Cactto VI,, štev. 34, V Celju, iorek dsi© 25, m&rca t®2& Poitnlna plsčana u gotosinl. Stane letno 84 Din, niesečno 7 Din, za Inozemstvo 240 Din. Oglasi sc računajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popvist. z?4Osa*N«35BSÄPonoci smo prispeli v neapoljski zaliv. J*i'od nami so je odkril velica- sten in grozon prizor. Ognjcviti odsc- vi so prepregali daljnjü nel)o, kopno in morje. Bobnenjo in noeni glasovi stra- hu — kakor da prihajajo iz podzem- skega fiveta! Ognjoni stebor me je neho- te spominjal na slike iz sv. pisma, smrt, pekel. in budil v raeni cudno mo- Sanico čustev. Kakor ob sodnom dno- vu! Vsi živci so napeti. Po prvi želji, da se umaknes kamorkoli, se polagoma privadiš in celo streinis za tem, da se cim hitreje približaš. Ves Neapolj. se ti zdi majhen, kakor da prosi razsrje- no, st rasn o božanstvo milosti. Vsled razbuijonja sem le s težavo dajal za- povedi. Glas se mi je zdel tuj v divji in jezljivi prirodni pojavi. Toga nn born pozabil. So v snu me često sprem- Ija ta vizi ja.« — Vulkani so v višini'običajno stož- casti. Iz odprtine ali kratra bruhajo j-azne plino. Irde in tekoče ognjono kojo nprezajo tudi nas manjzaveden avstrijskoorientiran element, nastopili / nami v odkrito borbo, ki gro za tem. da zastruplja dalje nase obmejno pre- bivalstvo, obljubljajoč mu nekdaj vsc- zvolic'avne nemško solo in povrnitev minulili ča.cov Avstrijo, ko nam šo ni gospodoval ta > prokloti Srb«. ampak Nomoc! 'laka je nientaliteta na Sega noinsknlai'stva, ki tvori 00% takozva- no noinske poliliene sti-anko. In to mis- Jjonjo moramo zalreti in iztrebiti v in- lorosu naroda in v interesu državo. .Beograjska vlada je doslej imela za to raiio na našem narodnom telesu pro- malo iimovanja, korak slovonskih strank v Mariboru poineni jasno in odlotno preorientaeijo pri nas doma, in prei^i'icani smo, da bo to zdravo In onolno našo narodno voljo moral upo- stevafi v svojem zadržanju na pram sloven.skim renegatom in Nemoem tu- di Beogj'ad. ki niora znati s kom ima posia na severni granici Slovenije in v posaiiioznih mestih, ako govori o koncosijah takozvanim lojalnim nem- skim državljanoni v Slovoniji. Skupen in enoten nastop Sloven- stva v Mariboru in povsod tarn, kjer bi sicer nnstopila možnost, da pri ob- cinskih volitvah prodre lista onih ljudi, ki so v oasih Avstrije gospodo- vali nad nami, je zdrav in mijno po- tveben. Življenski naoionalni in gospo- darski in leres nam predpisnje tako ravnanjo. ki ni v naših politienih bov- bah za gotove obeine in zastope nie novega. Tako so ravnali nokdaj Nem- ci kot naši gospoilarji v Jjoju proti nam, tako nastopajo Nemci tudi danes vsepovsod, kjerkoli se v zivljenjn sre- ravamo /. njimi. Znamenje naoional- noga zdrav ja in nara.ščajoco naše zre- Iosti je, da je na razvalinah politične razoepljenosti položen trden temolj za skupen nastop in za skupno slovensko zmago v obmejnem mestu Mariboru. Iz smi smo tega veseli, ker more rodi- ti le dober sad tak pojav, ki je obenem renegal:ova in Nemcem odlocon mo- rnenlo, naj ne izrabljajo predaleo nase liotrpežljivosti in naj vedo, kaj in do kod smojo. ako hocejo mod nami in r. nami ziveti. GledaHšče. Re p erloar : 2'). maic;). torok xMamzelle Nittou- cJte<. Izv. tvarine. Ta ognjena tvarina se zove lava. Vulkani izločujejo tudi drobno lavo, takozvani vulkanski pepel. Ta pepel se pojavlja v ogromnih množi- iiali. Ž njim je posul Vezuv v rimski dobi eela mesta. Poleg tega meeejo vul- kani v višine koščke skrušene lave, ki se zove jo lap Hi, večji kosi pa bombe. Vulkani lahko s svojo silno močjo od- trgajo iz kratra skale in jih vržejo v zrak. Ogromne množine vodnih par iz kratra se zgoste nad vulkanskim pod- 7'oojem in povzrooajo strahovita ne- urja. Nekaleri vulkani izločujejo sämo iavo. V teh slučajih so lnnožine te raz- beljono tvarine izredno voliko. L. 1854 je pritokla iz vulkana Manna Loa na Havajskem otočju v Tihem oceanu re- ka lave, dolga 42 km. Iz nje bi so mo- gel sestaviti eel Vezuv! L. 1817 je izbrubal vulkan Tam- bora 10;J, km3 lave, a 1. 183.5 vulkan Cosoguina 150 knr'! Sodi se, da prite- co letno okrog 10 km3 lave na zemclj- sko pövvSino. C.e vre v lonon meso, opažas, ka- ko so od casa do časa dvigno kaša in kako puhti iz nje šumeča vodna para, Ako bi vročo vsebino krepko zaprl, bi so lonec razlotel. Pri nopopolnem po- JDS. KHAJHVXA ORGANIZACIJA JDS ZA CELJE-OXOUCO. Cetrti se- stanok so vrsi v torok, duo 25. mare;i |()o/, ob ;-). viri popoldne na Ostrozncnt v gostilni g. Antona Fazarinca. Dostop imajo vsi člani, vabljeni in po istih upeijani gostje. Obsiren dnevni red. Političnc vesti. IJHAJ)N'1ÖKO VPRAŠAiNJE. Na pelkovi vecerni seji ministrskega sve- !;: jo poroeal med drugim minister za izonaeenje zakonov Trifkovic o konoe- sijah, ki jib je obljubil finaneni mini- ster dr. Stojadinovic uradništvu. DrJč. namoščoneom se izplača 1. aprila enak prednjt'm kakor v niareu, 1. maja pa place po novem zakonu in dosedanje draginjske doklade. tzvzeti so oni naj- višji uradniki, kojih nove place prese- ,s',;ijo dosedanje place in doklade. Raz- vrstitev uradnistva se mora izvrsiti do I. aprila. Nova urodba o dragiujskih dokladah so bo predložila do 10. aprt- la, tako da bi potomtakem stopil nrad- ii iški zakon z novimi izpremembami