abnio med narašoa_eim ,ir_no«.o sporav m ie še danes rr_ed učitelijstvoim še precej nejasna. Umdijivo je, da }e onemiu, kj j"e% že preda_eč zašel v sitirar_kars.vo Ln oboževanje te ali one politiške stranke, stališče izvenstrankars/t /a neinnJjiivo, kakor ga ne razunte oai, ki išče pri strankah >.s.bai'ih koristi. b>e neuimilfJLveiše je pa stališče, da se že naraščai v dob( .razvoja prišteva kot popol&n pristaš te ali one oalitiške stranke in ito iz razl(otR'Jv, ker je naraiščaii ae v dobi razvoja (koit dijak), zato še ne nicre ianeti v vsaki podToibi.ostii fiksiraneiga stališča, kar ga pa nnora irnerta kot član s.ranke. In zlo, ki se rodi iz te'ga, je strankarski duKiimtizem. v katerem odrvenevajo p&te_n z.<radi tesa str-uje in straruke, k_ir dasd ima kak član morebiti kako svoj^o mise_, ki je pa nasprotna z ono sitranko, je on ne spozna tn ne pri|3oznaivia, ker se ite že prezgicdai najuioitl pri stramki oboževaiti vse brez lastne sodbe — tudi vse slabo. Tako tudi pri orffanizaciiah! Z našega sitališča pa lnotniinio vse s kriitičnrrn očeso^m in duliomi ;n h-očanio pni vsitopu v org.atniizaai_o. kakor v stranke prLnesti s seboj tudi novih idej. N.kakoir pa ni izvenstrankaretva u_r.eva/ti veljavnega za vse sJuča;ie iu za poipoiItio izključenife in neudeleževamie pri poi_iAišlkieim žSvilijetiijiu: PoJitika je višek nar-odne pravioe, dia v zaktmodaii uvdjaivi vae :_judsike zahteve v procvitt narodrie celote: ona }e vaše.; na.r_)dne saunouprave in samo(od'ločl>e, k©r uzakonja ljoidsko želro tn \<)\\o, in zato se mora v vsak:i deinakracijj soude-eževaiti vsak poedlinec *) -Učit. Tov." 27. julij 1917 .Perspektive bodočnosti". *•) Dr. Kr. llešič: Kultura in politika" 1908. .Slov. Mat.". po &voje_n prepričanju pri zakio_ioda_i in upravi. Neobhodino je pa poitrebno iavenstrankarsitvo za naraščajj v dobd razvoija l>ri njega vzgoji in za organizacijo, ki podaaa o narodni zakanodaj. svoiie kritiona im__e__ie v obiiiki znanstven« iuteirr___jiitv_ svodega ataiišča. !o bodi naiša bodoča palitika! Teiitna razioga za izve^nstra-iikarsitvo narasčaja sta dajna v tejm, da taktika stranike sdabo vpliva na raizivcni diijaika, da ie pri svobodni vzgogi dobimo novih idej iin s tem koiri_'t_mj orjianizaciji in stran- kaun; in drugi, da .e dijak še v dobi razvo.a! Upamo, da učiteliisitvu, ki se bavi rr_n/oxo s ped^agoffiko, ne bo d_Mo todiko preglavic to ViD1raša_i_e, ker ga lailito iinteme-Jji skoro z vsakinn praviloim dobre vz&oife. izvenstrankarstvo z.a učitelja pa si predstaviljarao v tem, da se učitelj kot čian (>!gan_zaoi.e ne da usl-i_ž_ti v shižbo ptiiitiške strankv in deluie na to, da stranke n« izrab_ja_o obranibnega, narod!i.ega, prosv<_toega in gospodarskeea dela med liudstvioun za svoje strankat-skio ¦agiDacijske nairaene. Uč_te*_j se vzdržuj politiške valilnc aKitaoijie za posaiimezne strainke in ae ne daj uskiži.i kcrt poiitiškii