Za poduk in kratek čas. Potovanje v Otizo. (Spisal F. K.) (Dal.je.) Sedaj pa prevdariva, potrpežljivi bralec, preden bova dalje potovala, kdo je kriv, da so naše občinske ceate tako zanemarjene, ali občinski predatojniki, ali pa občaniV —Vai sku paj in torej tudi občinski predstojniki, ako nočejo uporabiti avojib pravic, pa tedaj tudi ne izpolnjevati avojib dolžnosti. Leti ne vedo, da lepa anažna obleka časti človeka, da lepa živina in lepo obdelane njive kažejo, da jib oakrbuje priden gospodar, da je dobra občinska cesta na čast občinskemu predstojniku in celej občini in tedaj tudi ne vedo, da čestite cerkev in šola, 6e ste zali, celo faro, oziroma šolski kraj. In ravno ti dve bi morali z vao pozornostjo oskrbovati. Saj to ni tako težko, kakor se nekonm zdi. Tvoje posestvo, ako ga imaš, dragi čitatelj, ima le enega oakrbnika; famo ti smeš reči: to je moje in vendar je tvoja hiša morda v boljšem stanii, kakor farna cerkev in šola, katerima vsi farani pravimo, to je naša cerkev, to je naša šola! Pomisli, kako težko ti je pri srci, če prideš k prijatelju v bližnjo vas, ali pa če obišf-eš prijateljico, ki se je omožila v sosednjo vas, kedar slišiš, ko vstopiš na dvorišče, besede : ,,oh, ne zameri, ne uatraši se!" Ali pa če pridejo gospod župnik, ali gospod nčitelj k hramu : ,,ne ustrašite se! tako imamo vae razklopotano; morali ai bomo novo bišo postaviti!" — Se-li sramuješ uboštva? Ti neuninoat ti! Kdo ti bo zameril, če si po nesreči ubožal'? In kdo odpustil, ali te niiloval, če ti je uboštva kriva tvoja nemarnost ? — Sedaj pa te vprašam: Kaj porečeš tujcu, ko pride v nedeljo v vašo farno cerkev, v katerej vis^ morda razcapane zastave, umazane, zaprašene podobe, ali pa če je razpokana, črna stena? S čim se opravičiš, če še si ta tujec po službi božji ogleda šolo, pa si že, ko stopi v šolsko sobo, nogo sklekne na strganein podu? — 0 četn pa najraje pripoveduješ, ko prideš iz božjega pota doinov? Kaj ne, o cerkvab in šolab, katere si videl. Vidiš, ravno tako pripoveduje tujec o vašej cerkvi in aoli, svojim domačinom, ko pride domov! Dragi moj! Ko tvoj sinko atrga suknjo, mu jo zakrpaš; ko mu je premajhna, mu kupiš novo ; ko se ti biša kvari, jo popraviš: le cerkve in šole nočeš ne popravljati, kamo še le novo staviti! Ne vea-li, ali pa nočeš uvideti, koliko dobrfiga imaš od n.jiji? No, ne boj se, tudi jaz ti tega ne bom tukaj razlagal, samo rečem ti še, in to ai zapomni: nKdor ne spoštuje cerkve in šole, temu ni mar za arečno časno in ne za srečno večno življenje! (Dalje prib.) Smešnica 12. »Sosed", reče krčmar bolnemu trgovcu, ,,8osed, s teboj je menda že le pri kraji". — ,,Hvala Bogu", odgovori slednji, ,,tako še me doktor pa apoteka vendar-le ne bosta postavila na beraško palico".