s I. majem v voljavo. BURNA SE.TA V NAU0DN1 SKUPŠfllNI. V seji nar. skupscMnc 23. tin. j(! prišlc do ostroga spopada med vlado in opozicijo. Radikali namrec zavlacujejo sejo verifikacijskega odbo- ra. Demokratski poslanec Pečic je oži- tu^iil postopaujo Gjuricica. kot pred- sodnika voi'jl'ikacijskega odbora ter v- prašal prrdsoduika skupžčine, ali ran jo zna.no, da Gjuricič noce sklicati ve- rifikacijskega odbora in ali jo prod- sodjiik ])ripravljen odrediti, da se ^orl- fikacijski odbor nomudoma skliče. — Predsodnik Jovanovic je odgovoril, da je (jljuričic; sklical sejo na 27. tm. Nje- gova dolžnost je le skrbeti, da odbori vedno delujejo. Opozicija je prekinila predsednika z viharnimi protesti. Gju- ruM so jo skusal opravieevati, a je Pe- i'if'1 zavraeal njegove argmnente. Po- lagoma se je zbornica pomirila in pre- šla na dnevni. red: specijalno razpravo niiuistrstva j)ošt in telegrafa. Prora- •vu:i jo bil s])rejol, onako tudi proraeun minislrslva poljoprivredo in voda. SlTlTACi.lA MED VLADO IN O- POZICIJO POOSTR.KNA. Sefi opozi- «•ijoimliuh skupin so se 22. tm. sestall ter konslatirali, da so radikali prekr- kiilju opažarno, da se pokrov tresa in da so kade skozi pokrovovo odprtino kadece so in sumece vodne pare: ka- kor potreben oddih in v malem slika vulkana. Kot rabi lonec oddiha, tako ludi naša zeinlja. Njeni oddihi so vul- ^anj* ^;l m Jih ne bilo, nastajale bi '»ujšo, groznojso nosreče na zemlji, kor bi popokali voliki deli zemeljske skorje. Vulkane delimo v žive in ugasle ali rnrtve, in jih poznamo preko 400. Največ jih je na obalah Tihega ocoana, okrog 80; (udi Japonska je na glasn ]io svojih vulkanih. Sploh se pojavljajo na obalah Tilioga ocoana najpogostej- ši izbruhi. Izbruh Tambore na Sum- bavi v Äfalem sundajskom otočju jo zahtoval 42.000 človoških žrtev. Lota 1833 se je pojavil na otoku Krakatau v Sundajskih vratih vulkan, ki je uni- čil polovico otoka. Prod izbruhi nasta- jajo cesto veliki potresi. So nam je v svežem spominu zadnji glasoviti ja- ponski potres. V teh krajih se pojav- ljajo potresi tudi brez vulkanskih iz- bruh ov. Temu je podvržena vsa obal zapadTie Amerike, četudi ne delujejo na njej živi vulkani. Tako je poškodo- val potres v kratkem razdobju mnoga mesta v vulkanskih krajih Ekvadorja, 1 Kolumbije in Mehike. ili dolzuosti primitivne parlamentar- ne lojalnosti. Opozicija lioče danes ži- valmo poseči v razpravo glede budze- ta. Radičev<''i pridejo v 13eograd v pon- leljek ali torek. »Hrval« od sobote pra- v\: Hoci co, doci. . . i Pašica srušiti!« NEMÖKE BLAMAŽE. -Berliner Tageblatt- jo objavil v petek dr\igo taj- no pogodbo med Francijo in Češko- slovaško z due 28. oktobra 1918, ki go- vori o obnovi eeskoslovaske armado pod vodstvom 1'rancosko vojaške misi- je. ?Präger l'resse« ponovno odloono zavrača natolcevanja in potvorbß Berl. Tageblatta« in Wolffovega bi- oja in izjavlja, da so oinenjeni origi- nal iu doKiimonti že dolgo v rokah eo- škili vladnih most. Sodi se, da gre za navadno špekulacijsko kampanjo proti Franciji. ANGL1JA IN FRAN0IJA. Mac- donald je pisal Poincareju, da ima Francija pravico zahtevati teritorijal- no varnost, in priznava nevamost, ki preti Franciji od Nemčije. Nasprolen pa je vojaškim pogodbam predvojno kakovosti in predlaga, da naj se Nem- cija sprejme v Zvezo narodov. Za slu- eaj, da bi izzvala kaka država spor, bi uastopila, Anglija z Vwsemi svojimi ob- oroženimi silami proti njej. Poincarc napovedujo znatno zbližanje z Anglijo. FRANCIJA PROTI UPOSTAVIT- XI KALIFATA. Zunanji odbor fran- coskega sonata je 19. tm. obravnaval zakon ski naert o Lausannski pogodbi. Sklonilo se je tudi, da Francija ne bo podpirala upostavitve kalifata, ker l)i to posposovalo panislamizem. DR. BEN.EŠ OBIŠČE DUNAJ. Kakor se govori v dij)lomatskih kro- gih, bo dr. Bones v prihodnjih dneli obiskal /aeznega kancelarja dr. Seipla na Dunaju. PROKLAMAGIJA GRŠKE REPÜ- BLIKE. Grška republika se bo konč- novoljavuo proklamirala v torek, to je na dan obletnice grške neodvisnosti. Bivši ministrski predsednik Zaimis je poslal kralju pismo, v katerem ga pro- si, naj odstopi. SPOR MED RUSI.IO IN K1TAJ- SKO. Kitajska se upira ratifikaciji sporazuina za mandžursko žoloznico. Ako Kitajska ne izpolni svojih obljub, bo sovjetska vlada za.sedla Mandžurijo. Newyork Herald« omenja, da bodo velesile intervenirale, če bi napetost mod oboma držnvama dovedla do \ ojne. Najznamenitejši vulkani Atlant- skoga oceana se nahajajo na otoku Ts- landu, kjer je Skaptar Jökul 1. 1783 izbljuval toliko lave, da bi se bilo iz nje moglo zgraditi par Montblancov. Znani vulkani tega oceana leže tudi na Malib antilah v Srednji Ameriki, kjer je 1. 1902 vulkan Pelee na otoku Martiniqui nnicil mesto St. Pierre, in pa na otoeju zapadne Asrike, kjer sc še vedno kadi vrh 3700 m visokoga Pi- co de Teyde na otoku Tenerifi. Tudi Sredozemsko morje izkazuje nekoliko glasovitih vulkanov, ki sc na- hajajo, razun Santarina v Egejskem morju, vsi na zapadni obali Apenin- skega polotoka. Tu je zo omonjeni Ve- zuv pri Neapolju, Stroniboli na Lipar- skom otoeju. ki neprestano bruha ogonj in lavo, in ogromna Etna ua oto- ku Siciliji. Ktna je 1. 