a^itator tej aJi oni atranfci, teimiveč dvligai ijudsitvo poliitiško z vz-go.o iii pcničLtvLjo l.:udstva v nauivažn^ejSiih po-iitiških v/prasaijjLh in preanotxuii in kriitiiku. potložaj vedno z ozirroin. na staiišce in Uitameljevainje stališča vseh strank; každ Jj'U'd_.tvu smioter palit_ke o zakonodaji ini upravi in ne v voliini borb_; ne izkušaj ljudisitva pre-obrniui za kak coiiitiški preoba-at bodiisi v obujsni, deždi ali državi neevoJuci.skLm po•.cwn. Ne orgaa.iz.uj ljudsitva na poi_iti__c__n programu! btainovska orgain_zaciya naj se ne da uslužiti otiaiainio kakli poJatiški _tra_iki. Pa-č pa lahko vsak učiteJj izvršuje svcijo aktdvno poditiškio prav'co ,_ri volitvi po sviojem prepričanju; vprašanje pas_vne voiline pravice je prepušoati še razvoiju poli.iškeiga ž-ivjj__iija, y_igioje in izobrazbe m&d učiteidstvioim, da dozori njdiTda tudi dio org.an_z_ra_ieg:a poiiiiitipnega živujejija učiteJjstva in ofiiciaino ipostavJjanje svojiii zaistopniikiov v posaimeznih k__rr-oiracijah, če se pozne_e za to uvidi popatreba. Priimtoran je pa učitelj c_elofv__ti v pnosvcuiih, kukurnih, obra_r_bnil_ in gospodarskiih danuštvih, ki so za__ic«vana po načediii eaš&Ka stanovskega gibanja in organizovamja aii se jih pnidabi za aelo v t«m smisJu; tu pa se ima izdajati siaim koit za>-jtopnik učiteijstva in iuna dielova.i v smisiu skiiipno začrtanih nač&I in air_o.rov, vedno upoštevajoč, utrjevaiti in širiit. ugiled in načela arigia-iizaci.e v ljudstviu. SOCIALNO VPRAŠAISJE. Sooiaino vprašanje je teinueilii vsemu teoretičneirmi pnaučavanjiu naših stramljeu_j; inj&ga štu<__j wrna ttimelijiiitio razjaisiniti pojm in obliike raizireainega boijai im ama po jaisiniibi vse pcdiaive in zla, iki ¦j.ih je .potreba '-¦dipraviti; uvesti pa ima tudi v vise dede in paaoijfe, <ki jiti cnbsega sociatoo vprašainje — v sacioilio^iio. Pasti raora vpnašainiie razredaiega bo_a tudi ;med učiteilijsbvo; pooimii ievKlaunie veleposjestniške anistokracije — veleunešoamsi.va, buržoazne kapita__s.ticne imdustrije _n na drujgri s.trai_i malomcščanisiiva, esistoječega i_z nokodelskih alojev, srediiiih stajnov itd. — priodetariata — kmetiiškejia stoinu morajo dobiti koaikiretnejšo otbtluiko in tiikairati iie avoje 9tail__če do njih. Če odde__mo učiibedis.vo danes že v katerega izinied sociaMh razredov, ga moramo prideiifPi v razred proletardata. h katereiruu siigurno v našem 'narodu spada tudi maili kmet m imaioniieščaaistvo. V splotšneim učiteilastvo ni pojmovato razrednega boaa 'in se ga m zavedalo, zato se je prMaplJailo vedno k imeačainstvu, kii pri nas sicer čuti in misiLi buržoaano v nazio~ rili, a v bistvu pcuvečinii &esto_i iz slojev in stanov nialonieščanstva in bi se raoralo kriti z injiim tudi Simotreno, sodieč po položajii. Od napačiitga pojmovanja TazTednega boija je pnišlo do napaaiega ud«ijstvovanja m sitrem.jenja. V sliovetnskem naradiu se morarao bo rdli