Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in domh. XL. Piva skib 7 Neapolu biLa nam je, fa smo si poiskali stanovanje. Dobili snu) ^a y gostilnici nekega šVicarakega Nemca, po imenu: Zopf-Weber. Za preno5išce smo plačali 7sak po 2 franka in bili smo z vaem zado^oljni. Tudi jedila "so nam dižala, ker ao bila po naši šegi pripra^ljcna. Gostjlničar in jegova žena, obadva precej debela, sta kaj prijazna do tujce7 in go7Orita rečjidel nemaki. Sedaj, ko smo vedeli kam domu, smo se napotili mesta ogledovat. Neapol je ob morju pozidan tcr šteje kakih 450.000 prebiyalcey; med njimi okoli 80.000 Iazaronije7, t. j. lenuhov, ki živijo o kraji, beiačenju ali kakem lehkem zaslužku. Kakor žaklji poleža^ajo po ulicah na solncu. Kedar se katetemu zacne trebuh kregati/ se po5asno pretegne ali pa 7stane, da "si kaj zmekne ali kaj pribera5i. V najve5ji sili stopi 7 dnino k ribičem. Ker mi je robec nekoliko iz žepa lukal, me je gostilnicar brž opomnil, naj ga globljeje skrijem, da mi ga kak lazaroui ne iz7le5e, preden dojdem do pete biše. Najpr^lje smo obiskali, jaz in moji to^ariši, cerk^o S. Francesko di Paola. Kralj Ferdinand I. jo jc zacel1. 1817 staviti in jo je 7 14 letib dozidal. Por dobna je rimskenm Pantheon-u. Znotraj stoji 30 krasnih stebro7 iz marmorja, ki držijo Ii5no knplo. Glarni altar, 87. apostolom posveŠen, je izdelan iz dragega kamna jazpida. Čloyek se nad krasoto ccrkye kar zavzema. Proti 7e5eru smo obiskali nadškofo^sko cerke7 in 7 njej slo^ito kapelo škofa in mučenika 87. Januarja. V 7elikem altarju 7 2 8tekleničama je sbranjeua, na^adno strdjena, kri mučenikova, ki pa 3krat na leto — 1. nedeljo majnika, 19. septembra in 16. decembra — 5udežno 78kipi in teko5asta postane. Neapolitanci tega 87etnika gore5e častijo in ga pogosto na pomoč kličejo, posebno ob času pomora, ali kedar se mestu ognjenik Vezu7 grozi. Med tem je nastalo slabo vrerne; začelo je občutljivo mraziti tako, da so nekateri našib tovariae^ ne^oljni 7 no5i po že leznici potegnoli nazaj 7 Rim in doma. Drugi smo ostali in pričakali bladno 7endar neizre5eno lepo in jasno jutro. Den je bil prijeteu. Po zajutrku smo sc nekateri namenili na hrib, ki mu je ime Kamaldoli in iz katerega se uživlja najlepši razgled _a morje, mesto in jego^o ljubez- ni7o okolico. Bilo nas je 8 oseb, eden je bil Amerikanec. GoVoril je razumlji^o nemski, laški pa nič. Kamaldoli je na vistikern bregu, kakih 450 metro7 nad rriorsko po7iaino in 2 uri od Neapola. Obiskovalci ye5jidel jahajo tje na oslib, ki že obsedlani 5_kajo na ulicah, ki peljejo proti Kamaldoli. Za jeduo živinče se plača po 2 liri in nekoliko centezimov za gonjaSa. Mi nismo hotli najeti o»lo7 in «mo ne peš podali na pot. Okolica, po katerej sruo sedaj korakali, nas ui 7eliko mikala, vsak je hitel brž dospeti do bele cerkve, ki stoji na bregu Kanialdoli. Zraven cerk^e je samostan. Tukaj smo pozvonili in 7iata se za nekoliko centezimo^ odprejo. Saniostan je sedanja laška vlada zatrla; le samo 4 uienihi smejo pod lastno streho se eakati na svojo smrt. Zapuščena cerke7 in prazni samostan nimata ni5 posebnega. Tem bolj nas je raz^eseljeval iz aamostanskega 7rta prekrasni razgled. D7a križa stojita 7 7rtu na meatu, od koder se najlepae na 786 strani vidi. Pod obiskovalcem se razprostira 5adovito lepa, z raznim drevenjem in zeleničjem nasajena in obsejana okolica; nekoliko naprej se vije y,il<i7ito morje, kakor nebeaki pa8; soln5ni žarki so po njem utrinjajo, kakor da bi zlato svetle ribice skakljale nad vodo. Iz morja se dvigajo osredki ali otoki Nisida, Proscida in lepa Iscbia, kakor da bi kos brega nad vodo plaval. Po globokem morju se vidi mnogo močnih bark, katere nepremaglji^a sila hlaponova urno 7le5e naprej, in sivi dim se vleče za njimi, kakor da bi kdo kito spletal; tu pa tam zagledatno tudi ladje z belimi in piaanimi jadri ali plabtarni, katere lahek 7etri5 uapinja. Nad vso to kraaoto pak stoluje, kakor kralj na 7isokem prestolu — ognjenik Vezu7 in puha nepreneboma iz sebe gost dim. Lahi pra^ijo o krasni okolici in mestu Neapolskem: 7edei' Napoli e poi morir', t. j. videti Neapol in potem umreti. Videl ga sem, a ži^ljenja za njegoy pogled 7endar nebi dal! (Nastavek prihod.) Smešničar 23. Upnik vidi svojega dolžnika 7e5krat 7 kr5mo zahajati. Razdražen mu re5e: yino 7 kr5mi 7edno piješ, meni izplačati pa ne5eš? nPomiri se", mu odgo^ori dolžuik, n7saj samo vidiš, da vino pijem, ne pa, da ga tudi placam!"