1869 zmetala r morjo nad Katanijo 750 milijonov ku- bičnih inetrov lave! Radi svojega vul- kanskega delovanja je Italija eesto žr- tev jakih potresov. Tukaj podzemsko silo šo neprestano živo delujejo in mi- nilti bodo tisočletja, dokler se zemlja ne pomiri. Kadar vulkani mirujejo ali kadar začenjajo ugašati, ostavljajo na svojem podrocju znake svojega prejš- njega delovanja: takozvane fumarole, ~—--------—— ' ¦ - ¦¦¦iiMTriMMnsiMiiniiriiPMiiBiwiiiiBi iia^nM^H^9HflBHfllBQBBHBMi^HBB^HBi^iHa!^^UL&JätfUiiM^MU^iflaMnK33MflBp SI ran 2 > N 0 V A D 0 B A « Šiev. 3!. Celjske novice. PODRUŽNICE J3RUŽB!'] SV. CJ- JtlLA IN METODA IN GG.THGOVCU vljudno opozarjaino, da izda CM-dru- žba za Veliko noe nove razgledniee, in sicer eno vrsto razglodnic z vosoiiom za praznike, drugo vrsto brez voščila. ki se bo labko tudi pozneje uporabl.fa- ]rj. Razglednice izidejo v par dnevih, zalo prosimo naročil. XOKOLSKO DRCSTVO V CEUV priredi v soboto 29. tin. javno preda- vanjo. Predava prof. Josip ,'Joras iz JJubljano o »Umiku čez Albanijo Jeia 191~><. Občinstvo že danes opozarjaino iia. to velezanimivo predavanjo. ki jo v Ljnb]jai;i zbudilo splosno pozornost. I 'ristop brezplaeen! PRVA KONCERTNA MATIN EJ A GLASI1ENE MATICE. *Glusbena Ma- licxi' r Ceijn nam poroea: »/. KON- CERT N A MATINEJA »GLASBENE MAT ICE«, ki bi se imela vrsiti a- nod el jo, chic 23. t. in., je bila v zacl- njem Ironulku odpovedana a- znak pro- testa proti izmisljenim .govoricam, ki so jib neko osebe začele siriti po mestu, da namreč prireja »Glasbona Matica« kljub dojstvii, da je v Narodneni domu na razpolago akuslična dvorana, svo- je javno koncorto v mali dvorani ho'o- h > Union«, in da to dela iz antipatije proti Narodnemu domu in nalašč. — Kor te govoriee niso resnične in nio- rojo teraeljiti le all na neukosti a)i pa nagajivosti, ustavlja »Glasbena Mati- ca-;: svoje koncertno delovanje, doklor so to \braSanje no razčisti.<' BALKAN« it Celju. Nase dnliov- no iijedinjenje nije jos dovršeno. Dr- žavno jodinstvo jo postalo fakat riapo- l-ima najboljih sinova našeg troimonog naroda. Nf.jbolji sinovi na.scg narotla ujedinjoni mi i duhovno. To jedinstvo treba da razsade u najšire slojove na- sega, naroda. Za sve nacijonalne po- jediuee, za nacijonalne organizacijo i 1>Balkan«. Njo- govo zasluge su noosporne. ».Balkan« «)s«ča da misija njogova još nijo dovr- šena I zato i posle državnog ujedinje- nja nastavio jo svoj posao. Kon com ovoga jnoseca dolazi u Sloveniju. 30. o. m. priroduje koncert u Colju. Mes- no nacijonalno i kulturne organizacije pribvatile su odvižovljeno poziv, da pri- prorne svo polrebno za taj koncerat. Dužnost jo naprednog gradanstva, da što olnlnije posoti koncerat, koji ee pružiti ne samo veliko ostotsko uživa- nje, nego oe biti i nacijonalna inani- festacija našeg državnog i narodnog »ijodinjonja. sol fa tare, liiofete, vroče in kisle vrelce in slednjio krasne gejzirjo. Funiarolr«, nastano, kadar se vz- X>m> iz kratra steber vodnih par. Njoj šo slični gojzirji, v katerih so dvigne stebor vodo in vodnih par do višine 300 in: divni prizori, radi kojib sta na glasu otok Island in park Jelow- stone v Zedinjenib državah ameriških. Kadar privrejo iz odprtine žve- Ijlene pare skupaj z vodnimi, nastane solfatara, kadar pa so pojavijo skod- Ijivo pure ogljikovo kisline, takozvanr niofole. Znano mofete so »Pasja jama« pri Neapolju, »Dolina smrti« na otoku .Tavi in jama Susaki pri Korintu v Gr- čiji. Vroči in kisli vreloi so znaki nok- 'danjih vulkanskih področij. Naša dr- žava je na teb zolo boga.ta. četndi so vulkanski kraji novar- ¦ni, von dar drži ljuj)ozon do rodno grn- de narod kakor okovanega na njih. Za caaa strašnih izbruhov beži narod Ixrezglnvo prod goroco roko lave, toda mm so vulkan umiri, se vraca zopol v njep-ovo okrilio, da s trudom in znojem nbdoJa ne.sitmrna tin. ŠE.STA CAMN.SKA KONFK- JiENi'A. Greinij tigovccv naznanja \sorn gospodarskiin krogom, da sr xeyJa curinska konferenca \vh\ v čolr- tek, due 27. raarca tl. ob 8. uri zvecer v prostoriii Javno skladiščne in pre- vozne d. i!. v Celju. Z oziroin na važ- no-it te institncije vabimo vse zaintere- sirarie ktoge, cla so goren je konferen- co točno ob določoni uri udeležijo. UHFJ-tlJ THGOVCEV naznanja vsem svojhn članoiu. da. so vrši dne 24. tin. ob 20. uri v mnli dvorani Narod- nega doma zborovanje vseh članov, na katerein se l.'o razpravljalo o vprasa- nju »Ukinilve stanovanjskega zako- luu. Ore v glavnem le za rešitov vpra- šanja, ali jo položaj danes tak, da nase gospodarstvo, predvsem trgovina in obrt, ,ŠY! ])otrebujo, in to v kakšni nieri, /aščilo na.jomnikov i slanovanjskih i poslovnih lokalov lako v ])ogledu otl- povedi, kakor glede višine najeinnino. —- Naoelstvo. URADNIŠKE PLA(\\L Financna delegaciJM nas obvosca: Po brzojavnem obvostilu gosj)oda finančnega niinistra z dno 20. tin. jo izplaoati državnim na- ineiieeiiceni sa april 11. isle projomke, kakor za marev, toroj tudi preriujem na novo place v dosodanji višini. JAVNA LICITACIJA. Na osnovu naredjenja Komandaivta Dravske di- vizijske oblasti E. br. iO21 od U. inar- ta. 1924 god. a sbodno tacci 15, člana, 80 Zakoua o državnom računovodstvu i clan a J8 Pravilnika za izvršenjc po- nienutog zakoua održat ce se na dan 20. niarta 1921 god. u U časova pro- podne na dvorištu Garnizonog intend, slagališta u Gelju po predpisanim