socialno poveaiini pnatii tujerodlnamu veiekapitafetu, veieposesitniku in velemeščanstvu, zaito je naš raizredini boj nerazdružljiv od narodnostnega boja. Razredmo vprašanje bo na naši zemlji rešeno edinole z narodnkn vpraišanjem akupno, ter ni a-ešeivati eaeiga vprašamda brez drugega, če booemo, da bo rešiitev obeh in PDsamezaiiih res pravina in temeijita. Ne¦?.i se pri nas tesnega združanja obeh Vipraša_ij <ne da, in so v>sa gesla intemaciomale pri razredheim bc_u, ki podreja marodr_o vprašanje, napaona za nais. Da govccimo času primerno: Sooialno vprašan_e j-e iimelo pred defldaraoiiio pri nas še popotoama strankarski pečait. Udej- stvovato se je sauno s poditiškLmi siiranitami kot kr_.ča__ski sociahizain, initemacioaaiknu. _oc.al__i demokratizam in v itretiji stra_iik,i, kje.r ni dobio izjrazute oblike zaradi narod-ieg-i radiiikailiLzima. ki ga je prepravflii-ail zaraidi aibsoliitne narodnosni m buržoaznega nazirainoa — je ipridefljo d>ohivaji vednio bodj ofol/iko narodirostaiega so ciailiizuna v odznaku jugos_ovar_skega deinokiratizina Priiinaša naim noivio znanstveno, modrosiovno in u_T_etmi_ikio detavaaije; prerc_e_nje iiiazorov moirale in duše Ijudj iin. zrevoluciotniramiie ekanoniiskiih raamer. Saciaiizem postaja itudi pri nas pninciip izpre-miembe niavega državnega reda: stramilliianrie k zadiružneimiu gospodarakemu redu, asanioisvojiitev projletanskega razireda, t. _. enega seidaaijili scciaJnih irazredorv (pri Slavenctli bi sk-cR. ladik© trdiiU vsega naroda), aH da defiini-raiiiio z fviasarvkom: SocuiMzem je teoretično rooiv svatovni naaoir, .prak_ič__o streniiljenije po <mavam drnžaibnem redu.* Edin_caid.> de Aimticiis ije ¦zakliical italijanskemu dijaištvu in ga vzpodbujail za sociakio vprašanje s klliLceim: * »Bavite se s tem vprašainjeini sedaj, dokJer sta uim in srce spremiLji-va za veiike lideje; sedaj, dokJer .tjc. rete _zkuš_vti na :sebi vso resniieo rzrdca visck-o učeinega Jiarodnega goi_podarja, da umevasije sociiaine bedie izJiaja bol'.j iz srca nego iz razuima; sedaj, dakilor krmta borba za ¦obstamek še >ni skrfaalla vaše ve__k_K_u-š_io_-t_ in vašega sočutja k\ se še iniste .po_n_r__i z Ljudsko bedo.« Kamiu iprime.-iejšd inego učiteljskemiu naraščaiira še v doibi študdja Ln razvoiia je ta kiic; na_niispe_i_eje bo, <ia saniemu sabi zalkiičimo te besede v srcu, da jiih izlkušamo r&aili_.oivaitii. lri naš klic naj se ii__p.nemeini v ¦resno voljo lin ddo, ki se bo ravn _> z -lašim stancm Taz.širiil do zadnje gonslke vasi in se uk-oT-e___nLl njega nauk v zadinji ^orsM koči! Clovek se ne rodi le sameirniu sebi, ainupak Bogu, t. ._. dnužbi LjiudskeKa ,pdk'olenja«; te besede slavnega sdovanskega refor.matarja šoilistva — Komenskeijai — so pagoj vsega preporada. Zakaj človek si mora prizadevati d&lovati za blaKinjo celote in -pri tem, ako to zahteva večiinski interes, če nainreč uniču-joče vipiliva na uisodo bližnjega — odreči se nekaterim deicim .astne s,reče. In v novi obliki se naii^ i)i"ika__uje čisti naulk: »Ljubi svoiegia bližiijejja — kakor samega «ebe!