w- slovima javna usmena licitacija za prodaju 580 drvenih sanduka od raz- nib konzerva i 5 drvenih buradi raznu veličine. Uslovi, po kojima če se izvrSi- ti ova prodaja sanduka i buradi, mo- gu se videti svakog dana u Garnizo- noni intend, slagališta u Celju. Kav- cjja 10% od celokupne vrednosti 35 dinarja polaze se u gotovom novcu na dan licitacije u 10 časova na bla- gajni koin. Celjskog vojnog okruga. SV1NJ1NA JIM JE 1JI8ALA. Pred par dnevi so utlrli neznani Ijti- bitelji sunk in klobas skozi okno v pre- kajevalnifo župnega cerkovnika gosp. Kovošca tor odncsli tri velike sunke, 31 klobas in dva kosa slanine. Vceraj pa so nasli vrečo z omenjeno vsebino pod Starim gradom. Večino je dobil g. Korošec nazaj, nianjka pač slanina in nokaj klobas. P0MLADANSKO SOLNCE NAS NIKAKOR NOČE OSREČITI s svojo blagodejno toploto. Vreme je tako ki- lavo in pii;-:!o, da. so nie kaj ne ujema z osvozujočo pomladjo. fttirideset mu- čenikov nam jo nudi'.o lepo vreme in upali smo že, da se bomo greli v pri jet- nib solnčnih žarkih, pa gledamo kar naprej z obJaki zastrto nebo, na nas pa prši droben dež. Stari prcroki in sto- lelni kolodar »so nam lotos odpovedali. KINO GABERJE. Pondeljek 24., toiok 25. in sreda 20. marca »Skriv- nostna podniornioa«. TV. opoha. NOVA OBRT. V Colju, Proserno- va ulica st. 19. j(! otvorila ])osobna dru- žba brusaško obrt z električnim obra- tom. Vcc razvidno iz ogla.sa. Narodno trosnndarstvo. RES0LVCUE, sklenjene na občnem zboru Glavnega Saveza jugosl. vinogradnikov dne 10. fobiuarja 1924 v Zagrobu: III. Ti.m0lnv.i3a glede pobijanja direkl- 110 rodečih vinskih trt. Vo roforalu g. pot. učitelja Skun- driea iz Daruvara se ugotovi: »Da se nahajajo v skoro vseh vi- norodnih pokrajinah naše države ve- like površine zomlje, zasajene z manj vrednimi, direktno rodeoinii ameri- kanskimi trtami, ki se neprestano raz- širjajo, čeravno proti trtni uši niso od- porne in zaradi toga kot podlage ne- poralme. in čeravno njih vino vsled slabega okusa in duha tor zclravju skodljivih sestavin ni sposobno za vin- sko trgovino. Navzlic vsemu temu se te trte od noukoga ljudstva vedno vec in voo, sade +or sc s tern povzroča vna- rodnom gospodarstvu: a) obnova vi- nogrndov na neodporni podlagi; b) pritisk na vinogradništvo, ki po prak- ticnib in znanstvonih izkustvih edino odgovarja zabtevam svetovne vinskc trgovine; c) povečanjo vinske krize z nagoijiiljenjem velikih in za trgovski ])roiiiot nGsi)osobnih vinskih zalog; d) kvarjonjo dobrega glasu vina iz doma- (O trie; 0) izguba tujib vinskih tržišc; f.) nemožnost tekmovanja v vinski tr- govini; g) voilno vocje opuscanje ob- delovanja zeniliišč, kjer so propali sta- ri vinogradi in kjer se z uspehoni mo- re Mo}iti samo vinska trta; h) prenos vinogr.adnižtva iz njegovib prirodnih položajev \ plodovile ravnice; j) go- lniljejije za trgovino nesposobnih vin- skih proizvodov in j) nevarno širjenje a Ik oh oli/. ma. To le/ko slanje našega vinograd- nisiva znafi lorej propadanje narod- noga blagoslMiiia. zrlravja iji delavnih sil. Zakon o obnavlja.nju in pospešo- vanju vinogradni«tva zabranjuje sicer sajenje direktno rodečo loze, a ta za- branitev se ne izvaja in se niti ne mo- re uspesn'o izvesti, dokler se z zakono- dajnimi in sistematičnimi ukrepi ne 11 red i vpraLanjo obstanka postojecih velikih povi'sin le vrsle vinske lozo v naši državi. inloresi narodnega blagostanja zahlovajo iii!])era(ivno, da so ])obija, in onemogoci vsaka proizvodnja v dr/a- vi, ki pri izgubi delavne sile in prirocl- ne energije nima vrodnosti v trgovini. Vsled tega ])ooblaščuje današnji občni zbor enoglasno upravni odbor Glavne- ga Saveza, da v svrho rosilvo toga vprašanja: 1. zahlte a oil miuislrstva poijo- pi'ivrodo in vod izdatni in ceneni agranii kredit za povzdigo cepljenih vinoyra,do\; zlasti pa za. kraje, kjer se nahaja veliko direktno rodeče loze, najstro/Jo izvedbo zabranitve sajenja, reklamo in promela take loze; uvrslo- nje zascünih ukrepov proti spekulaliv- ni manipulaeiji z y.inoru take loze v novi vinski zakon; pospesevanje pro- dukcije cepljeiiib. trt; provedbo stati- sliko direktno rodecih nasadov; znan- stveuo analizo vina toll nasadov; do- nešenje prohodniii zakonskih in za- šcilnih ukrepov proti tern že obstoje- cim nasadom; namestitev vinarskih strokovnjakov v vsakcm voojem vino- Korju; obvezno vičenje cepljcnja za vse laslniko dii'ektno rodoo.ih nasadov; po- skusi 7. nnjpleineuifejsimi direktno ro- (lof'iini i'rancoskimi hibridi; ustano- vilev Mrokovnih odborov za organiza- cijo literarnega delovanja in javne "propagando proli tej trti v vseh pokra- jinah, kjer se nahaja direktno rodeča trta. 2. Izclola in predlozi j)ristoinemu ministrstvu zakoniti načrt o }>obijanju direkl.no rodecih trt, kot dopolnilo za- kona o pospeševanju vino^radnistva —- v kolikor to ni povoljno rešono v novom vinogradarskem pravilniku. Ob(Hiom poziva občni zbor (Jlav- noga Saveza jugosl. vinogradnikov svoj npravni odbor, kakor tudi uprav- iH^ odboro vseh pokrajinskili Savezov, da v svojem delokrogu podvzamo.jo vsako akcijo, ki bi bila v stanu omo- gociti ter podpreti zakonsko nkrope, da se naše vinogradništvo temeljno in trajno osvobodi škodljivega upliva di- joklno rodečib trt.« IV. Rewindja (jlede strokovnerja gla- fiila zveze vinoqrndnikov. Sklone se na predloa gor. referen- tov Skalickyja iz Novega niesta in Hr- žica iz Zaereba: »Poveriti rešitev tofra za Savez in njegove člane nad vse važ- nega vprawmja, upravnemu odboru.« V. Itemlucija gledc rwora vina iz Italije. Na prod log m- Kopača iz Zauroba so sklone odposlati ministrstvu poljo- privrodo in vod brzojav sledcce vse- bino: : Kakor .so doznava, spravliajo ilalijansivi vinski trgovci vecjo kol'cino vina. v TrsL računajoč na izvoz v kra- lj(H'ino SHS. Ta izvoz nai bi omoTO- oila nova vinska klav/ula v trcrovski pogodbi, sklonjeni med Ttalvio in naso kraljevino. V imenu vinogradnikov iz cole drzave, ki itak že trwe pod vinsko krizo. p'-oiostiramo proti vsalci doloc- bi, ki bi omogočala uvoz italüanston-a vina. Mo/nost takega uvoza bi pome- nila. končno katastrofo za nase vino- gradništvo.« VI. RepnJnvija alede, uvora v>na, gro- rd'm in likerjev iz Paine. Na; prpdlog g. nar. T>n«ln.nca Ne- nianica iz. Žoleboja pri MoHik» so skJe- ne zabtovali O'l via do: »1. Da vsak nvoz vina, uronlia in likoria iz Tt.alüo broz- jiogojno zabrani; 2. da so k sklopa.nju modnarodnib pogodb vedno pritegneta dva stiokovnjaka, ki ju naj nominira Savez.« 17/. L'esolnvija ylede riiisleih iipov. Na predlog g. Košarja iz Sv. Bol- Jonka pri Središču wo skleno: > Da mo- rodajni faktorji skrbe za to, uslano- viti na tomelju vinarskih zadrug za vsako vinogorje stalen tip vina.« VIII. licsolacija gicde redukcije vinar- skih in dnifjih hmei. sirokovnjakoi\ Na predlog agrononia g. Petra IMiovJi'a iz Maribora so sklene zahte- vati od vlade: -Da ustavi nadaljno re- el ukoi jo kniel. sirokovnih organov, ker so za pospesovanje kmetijstva, odnos- 110 vinogradništva nujno polrobni ter da /c rcducirane zopet ])ozovo v slu- zbo.« GDVZEMANJti OBVEZN1C NEGA- ŽIRANJH PREDV0JN1H D0LG0V MVČE AVSTRO-OGRSKE MONAIl- HIJE. ivluogt se niso odzvali odredbi gosj'jotJa financnega ministra D. br. \'\\1, z dno 8. marca 1923, ki je bila objavljena s tukajšnjiin razglasom St. A IV 1470-2 — 1923 z dno 31. marca 1923, v Uradnom JisUi hi. 29 iz 1. 1923, in niso oddali svojih obveznic negaži- ranih predvojnih dolgov bivše avslro- ogrske monarhijo. Ker se pa po odloc- bi rep^i'^^ij^ko komisije v Parizu upo- stovajo pri razdelitvi dolgov le odirzete obveznice in kor bodo za lastn ike ime- le vrednost le nove obveznice, ki jib bo- do prejeli naniesto oddanih starih ob- veznic, jo gospod financni minister z odloc-bo D. br. 3131 z dne 10. marca 1923 odredil to-le: Lastniki 11 ižjo oznacenih obveznic pmlvojnega negažiranega dolga biv- se avstro-ogrske monai'hije naj ,;///. f)osljejo najdalje do 1. aprila 1924 s kupoJiskimi ali obrestnimi polami vretl direktno generalni direkciji dr- hwnih dolgov v Beogradn's sprenmo, kolekaprosto vlogo, v kator.i naj obvez- nice označijo po tipu, emisiji, seriji, po številkah in po nominalni vrednosti. V vlogi naj se navede tudi najbližnji dav("ni urad, proko kateroga bo poteni gonovalna dirokcija vrnila reverze za projote obveznico. Roverzi naj se skrb- 110 hranijo, kor sc bodo samo nanje iz- dajale nove obveznice. Gonoralna dirokcija državnih dol- gov projeinala bo vse obvoznice, ne gle- de na to, ali so žigosane ali no ter ali iinajo kak tuj ali nas žig. Obveznice, ki se ne nahajajo v ro- kah laslnikov — nnsih državljanov — marvec so deponirane ter se hranijo iz kakrsnegakoli naslova na našem o- zemlju. pri bankah, državnih ali pri- vatnih ustanovah ali privatnikih, mo- rajo oddati oni, ki jib iif)ravljajo in hranijo, in nosijo polno materijolno odgovornost napram lastnikom, ce bi jih ne oddali. Dolgovi, katerih obvoznice se po odločbi reparacijske komisije odvzo- majo radi porazdelitvo mod udolozeno državo, in na katere se bodo lastnikom izdajale novo obveznice, so ti-le: I. Avstrijski dolgov^: 1. 4.2%-ni unisicirani dolg februar- avgust; 2. 4.2%-ni unisicirani dolg april-okt.; 3. 4-%-ni konvertirani dolg; 4. 4%-ni dolg v zlatu; 5. 4%-ni avstrijski dolg v papirju; 0. 8^'%-ni inveslicijski dolg; 7. dolg zavarovalnih društev; 8. 4K%-ni dolg državnih blagajn iz 1. 1914. II. Of/rsk-i dolgovi. 1. 4%-ni madžarski dolg v zlatu; 2. 4-%-m dolg v kronah; 3. 4''i%-ni dolg v štirih voljavah (v kronah, markah, frankih in Htor- linpih-) iz 1. 1913; h. 4X'%-ni amortizacijski dolg v šti- rih veljavah (v kronah, markah, frankih in štorlingih) iz 1. 1914; 5. Budimpestanska. emisija obveznic 4%-nega dolcra za znižanje zemlji- škega davka in 0. Budimpoštanska emisija obveznic /i^%~necra dolqa za odkup pravic za točenje pijac. ///. Zanfitale svole sledecih starih dot- j gov, ki wisp bill vnificiruni in konve- l stirani: 1. 2^'%-ni dolo: v konvencijski volja- vi CKonvcntionsmünzo), zaost.ale obvoznice iz 1. 1815, 1847, 1851 se- rija A, in 1852; 2. 1%-ni dolf? v konvoncijski veljavi z dno 1. junija 1819; 3. 5%-ni dolg v konvencijski veljavi Mev. 34 »NOVA DOBA« Stran 3 0. <). \ 1 12. I (). i/.l. lölli. 1847, 1851 sovija A. 1852 in 1856; izzrobalni dolg (Verlosungsschuld) v konvoncijski veljavi po cesar- skein -patontu z dne 21. mar. 1818; 4%-ni dolg v konvencijski veljavi z dno i. docembra 1820 in z dne 'I- avgusta 1830, nastalo po kon- verziji starih dolgov po 5 in b'%; 3%-ni cloli«' v konvencijski veljavi /'. dne I. deeembra 1835; \Yi%-\\\ dolg v konvencijski velja- u iz !. 