« \prašai:vje je le, alii }e mogoče prešiniitii aloveštvo s tem sociakiim duhoim? Lahko smo optimisti — a pni tein mora .pamagati vsakdo in zaične naa najprej pri saiiiiem s&bi! Dcižaai je pa vsakdo puir_agati rajvno za to, ker kar je za blaK«r vseh. je tudi v blagor posajnieziniiika. Naš istarn je Dozvain za vzg-c_evalca miladme in Mič main. za vz^ojevalca naroda. S teni iiam ie -odrejena že druga važna ^naloRa: proučavati v to sjvrho narodtnti značaj, Ijud&ko psiho_o®i_o, psiho našega narcda. Fravila ipedag-ogiike ndso ve/ljaivna le za vz.go.o iinladine, temveč je po anjih analogino vzgaiaitii narod, ki je v neikaterih 'Cizirih ipcdoib&n mjladeanu, se _i&ra__v_te_niu človekiu. Kaikar se vodi otroika -od st-opnje d>o stmpW, taflco se ima ipostopati z narodom. Bo^ (/aigoma se 'podaja vedino mekaj noveiga, vedino nekaj višjega in težiiega. Popoilino-. ma napa__no bi pa bilo, aiko bi stotpii'1 pned ¦ljudstvo in kar hiipoina, ne ozi<raje se na iiijegov-o duševno stiarnje in Sitopnjo, ga pričeJ vnemati za nititežie proWeiine. Dasegel ne bi nioesar, pač pa bi ntcffda škodoval dicbri istvari. Za'to je p__?p_nionia uipravioeina z-ahte^ va, -da poizmaj tisti, ki hoče -ljudstvo .vajrajdti, narodavo dmšo ki n.eftovo dosedan-jc. stopndo izabiraženosti ter teniieJdina oiačela P-da&ogike. Zatorej ni v novem ikraju ipričefi tako. delovati, dokler ne proučiš položa_a in isii ne naTpraiviš sis.ematičnaga naarta; spuščati se ni v stvatri, v katerih Tiisi teimeilijito odeintiran. Važrno je pa sociailmo vprašaiaie tiudi zato, ker obsega vsa sodobna najrvaanejša aiktualna vprašaoija, n. pr. dedavsko, žensko, spoilno itd. itd., o katerih mora bi*i pri šitudiiju nanoda vsaikdo oTientirani; zatcrej se morainno vzs^iati na poJiiu sodializma inn socialog-ij-e. Social'Dgija kot zinansfcvena podlaga socializmu 'im tearetični vir vseh socialinili vprašainj nrrcira biiti prouoevama od nas vaporedno s psih'o(loffijo in !pedag?o«i(ko ^fcer se 'rmora uivesti kot predimet v maša isitanavska vzgajaMšča; dotilej pa .K> niora učiteljstvo proučevatt. saino. V dailpi perspeikitivi se nam odpiira novi ¦ideal, do kater.ega ye. še nekai .pofai in dela, a vendar se inam že odpira smer, v kateri se razvija človeštvo k moralnamu Preparodu. Naspnoti sedaj vladaaoči moralli se .positavtlja eno roo/ralo, isto za imoža Ln isto za ženo; isto za zaisebno in isto za iavno življenje. Brez zdravega po&amczrrika in zdrarvega stanu, brez zdraviili stanov iin zdravega .raroda in brez zdravdh narodov ni zdrave družbe. Socialni duiii, ki ga nagilašamo in ki naj nas prešine, nam pa kaže tudi ideail 'tn naiše ddo v drugi luči, nego je navadno nazirange o tem. * Prim. V. Knaflič: Socializcm. ** »['oslanica slovenski mladini: Kaj hočemo?«