1849; obvozniee dvorne koniore (Hoi- kanuuorobligalionon) za stai'i dolg v Salzburgu; obvoznice dvorne komore za pri- silno posojilo na Kranjskom leta 1805 in 1809; 10. obve/.nice Salcburškoga dolga (ob- veznico raznih Salcburških vlad) skionjenega v času prod konvenci- jo iz ]. 1828; obveznice lirolskoga dolga (omiti- ir.no pred 1. 1814); obveznice domestikalnoga dolga 1 Dolmosticalsehuld) Kranjske; obvoznico domestiknlnega dolga za boljasko okrožje; \yA%~\\v in 5%-ne vojne zadolžni- :\oljen za državnega ])oslanca, leta 1913 pa za deželnega. LpU 1913. je ])rev7el zastopstvo ceško- slovaski! države na Duna.ju. Leto po- zneje je seslavil koalieijsko vlado, ki pa se je nmaknila bta- 1920 uradni- iskemu kabinetu. Tusarju se je ]>onn- dilo nicsto ])oslanika v Berlinu, kar je tudi sprejel. V Tusarju, ki je bil sim- patičnega in ljube/njivega znacaja, je zgubila (^'.skoylovaska enega najspo- sobnejšib držaA"nikov. GKNEItAL KIJSMANKK I!MHL jjivsi komandant av.strijskib ret prcnl Premy.slom, soklmar.šallajtnant Kus- manek je 21. tm. umrl. Kusmanck sc jo 22. marca 1915 po štiriinpolmeseč- nein obleganju udal Rusom s celo po- sadko 80.000 inož. Pokojnik je služil tudi v Ljubljani ter se poročil z Ljub- ljančanko Zeschko. NAREDNIK USTRELTL TRGOV- CiA. Zagrebski narednik Rumpelj, do- ma iz Kamnika, jo pred i)ar dnevi iz- vairil k sebi v skladisče inženjerskega odelenja v Jezuitski ulici svojega pri- jalelja trgovca Kelkovica s prelvezo, da mu prod a nekaj blaga in tobaka. Ko si a prišla v skladisče je Rumpelj izjavil, da nima blaga, pač pa ga pro- si za i)osojilo, ker se je z zapravljanjem in igranjem zadolžil. Kelkovic mu ni liotcl dati donarja, nakar je Rumpelj potegnil samokres in ustrelil Kelkovi- ca dvakrat. v glavo. Umorjenega Je zvlekel v svojo pisalno niizo in vrata zabil z žpblji. Žrtvi je odvzel kljiire od trgovine, se podal v Novo ves ter na- basal v nabrbtnik precej trgovske za- logo. Slucajno pa ga je srečal nadredar »Sava y\luga, kaleremu so je zdel sum- ljiv. Na polieiji je po daljšem obotav- Ijanju priznal zločin. Rumpelj pride pretl vojno sodišče, ki doloca za tak zlooin mrtno kazen z ustreljenjcm. Aluga je dobil nagrado tisoč dinarjev. PO NESRE^I USTRELTL MA- TER. Na Rakeku so je pripetila težka nesreča. Dovcinajstlotni sin posestnika in gostilničarja Matevža Stržaja, Tone, jo hotel odi)ieti težko odpirajoci se pre- dal omare in dati polos njoga stojeci lualeri obleko; pri tem se je sprožil sa- niokres, ki je ležal na materini obleki. Jvrogla je prodrla matori sree. Kako se je zgodila. nesreča, ni pojasnjeno. Sin je živel s svojo materjo v najlep- šem razmerju, ko je videl svojo mater mrtvo na tleb, je omedlel. ZLOGLARN1 ROPAR MARTNKO PHRIC PRLTKT. V Meloncib rojeni roparski poglavar Marinko Peric je strasil dolgo časa po Banatu, konečiio | so ga aretirali in na smrt obsodili. i Zlocincu pa se je posrečilo na nopo- I jasnen način pobegniti v Rumunijo. ' Preoblcčen v orožniškega narednika jo prišel v stanovanje modoškega tr- govca z iiMijeni Wilma. S tovariši inu j(> pohral vrednostnib i)redmetov v znesku. 500.000 lejev. V kratkem casu pa so ga oblasti izsledile, z njegovimi tovarisi vred aretirale ter izročile dr- ŽMVfiomu pravdništvu. v Temešvaru. DlHiOVNlKl V RUSiJl POMI- LOÄflENl. Predsedst\o cenlralne ekse- kutive sovjetske unije je ustavilo po- slopanje ]>roti patrijarhu Tihonu in ¦proti trem soobtoženim duhovnikom. 1)('.selletna, jeca, \ katero jo bil obsojen nadškof Czepliak, se izpi-ejneni v izgon iz Pal si je. VLOM V MAKSIMIRSKO KA- J'EL(^. I'yod par dnevi je zapazil slu- tia zagreb.ske mlekarne v Maksimiru, da so vrala v ondolno kapelo od]irta, ¦pogletlal jo notri ter zapazil dva mo- ska pri oltarju, ki sta hotela ravno « ccrkveno opjavo oditi. llitro je zaprl \rata in jib s kljncem zaklenil. Pokli- cal je stražnike, ki so vlomilca areti- rali. Pri zaslisanju se je dognalo, da sta latova brezposelna urarska pomoC- nika Anton GerSic in Franjo Kosenjc, l)ristojna v Maribor. VELIKE POPLAVE V EGIPTU. iz Knira p or oca jo o velikih poplavah na jiicvji Egipta in Palestine. Nekoliko vlnkov, jiolnili ameriskih turisLov, je voda ])ojjolnojna odrezala od sveta. Na lice mesta je bilo odposlanib več po- niožnih okspedicij. .DARTLO. Londonski Press-Club je pc-da.ril Macdonaldovi najstarejši ličerki k njeiiüinu 21. rojslnenin dne- vu krasen črnilnik z geslom: »Govori, kar boces, toda preudari, kaj pišeš!« DIPLOMATSK A VEST. Jugoslo- van.ski argentinski generalni konzul Ivo Grisogono je dospel te dni x Boo- grarl. I^risel je na oddih v domovino In so bo podal v SAroje rojstno mesto Split. KPPCLJA Z DEKLETI V VO.T- VOD1N1. Policija v Senti je prislu. na sled orgauizaciji, ki se je pod krinko izseljeniške agenture bavila s kupčijo z dekleti. Nekaj oseb je že aretiranih. SMRTNA KAZEN JE ODPRAV- LJENA NA ANGLEŠKEM ter se je lozadevni zakonski načrt že predložil spodnji zbornici. LONDON SKI THAMVA.TSK1 U- SLUZHKNCr STA VK A JO. Dne 22. tm. jo po brozuspesnib pogajanjih izbi'iib- nila stavka Iramvajskih usluzbencov v Londojiu. Ves tramvajski promet je ustavljon. Stavka okoli 40.000 usluž- Lencev. VEL1K VLOM.. Neznani tatoviso vlomili v Danauoschingenu v zbirko rodbine Püi\stenberg in odnesli rod- binske nakite. ki reprezentirajo veliko vrednosl. KRVAV1 VOLILNI BOJI V SIC1LLJ1. Iz Palerma poročajo, da so se v Palazzuolu spopadli fašisti in so- cijalisti. Vse bližnje vasi so se udeležile boja. Posredovati je morala narodna niiliea, ki je otvorila ogenj na socija- liste. Fasistovski kandidati so se pri- peljali v oklopnih avtomobilih. Roji se «e nadaljujejo. V ČEŠKOSLOVAŠKI JE SAMO EN PREZIDENT. Notranje ministr- stvo v Pragi je odredilo, da sme na- «lov prezidont nositi samo predsednik republikp. Set'i oblasti in korporacij se smejo imenovati le predsedniki. PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA UPOKOJEN. Predsednik Dr- žavnega sveta Milutin MarkovW; se je poslovil 20. tm. od svojega urada, ker .Kl bil trajno upokojen. Njegove posle ho vodil dosedanji podpredsednik Tu- gomir Alaupovic. D1SC1PLINARNA SODTSČA ZA liRADNlKE. Ministrstvo pravdo je izdalo naredbo glede disciplinarnili sodišc za uradnike. P0ŽAR PRT SV. BARB ART V HALOZAH. Na praznik sv. Jožela ponoci je izbruhnil velik požar pri po- sestniku Milanu Blasu. Orožništvp je prebudilo Blasovo rodbino in pomaga- lo ogenj gnsiti. da so daljnje poslopje ni vnelo. Škoda se ceni na 250.000 dinarjev. V HAMBURGU SE POBIJA.IO. Stavkujoči pristaniški delavci v Ham- burgu so se 21. tm. krvavo spopadli. Več oseb jo bilo ubilib in ranjenih. Ne- kaj i>rlev so stavkuioči prekrili. ClTAJ VSAKDOR! Brez dvoma je se vfiakomur znano, da smo založili in izdali zepni koledar, ki je zelo pri- praven in nadomesli žepni zapisnik (notes); radi popolnega dnevnika ga celo pj'ekasu. Kei1 ituamo se okroglo 1500 izvodov v zalogi, in akoravn« j)ozno, le se ni ])repozno, si usojamo raz])ošiljati te nase koledarje posamez- nini naslovljencem ter prosimo naj vsak i>rejemnik radevolje po priloženi poloznici ])ošljc 20 dinarjev in nam no vj'aca koledarja, da se tako naisi o- gromni slroški vsaj deloma krijejo in ne morda so i)ovecajo. Vse plemenile nam naklonjence, ki radevolje preu- placaji) naS koledar, objavimo s pol- nim imenom po casopisih. llazume se, ako nam to morda kdo poprej ne pre- j)ove. Nadejaino se trdno. da bo vsaj sedaj vsakdor sprejel nas koledar, ki mu ga doslavimo na dom, da mu ga ni treba iskati sole po trgovinah. Smo trdno pi-opricani, da bo morda kdo re- kel: »Saj imam že koledar«; ludi In prosimo kar najponižnojše: »Nikar ne odklanjajte, ampak sprejoinajte, da. tako podpirale nas najbednejše siepo. Dog vain tisocero ])ovrni, kar nam do- brega storite!« — Podpomo dnislvo slepih v Ljubljani. CLASNJK FERIJALNOG SAVE- ZA god. 11., broj 0. i 7. je izSel z vsebi- no: Šta mi hočetno; Mesna udruženja fej'ijalnog Saveza; Na Kamniških pla- ninah; Toča; Sx. Stefan kod Budve: vrlui toga nam nudi stevilka ])ar lepih pokrajinskih slik in dve diletantski griij)i IVrijalnega Saveza. Razne vesti. JUGUSLOVANSKA PLOV1TEV. Po izgoLovitvi mosta čez Ročino bodo nakladali tovorni parniki blago v su- šaskem pristanišcu. Carinarna je na- jela v ta namon že dve voliki skladišči. 1'arnik »Basanka« je 28. februarja zap us til Swansea in odpeljal v Benet- ke. »Dnbravka« je odplula 9. marca iz Kartagö v Rotterdam. »Uaksa« je do- spela 9. rnarca v Anvers. »Dubac« 11. tm. v Serifos, >;Lapad« v Spezijo, »Na- prijed* v Alžir, »Pracat« v Trst, »Sre- breno« v Glasgow in »Srgj« v Trst. DANS.KA METODA GLOBOKE(iA DIHANJA. Francosko armadno vou- stvo si obeta mnogo zdravstvenega uspeba s posplošenjom danskega nači- na t'izicne kulture, ki obstoji v tem, da se midi organizrnu potoni smotre/iih vaj gtoitokega dihanja več kisika, ki im človeško naravo zelo ugodno upliva. PVancoska vojaska oblast jo povabila na Angloskem živečega danskega po- rocnika 1. P. Miillerja kot strokovnja- ka za dansko metodo globokega diha- nja na armadno telovadno šolo v Join- ville-le-Pont, da tarn izvežba inStruk- lorje. Novinci se bodo morali enkrat dnevno po pet minut vaditi v globokeni dihanju. UMETNA VINSKA STARINA. Charles Henry, profesor na fizikalnern laboratoriju pariške Sorbonne, je zna- šel nacin, kako s pomocjo elektriko v kratkem času spremeniti novo vino v starino. Poslužuje se v to svrho induk- cijskega vretena, kojega žice vodijo v vinsko kad. Vino izgubi pri tem kakor pri naravneni staranju svojo ostrino, medtem ko se zmanjša vinski kamen z istocasnim povečanjem alkoholnc vsebine. Barva izgubi svojo jakost in lanin se zvežo z vinskim kainnom v ono nelopljivo tvarino, ki jo opažamo kot goščo na dnu starih vinskih sto- klenic. Henryjev postopek je uporaben tudi za vse druge alkoholne pijače. Analize so pokazale, da iina umefna starina (vino in žganje) vse značilne lastnosti naravne. Postopek ni drag, ker so rabi za hektolitcr samo par va- tov toka; je tudi kratek in njegov uspeb popoln. DELOVNJ RED za delarcc veljske meshic elektrarne. (Dal*.) 4. v Od vsakokratnega tedenskega za- služka so odtegnejo zakonito določeni zneski za zavarovanjo delavcev, kakor tudi zneski, ki izvirajo iz jamstvem« obveze delavca ali pa se imajo odteg- niti kot konvencijonalne kazni. Mezde za vsakovrslne kalegorijo delavslva so dolocajo od celjskega ob- činskega odbora. .Produjmi na mezdo se načeloma no dovoljujejo. 5. Nadure. Delovni čas izven i^od t. 4. dolo- cenega normalnega dolovnoga časa. sc smatra kot nadurno dolo. Nadure so Stran 4 _________________________________________»NOVA DOBA«_______________________________________________Žtcv. 34 r . ¦ PupiSavncMParen in javnokoristen denai*ni zavod ceijsfcega mesta Mestna liranilnica celjska Ustenovljena /eta 1864. — Pod HI ""¦ ^ m Vrednost rezervnih zaklndov trajnim državnlm nadzorstvom. Ill Vslhranllnlčnlposllsetzvršnjeja naJRt?ir.EaineJe,Hiiro Inloč* Ili rarf Kffon 25,000.000*-, w no. UgotSno obressovanfe; Pogagnftla fin nastreli brezplačm», u Za hrartilne vloge jamoi mesto Celje $ celim svojim premoženjem in z vso svojo davcno močjo. plarajo k\ cc so i/ATŠi.jo z dovoljonjoru .ali j)o narot'ilu obratovodje. Vrv.d 17. *n*o zapocela niijua. popravila pa. so Hiora.jo dovršiti z naclurnim deloni brez poprejšnjega dovoljenja obrato- vodstva, ee jo izvrsitov toll del do .17. nre nemogocM in so stranka, ki jo dolo naroeila, zaveže naduro placati, ali ee je ddo iz varuostnih ;ili javnih ozirov neodložljivo. JSIaduro ob delavnikih mod 17. In 20. tiro so plaeujejo s r)O%-nim po- viskoni mozdo, med 20. in 8. uro in dolo ob nodoljah in praznikilr pa n 100%-iiim poviškom, pri čemur se pa dolovni odmori no smojo vračunati. 0. lzvedha dela. boia se odkažojo delavcem na- vadno od obratovodstva in se morajo izvcsti po varnostnih predpisih ze elek- hiene napmve visoko napotosti. Izvr- ,siti Mi jnorajo kolikor rnogoco broz po- •skodovanja tujega imetja in nepolrob- jiega hrupa. Pred zacotkom doia so niora do- lavof: javiti zadevni strnnki, in isti. In di izvr.šerio dolo pravilno oddali. V inontažni časovni izkaz je točno vncsti dolovni oas in uporabljeni matorijal. Stra.nkam jo pojasniti, kako ae }q zaračunjeni niaterijal upox'abil in je ist« zaprositi za potrdilo monlažno- Oasovnega izkaza. Obcovanjo s stranka mi uiuia l)iii dostojno in vljudno. Pri izvršovanju dola so inora do- Javec ravnati po navodilih obratovod- stva. Želje strank, ki se ne ujemajo z parocilom obratovodstva, se sinejo uvažovati I(* s po])i"oj.šnjim pristankom obvatovodstva. (lo se izkažo pred zaeolkom dola ))olroba nkinitve elektrionega toka, so morajo vsi prizadeti odjomaloi pravo- öasno obvostiLi o ukinitvi in istotako f.udi o zopctni priklopitvi oloktričnega loka. Dola na oinrežju z visoko napo- tostjo se sniejo izvi'.sevati le po zanos- Ijivi ukinitvi olekl. toka in tudi todaj le z u]K)i*abo tolosno izolacijo (rokavi- ce iz gumija, izolačno podlage). Od t>lektricnega toka izlooeni deli omrežja so morajo razven tega spravili še pvo- \ idno in sjgnrno v silk z zemljo. Stavbono jaino in luknjt» se morn- jo zavarovati ali dobro pokriti ter po- lifK-i označiti z hicjo. V časn nevihl sc ne sme dolati v bližini eloktrionegn omrožja. ^Nobon delaveo no snio I)roz (lovoljonja obralovodstva dola, ki jo njemu narooeno, oddati ali propustiti v izvodbo drugeniu delavcn. (Dalje prih.) Odgovorni urednik: Lie. Edv. Simnic. Izdaja in tiska: Zvezna tislrarnn, Celje. ZavB*Sni rsčun bode od 26. marca do reclnega občnega zbora v prostorih zadruge razgrnjen zadružni- kom na vpogled. UPRAVNI ODBOR. Nabavljalna zadruga Javnih name- ŠČencev in upokojencev v Celju, registrovana /.adruga z omejeno xavezo. Proda se enonadstropna trgovska hiša v sredini mesta Celje, z dobro vpeljano trgovino fer večjimi skladiSči za engro trgovino pripravno, z vsem po zelo ugodni ceni. Dopise pod »Zlata bodočnost« na u- pravo lista V najem sc da apondirano posestvo s 17 orali prvovrstne zemlje, v Celju, Gaberje 21, takoj ali kasneje. Samo vestni, zanesljivi stranki, ev. tudi sta- novanje od poletja naprej. Ponudbe s pogoji je staviti istotam. 3—2 Slip 16 do 20 let star, priden in po- šten, z dobrimispričevalf, se sprej- me takoj v elektrotehnični trgo- vini. Naslov pove uprava lista. 385 3—3 Zahtevajte Fatrla Cognac M\i\n\ Zajamčeno čisti vinski destilat. 6-5 Ja moja ljuba Rospa, tako je, kakor sem Vam že večkrat povedal, da ku- pite najboljše in najcenejše čevlje za dame, gospode in otroke edino v ve- letrgovini R. STERMECKI, Celje, ker vsakdanje Čevlje izdeluje sam po do- mačih čevljarjih, fine pa dobavlja v ve- likih množinah iz najboljših tu- in ino- zemskih tovarn. Trgovci engros cene. o n N B e u o a» B H a M M o B Semenski oYes s posestva poljedelske visoke sole v Zagrebu, pui!niriski supers ess at 16 — 18% po Din 120"—, kalijevo sol po Din 150, modro galico 98 — 99%, najfsneJ8. Opomin dotičnemu gospodu, ki me je pred 14. dnevi izziva! v kavarni »PreSercn« ponovno včeraj 23. tm. v kavarni »Evfropa«, da pusti svojo surovost, ker mu bodem si- cer primoran poiskati zadoSčenja. Matija Bokovčan, frizer in V. Fiaker, Celje, Kralja Petra cesta 27. *" Za vsebino poslanejfa odgovarja uredništvo le v okviru zakona, Zamenjam hrasno stanosonje, Gbstoječe iz 3 sob, s pritiklinami in njive za zelenjavo, za stanovanje v mestu od 3 sob, na prometni ulici. Na- jemnina postranska stvar. Poizve se pri g. Kavčiču, Lava 22, ob žagi Vinko Kukovca. 3—^ Učiteljica v pokoju poučuje vse predmete ljudske in meSČanske Sole doma in izven doma. Prevzame tudi 3 do 4 ure dnevno primerna pi- sarniška dela. Pojasnila v uredniStvu »Nove Dobe« dopoldne. Vsakovrstna semena najboljSe kakovosti, posebno krmUsto peso priporoča M.BERDAJS, MARIBOR. 395 6-2